SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1519
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
NAVADE UŽIVANJA KOFEINA MED DIJAKI
Anja Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili kofein in njegov vpliv na dijake. Raziskovali smo navade uživanja napitkov, ki vsebujejo kofein, med dijaki, ter pozitivne in negativne učinke kofeina. Izdelki, ki vsebujejo kofein so dandanes zelo priljubljeni, tudi med mladimi. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 40 dijakov na dveh različnih srednjih šolah (Splošna gimnazija Velenje ter Srednja strojna šola Velenje). Vprašalnik je bil sestavljen iz 22 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Podatki so predstavljeni v deležih na celotni vzorec. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mladostniki vedo kaj je kofein in v katerih napitkih ga najdemo. V večini uživajo te napitke vsakodnevno. Poznajo tudi pozitivne in negativne učinke kofeina. Diskusija in zaključki: Ugotovili smo, da vse več mladostnikov prične z uživanjem kofeinskih napitkov zelo zgodaj. Zavedajo se, da ti napitki niso najbolj zdravi oziroma priporočljivi, vendar vseeno vztrajajo pri njih zaradi razvade.
Ključne besede: kofein, zgradba kofeina, delovanje kofeina, učinki kofeina, mladostniki/dijaki, živila, ki vsebujejo kofein, navade uživanja kofeina.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 243; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

92.
SPODBUJANJE ZDRAVJA V OSNOVNI ŠOLI
Maja Ditrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Šola je prostor, kjer otroci preživijo na tisoče ur in je poleg družine eno izmed ključnih podpornih okolij pri otroškem razvoju. Otroci in mladostniki so namreč zelo ranljiva skupina med katerimi se hitro lahko pojavijo tvegana vedenja, zato je potrebno, da so zdravstveno-vzgojno obravnavani tako s strani učiteljev kot s strani zdravstvenega osebja. Šola skrbi za zdravje svojih otrok in vseh zaposlenih z raznimi programi in projekti kot so Zdrava šola, Eko šola, Zdrav življenjski slog in drugi. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti promocijo zdravja v osnovni šoli ter ugotoviti, kdo in kako sodeluje pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Za orodje zbiranja podatkov smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 10 vprašanj (2 zaprtega, 1 odprtega in 7 polodprtega tipa). Raziskavo smo izvedli v eni izmed mariborskih osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 21 učiteljev.Rezultati: Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da se največ aktivnosti in vsebin izvede ob dnevih dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni dnevi), izvajalci pa so večinoma učitelji. Prav tako smo ugotovili, da si učitelji znanja iz promocije zdravja pridobivajo preko spleta ter da največ časa namenijo vsebini zdrava prehrana. Prav tako več kot polovica anketiranih ocenjuje, da se medicinske sestre premalo vključujejo v zdravstveno vzgojo osnovnošolcev. Sklep: Šola je pomemben prostor za izvajanje promocije zdravja med otroci in mladostniki. Ugotovili smo, da imajo učitelji pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev veliko vlogo, saj večino aktivnosti in vsebin za promocijo zdravja izvedejo prav oni. Večina učiteljev si želi, da bi se medicinske sestre več vključevale v promocijo zdravja osnovnošolcev, predvsem pri vsebinah spolna vzgoja in prva pomoč.
Ključne besede: promocija zdravja, osnovna šola, osnovnošolci, Zdrava šola, Zdrav življenjski slog, učitelji, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 423; Prenosov: 81
.pdf Polno besedilo (390,92 KB)

