SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1491 - 1500 / 1555
Na začetekNa prejšnjo stran146147148149150151152153154155Na naslednjo stranNa konec
1491.
Ocenjevanje bolečine kot element kakovosti oskrbe bolnika
Vesna Svilenkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili ocenjevanje bolečine kot pomemben element zagotavljanja kakovostne zdravstvene nege. To je osnova pomoči, ki jo medicinske sestre nudijo bolniku z bolečino. Od pravočasnega prepoznavanja in ocenjevanja bolečine je odvisen izid zdravljenja in zadovoljstvo bolnikov, ki sta kazalnika kakovosti zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo opisali fiziologijo bolečine in prikazali vrste bolečin. Posebej smo prikazali akutno pooperativno bolečino, vplive nelajšane bolečine na organizem ter predstavili službo za lajšanje pooperativne bolečine v UKC Ljubljana. Ker je doživljanje in zaznavanje bolečine zelo subjektivna izkušnja, na katero vplivajo mnogi dejavniki, ki so odločilni pri postavitvi objektivne ocene bolečine in ki vplivajo tudi na bolnikove odzive na bolečino, smo te dejavnike podrobno opisali. Predstavili smo lestvice in druga orodja za oceno in merjenje jakosti bolečine. V diplomskem delu smo predstavili tudi elemente kakovostne zdravstvene nege, ki je cilj aktivnosti medicinskih sester. Standardi so orodje za merjenje kakovosti zdravstvene nege. V diplomskem delu smo oblikovali primer vsebinskega standarda po metodologiji E. Mason, ki omogoča kakovost izvajanja komunikacij v zdravstveni negi s poudarkom, kaj bolnika naučimo in katere informacije mu posredujemo. Za raziskavo, ki je bila izvedena v UKC Ljubljana na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo, smo izpostavili naslednje hipoteze: H1: Osveščenost bolnikov o lajšanju bolečine pred operacijo in poučenost o samonadzoru zmanjša doživljanje bolečine po operaciji. H2: Ocenjevanje pooperativne bolečine in samonadzor poveča zadovoljstvo bolnikov. H3: Večini bolnikov je bila pooperativna bolečina ustrezno lajšana. Metode: Raziskava je bila izvedena v času od maja 2007 do novembra 2007. V raziskavi je sodelovalo 53 bolnikov, ki so bili operirani zaradi raka na DČD. Uporabili smo anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti obveščenost bolnikov pred operativnim posegom o pravici do lajšanja bolečine, o možnostih in metodah lajšanja, o ocenjevanju bolečine, o pripomočkih za merjenje jakosti bolečine, vplivu na zadovoljstvo bolnikov in na kakovost zdravstvene nege. Za obdelavo podatkov smo uporabili standardne statistične metode. Kvantitativna obdelava je bila ročna. Tabele in grafikone smo uredili z računalniškim programom Microsoft Excel. Rezultati: Obveščenost in poučenost bolnikov o bolečini pred operacijo vpliva na čutenje bolečine. Bolniki so bili zelo zadovoljni z ocenjevanjem bolečine po operaciji., njihova bolečina je bila učinkovito lajšana.
Ključne besede: bolnik, bolečina, lajšanje bolečine, zdravstvena nega, kakovost
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 4676; Prenosov: 1412
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

1492.
Depresija pri moških
Marinela Hernah, 2009, diplomsko delo

Opis: Depresija je bolezen našega časa. Je tista duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost, spol, raso ali vero, in v svoji razsežnosti pomembno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje.V teoretičnem delu diplomskega dela je depresija opredeljena kot ena izmed motenj razpoloženja ali afektivnih motenj.V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, v katero je bilo vključenih 100 oseb moškega spola, s področja severovzhodne Slovenije, v starosti od 20 do 65 let, kar pomeni aktivno populacijo.
Ključne besede: depresija, moški, samomorilnost, življenjska obdobja, psihoterapija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 3406; Prenosov: 910
.pdf Celotno besedilo (524,88 KB)