93.
Poznavanje in ozaveščenost študentov o raku mod
Gregor Cvilak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Rak mod je maligna bolezen, ki prizadene relativno malo moških in predstavlja približno 2% vseh rakastih obolenj. Čeprav je incidenca raka mod zelo nizka, pa je rak mod najpogostejša maligna bolezen med mladimi moškimi v starostnem obdobju med 20. in 35. letom. Poznavanje bistvenih značilnost raka mod in pravilno ter redno izvajanje samopregledovanja, so ključnega pomena za zgodnje odkritje. Namen dela je ugotoviti poznavanje raka mod in izvajanje samopregledovanja med študenti. Metodologija raziskovanja: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Proučili smo strokovna in znanstvena dela domačih in tujih avtorjev. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot instrument za izvedbo raziskave smo uporabili anketo. Pridobljene podatke smo analizirali in obdelali s spletno aplikacijo DataCracker ter jih nato predstavili s programom Microsoft Excel 2013. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da med študenti ni bistvene razlike v poznavanju osnovnih značilnosti raka mod. Sklep: Rak mod je eden od najozdravljivejših malignih obolenj. Na področju preventive in ozaveščanja je še veliko neizkoriščenih možnosti. Nepoznavanje je edina ovira za zgodnje odkrivanje raka mod. Poznavanje dejstev o raku mod in izvajanje samopregledovanja med študenti je zelo slabo.
Ključne besede: Germinalni tumorji, samopregledovanje mod, ozaveščenost o raku mod, vloga zdravstvenih delavcev, preventiva.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 304; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (766,28 KB)

94.
ZAPLETI V POVEZAVI S PERKUTANO ENDOSKOPSKO GASTROSTOMO
Tadej Ademović, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V zadnjih letih se je povečalo število bolnikov s potrebo po hranjenju po perkutani endoskopski gastrostomi (PEG). V praksi se je izkazalo, da se bolnikom po vstavitvi PEG izboljša zdravstveno stanje. Svojcem in zdravstvenemu osebju pa je olajšano hranjenje in negovanje. Pri teh bolnikih gre za težje oblike bolezni, zato se pa pojavljajo tudi zapleti v povezavi s PEG. Določene zaplete lahko s pravilnim negovanjem in strokovnim znanjem preprečimo. Metode: Raziskovali smo s pomočjo kvantitativne metodologije dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dokumentacijo stotih bolnikov iz arhiva Oddelka za gastroenterologijo in endoskopijo UKC Maribor (od leta 2004 do 2014). Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010, katerih rezultate smo pokazali v obliki grafov. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, de je med stotimi analiziranimi dokumenti bolnikov z vstavljeno PEG prišlo do zgodnji zapletov pri osmih bolnikih. Zamenjavo PEG je potrebovalo manj kot tretjina bolnikov. Pri več kot polovici bolnikov, ki so potrebovali menjavo PEG je bila izvedena po enem letu. V manj kot polovici bolnikov pa je menjava PEG bila izvedena pred enim letom. Najpogostejši vzrok za menjavo je bil obraba materiala. Drugi najpogostejši vzrok, menjave PEG pa je bil nenameren izpad sonde. Sklep: V naši raziskavi smo ugotovili, da je zgodnjih zapletov pri vstavitvi PEG malo. Več zapletov se pojavi kasneje po vstavitvi PEG, katere pa bi morda s strokovnim znanjem, pravilnim negovanjem, usposobljenim kadrom, izobraževanjem in zdravstveno vzgojo svojcev lahko preprečili.
Ključne besede: Perkutana endoskopska gastrostoma, aktivnosti medicinske sestre, zapleti, enteralna prehrana.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 414; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1015,65 KB)

95.
RAST IN RAZVOJ OTROKA DO ŠESTEGA MESECA STAROSTI
Nina Vuzem, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Vsak otrok je drugačen, vsak je enkratna in neponovljiva osebnost. Za normalno rast in razvoj otroci med drugim potrebujejo tudi ustrezno prehrano, ki je za novorojenčka zagotovo dojenje. Otrokov napredek v rasti in razvoju se kontrolira ob vsakem sistematskem pregledu in cepljenjih v dispanzerju za otroke, kjer ima pomembno vlogo tudi medicinska sestra. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V študiji primera smo uporabili tehniko intervjuja. Vprašanja odprtega tipa so se nanašala na ugotavljanje potreb po zdravstveni negi v sklopu štirinajstih osnovnih življenjskih aktivnosti Virginije Henderson. Rezultati. V raziskavo je bila vključena dojenčica in njeni starši. Ugotovili smo, da so starši deklice zadovoljni z informacijami, ki jih dobijo pri pediatrinji, da ji zaupajo in upoštevajo nasvete. Nosečnost je sicer potekala brez težav, dojenje je steklo in deklica je cepljena po programu. Sklep. Vsako obdobje življenja je pomembno, rojstvo otroka in njegovo prvo leto pa še toliko bolj, saj takrat otrok najhitreje raste in se razvija. Ker je še majhen in nezmožen poskrbeti zase, mu pri tem pomagajo starši s pomočjo medicinske sestre in celotnega tima v dispanzerju za otroke. Odgovornost in skrb za otrokov razvoj je zagotovo prioriteta sodobne družbe.
Ključne besede: rast, razvoj, otrok, zdravstvena nega, medicinska sestra, dispanzer za otroke, cepljenje.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 315; Prenosov: 56
.pdf Polno besedilo (358,52 KB)

96.
NEGOVALNI PROBLEMI PACIENTK S SINDROMOM HIPERSTIMULACIJE JAJČNIKOV
Jasmina Vogrin, 2016, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sindrom hiperstimulacije jajčnikov je najpogostejši zaplet pri postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kadar je sindrom prisoten v zmerni ali hudi obliki, je potrebna bolnišnična obravnava. Raziskave kažejo, da imajo pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov naslednje negovalne probleme: neučinkovitost dihanja, prevelik volumen tekočin, slabost, anksioznost in akutne bolečine. Namen raziskave je s študijo primera prikazati, kateri so najpogostejši negovalni problemi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov. Podatki so bili zbrani s polstruktuiranim vprašalnikom ter z analizo negovalne in medicinske dokumentacije. V vzorec je bila vključena ena pacientka. Rezultati: Ugotovili smo, da je imela pacientka s sindromom hiperstimulacije jajčnikov specifične težave: bolečine v trebuhu, neuravnovešeno bilanco tekočin, motnje spanja ter prisotno povečano tveganje za infekcijo. Diskusija in sklep: V literaturi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov navajajo številne simptome, vendar pri obravnavani pacientki vsi niso bili izraženi. Delo medicinske sestre je, da ugotovi potrebe pacientke po zdravstveni negi, ugotavlja njene težave in simptome ter pravočasno odreagira in o vseh odstopanjih pravočasno poroča zdravniku. Pred odpustom iz bolnišnice medicinska sestra pacientki preda ustrezna navodila glede nege v domačem okolju in ji odgovarja na vprašanja v okviru svojih kompetenc.
Ključne besede: neplodnost, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 227; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (595,49 KB)

97.
PROJEKT PRVA MEDICINSKA POMOČ
Damjan Slekovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Vse Službe nujne medicinske pomoči (SNMP) so locirane v mestih oz. večjih krajih. Oddaljeni vaški kraji so tako depriviligirani, saj je do njih potrebno več časa za prihod na nujno intervencijo. V tem primeru je ključnega pomena, da je na kraju dogodka čimprej prisoten dobro usposobljen prostovoljec, ki prične s postopki za povrnitev in ohranitev življenjskih funkcij in jih izvaja do prihoda ekipe SNMP. Prostovoljni reševalci, ki delujejo v okviru Projekta prve medicinske pomoči (PMP) so zdravstveni delavci in od njih usposobljeni laiki. Le ti se odzovejo v primeru nujnega stanja na območju Občine Rogašovci. Aktivira jih zdravstveni dispečer SNMP Murska Sobota. Namen projekta PMP je okrepitev prve laične pomoči od nastanka nujnega primera do prihoda ekipe SNMP. Vsi aktivni prostovoljci so občani Občine Rogašovci s stalnim prebivališčem v omenjeni občini, torej posamezniki, ki dobro poznajo domač teren in s tem bistveno pripomorejo k skrajšanju dostopnega časa in ugodnemu razpletu intervencije. Omenjena oblika prostovoljne pomoči se občanom nudi skozi celo leto, 24 ur na dan.
Ključne besede: Prva medicinska pomoč (PMP), Služba nujne medicinske pomoči (SNMP), prvi posredovalec, dostopni čas.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 328; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (1,45 MB)