1493.
Pomen promocije zdravega življenja pri bolnikih s psihozo
Irena Kmetec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko bolnikov s psihotično motnjo, pri katerih zaradi več dejavnikov, povezanih z boleznijo, prihaja do motenj v splošnem funkcioniranju in posledično do negativnega vpliva na telesno zdravje. Dodaten negativni vpliv imajo lahko tudi neželeni učinki zdravil, ki pa so v zdravljenju ključnega pomena. Namen naloge je pregled navedenih dejavnikov in preučevanje vpliva specifične terapevtske dejavnosti na te negativnih posledice zdravljena. Cilj naloge oz. raziskovalnega dela je potrditev učinkovitosti specifične terapevtske metode z namenom klinične uporabe le te pri bolnikih, tako v bolnišnični kot ambulantni obravnavi. V empiričnem delu je preučevana populacija ambulantnih in deloma hospitaliziranih bolnikov Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zdravljenih v letih od 2004 do 2008, ki so sodelovali v programu »Pok k dobremu počutju«, z osrednjim ciljem proučevanje vpliva tega programa na telesno težo bolnikov, ki v programu sodelujejo. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije hospitaliziranih in ambulantnih bolnikov, ter iz evidenčnih kartonov skupine »Pot k dobremu počutju«. Rezultati raziskave so pokazali, da program »Pot k dobremu počutju« ugodno vpliva na spremembo telesne teže.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: psihoza, shizofrenija, metabolni sindrom, telesna teža, antipsihotiki, promocija zdravja, zdravstvena nega
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2661; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (911,76 KB)

1494.
Zdravstvena nega bolnika po poškodbi hrbtenice
Mira Karčovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je sprva opredeljena topografska in funkcionalna anatomija hrbtenice, nato pa najpogostejše poškodbe le-te. Sledi kratek pregled osnovnih diagnostičnih metod in vrst zdravljenja. Poškodbe hrbtenice se najpogosteje zgodijo v delovnih okoljih, prometu in športu. Zvin vratne hrbtenice je najpogostejša poškodba hrbtenice in se zdravi konzervativno. Popolna ohromelost zgornjih in spodnjih udov (tetraplegija) je lahko posledica nestabilnih zlomov vratne hrbtenice s spremljajočo okvaro hrbtenjače. Takšne poškodbe se zdravijo operativno. Razložene so teoretske osnove zdravstvene nege in pojasnjena procesna metoda dela. Praktično izvajanje zdravstvene nege temelji na specifičnosti bolnikovega zdravstvenega stanja in problemov pri izpolnjevanju osnovnih življenjskih aktivnosti, ki jih je opredelila Virginija Henderson. Specialist zdravstvene nege je nujen član zdravstvenega in rehabilitacijskega tima, znotraj katerega opravlja samostojno zdravstveno nego in sodeluje v diagnostično – terapevtski obravnavi z izvajanjem številnih medicinsko tehničnih posegov, posebej pri hospitaliziranih in operiranih bolnikih. Namen službe zdravstvene nege je izvajati celostno in kakovostno zdravstveno nego utemeljeno na načelih stroke, humanosti, morale in etike.
Ključne besede: hrbtenica, poškodba, bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega, rehabilitacija
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 5623; Prenosov: 1275
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

1495.
Zdravstvena nega bolnika s krvavitvijo iz nosu
Marina Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti zdravstveno nego bolnika s krvavitvijo iz nosu. V medicinskem delu je opisana anatomija in fiziologija nosu, vzroki za nastanek krvavitve iz nosu, ter možni načini zdravljenja bolnika s krvavitvijo iz nosu. V naslednjih poglavjih želimo poudariti nekaj tipičnih negovalnih diagnoz, ki so značilne za bolnika s krvavitvijo iz nosu, hkrati pa predstaviti pomen timskega dela, standardizacije zdravstvene nege in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri bolniku s krvavitvijo iz nosu.
Ključne besede: krvavitev iz nosu, zdravstvena nega bolnika, medicinska sestra, negovalna diagnoza, standardi
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2617; Prenosov: 776
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

1496.
Vloga medicinske sestre pri triaži pacientov v splošni nujni medicinski pomoči
Cecilija Hlačer, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu smo predstavili organizacijo službe nujne medicinske pomoči (NMP) ter pravne osnove za organizacijo in izvajanje le-te. Ambulanta zagotavlja neprekinjeno zdravstveno dejavnost na nivoju osnovne zdravstvene službe v času, ko redne ambulante ne delajo, izjemoma pa tudi izven tega časa, če pacientov izbrani zdravnik ni dosegljiv, bolezen ali poškodba pa je takšna, da mora biti oskrbljena še isti dan. Triaža je ena pomembnejših in zahtevnejših nalog medicinske sestre v ambulanti NMP, saj je v večini primerov prav medicinska sestra tista, ki prva stopi v kontakt s pacientom. Predstavili smo nekaj najpogostejših nujnih zdravstvenih stanj, s katerimi se medicinske sestre srečujejo v ambulanti NMP. Raziskava je potekala na dva načina. V prvem delu raziskave, kjer nas je zanimal vzrok obiska ambulante NMP, smo podatke dobili iz zapisov v ambulantno knjigo. V drugem delu, ki je potekal v obliki ankete prehospitalnih enot (PHE) v Sloveniji, pa nas je zanimalo, kdo od zaposlenih opravlja triažo, kako pridobivajo dodatna znanja iz nujnih stanj in katere ukrepe bi izvajali pri življenjsko ogroženih pacientih. V prvem delu je raziskava pokazala, da so infekcije vodilni razlog obiska, sledijo poškodbe, patologija ostalih organskih sistemov je bistveno redkejša. V drugem delu raziskave smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi redno izobražujejo in si želijo kontinuiranega izobraževanja, pri svojem delu pa večkrat prekoračijo kompetence. Pri anketi je sodelovalo 149 anketirancev iz devetih od enajstih PHE in iz treh od štirih C enot. Na koncu smo vse podatke analizirali s programom Microsoft Office Excel in prikazali z grafikoni.
Ključne besede: Ključne besede: triaža, medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, nujna stanja.
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4810; Prenosov: 1484
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

1497.
AKUTNI KORONARNI SINDROM- PREPOZNAVA IN PRVI UKREPI S STRANI DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA IN ANALIZA AKS V INTENZIVNI ENOTI CELJE V LETIH 2007/2008
Dragica Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnje prepoznave in prvih ukrepov s strani diplomiranega zdravstvenika, pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Opravili smo analizo akutnega koronarnega sindroma, na oddelku za intenzivno interno medicino v splošni bolnišnici Celje, pri bolnikih sprejetih v letih 2007 in 2008. Zanimalo nas je število sprejetih bolnikov zaradi akutnega koronarnega sindroma, ter odstotek bolnikov pri katerih je prišlo do komplikacij, ter vrste le teh. V raziskavo smo vključili tudi anketni vprašalnik. Zanimala nas je stopnja izobraženosti diplomiranih medicinskih sester ( vodje tima ), v enotah intenzivne interne medicine. S svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju najrazličnejših zapletov oziroma komplikacij pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom ( AKS ), bolnik, diplomirana medicinska sestra, stenokardija, akutni miokardni infarkt ( AMI ).
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 3428; Prenosov: 1046
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