98.
Ozaveščenost ljudi o presejalnih programih
Andreja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Presejalni programi so, namenjeni zgodnjemu odkrivanju bolezni. S presejalnimi programi v Sloveniji se išče osebe, ki so zbolele za rakom dojke, za rakom na materničnem vratu in za rakom debelega črevesa in danke. Z redno udeležbo v presejalnih programih, lahko pri navidezno zdravi populaciji odkrijejo predrakave spremembe. Ob zgodnjem odkritju je njihovo zdravljenje hitrejše in pusti manj posledic. V Sloveniji potekajo trije presejalni programi, in sicer DORA, ZORA in Svit. Naš namen je bil predstaviti ozaveščenost ljudi o presejalnih programih. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 14 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih oseb, starejših od 30 let. Raziskavo smo izvedli v nakupovalnem centru v Murski Soboti. Podatke, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo obdelali, rezultate pa grafično prikazali s programom Microsoft Excel in jim s programom Microsoft Word ustrezno komentirali. Rezultati: Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da anketirane osebe dobro poznajo presejalne programe. Največ jih pozna preventivni program Svit, dobro pa poznajo tudi ostala dva programa. Anketiranci prav tako dobro poznajo namen presejalnih programov in za katere bolezni je posamezni program namenjen. Večina od anketirancev je že prejela vabilo v presejalni program in se nanj tudi odzvala. Pri tistih, ki se niso odzvali je bil najpogostejši razlog, da temu niso posvečali velike pozornosti. Velika večina anketirancev se namerava v prihodnje odzvati na vabilo v presejalni program. Sklep: Podatki, pridobljeni z anketo, nakazujejo, da so anketiranci dobro ozaveščenih o presejalnih programih, da vedo kaj je presejanje in kakšen namen ima posamezni presejalni program. Razveseljivo je dejstvo, da se jih je večina že odzvala na vabilo, in da se bodo v večini odzvali na vabilo v presejalni program tudi v prihodnje.
Ključne besede: presejalni programi, presejanje, DORA, ZORA, Svit, rak
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 273; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

99.
PREPOZNAVANJE SIMPTOMOV MOŽGANSKE KAPI IN PRVA POMOČ LAIČNEGA PREBIVALSTVA
Katja Kolar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu sta predstavljena prepoznavanje simptomov možganske kapi in prva pomoč laičnega prebivalstva. Pomembno je, da laično prebivalstvo takoj prepozna simptome možganske kapi ter pomaga bolnemu ali poškodovanemu po svojih najboljših zmožnostih. Metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo. Uporabljena je bila strokovna in znanstvena tuja in domača literatura. Pridobljeno literaturo smo dobili preko podatkovnih baz COBISS, PubMed, Wiley in CINAHL. Razprava: Ugotovljeno je, da laično prebivalstvo pozna simptome možganske kapi, kako se pravilno odreagira pri možganski kapi ter kako se odzove na nudenje prve pomoči. Velikokrat je prav prva pomoč tista, ki se je laično prebivalstvo najbolj izogiba. Sklep: Možganska kap je bolezen, za katero ne moremo predvideti, kdo izmed nas bo zbolel. Kljub temu, da se število obolelih zmanjšuje, mora vsak posameznik biti seznanjen, na kakšen način se lahko izogne možganski kapi. Pravilna izbira prve pomoči lahko bolnemu ali poškodovanemu reši življenje. Pri tem je za vse zdravstvene delavce in laično prebivalstvo pomembno, da takoj začnejo nuditi prvo pomoč in s tem zmanjšajo škodo ponesrečencu ali bolnemu.
Ključne