1498.
Način življenja starostnika z obstipacijo
Mihaela Poličnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili način življenja starostnikov z obstipacijo v institucionalnem varstvu. V prvem delu smo predstavili starost in prehrano, ki ima pomembno vlogo pri prebavi. Opisali smo posebnosti prehranjevanja in pitja pri starostniku. Poudarek diplomskega dela je bil namenjen obstipaciji pri starostniku in odvajalnim sredstvom. Opisali smo domsko varstvo in organiziranost zdravstvene nege v Centru starejših Gornji Grad. Posebno poglavje smo namenili zdravstveni negi kronično obstipiranega starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je obstipacija pogost problem pri starostnikih in ugotoviti najpogostejše vzroke zaprtja. Ugotoviti smo želeli, ali starostnike motivirajo za aktivnosti gibanja, ki jih ponujajo v zavodu. Raziskavo smo izvedli v februarju 2009 v Centru starejših Gornji Grad. V raziskavo je bilo vključenih 40 stanovalcev. Anketni vprašalnik je vseboval 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Rezultati so pokazali, da je obstipacija pogost problem pri starostnikih. Ugotovili smo, da uživajo naravna odvajalna sredstva za lajšanje težav z odvajanjem. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da stanovalci, ki imajo težave z odvajanjem popijejo premalo tekočine. Ugotovljeno je bilo, da je medicinska sestra tista, ki spodbuja stanovalce k aktivnostim v domu.
Ključne besede: starostnik, način življenja, obstipacija, odvajalna sredstva, medicinska sestra, institucionalno varstvo
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4243; Prenosov: 755
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

1499.
Zadovoljstvo starostnika v institucionalnem varstvu
Elvira Šišić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili starostnika in njegovo bivanje v institucionalnem varstvu. Opisani so dejavniki, ki plivajo na zadovoljstvo in kakovostno starost. Poseben del je namenjen vlogi članov negovalnega tima in posebnosti komunikacije s starostnikom.V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v Domu Danice Vogrinec, enota Tabor v letu 2009 med starostniki. Podatke smo zbirali s pomočju anonimnega anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 23 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 starostnikov. Želeli smo ugotoviti, stopnjo zadovoljstva starostnikov z oskrbo v institucionalnem varstvu. Bistvene ugotovitve so pokazale, da je večina starostnikov zadovoljnih s komunikacijo, obravnavo in odnosom članov negovalnega tima. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da je večina starostnikov zadovoljna s prehrano in postrežbo v institucionalnem varstvu. Ugotovili smo tudi, da so starostniki, ki so nameščeni na stanovanjskem delu bolj zadovoljni s prostorsko ureditvijo in namestitvijo v sobah od starostnikov, ki so nameščeni na negovalnem delu.
Ključne besede: starostnik, institucionalno varstvo, zadovoljstvo, negovalni tim
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4020; Prenosov: 1593
.pdf Celotno besedilo (617,08 KB)

1500.
Pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo
Andreja Špilek plahutnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zdravstvenovzgojnega dela s svojci pacientov z epilepsijo. Namen diplomskega dela je v teoretičnem delu predstaviti epilepsijo, pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre in komunikacije medicinske sestre s svojci pacientov z epilepsijo. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli med svojci pacientov z epilepsijo v ambulanti za Splošno nujno medicinsko pomoč v Ljubljani. Raziskava je bila izvedena v obdobju od 15. 06. 2008 do 15. 09. 2008, vključenih pa je bilo 95 svojcev. Podatke smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti ali so svojci dovolj poučeni o bolezni in načinu življenja s to boleznijo, kdo jih je seznanil z boleznijo, kako bolezen svojca vpliva na njihovo kakovost življenja in s kom se lahko pogovorijo, kadar se znajdejo v stiski in podobno. Zanimalo nas je tudi, ali bi si želeli biti poučeni o bolezni že v času hospitalizacije njihovega svojca in ali bi jim ustrezalo izobraževanje v smislu šole za paciente z epilepsijo in njihove svojce. Rezultati raziskave so pokazali, da se osveščenost svojcev pacientov z epilepsijo v zadnjih letih ni bistveno spremenila oziroma izboljšala. Pomen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre je še vedno v ozadju. Dejstvo pa je, da bi medicinske sestre z zdravstvenovzgojnim delom lahko bistveno prispevale k boljši kakovosti življenja tako pacientov z epilepsijo kot njihovih svojcev.
Ključne besede: epilepsija, medicinska sestra, zdravstvenovzgojno delo, svojci, pacient
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2630; Prenosov: 417
.pdf Celotno besedilo (419,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici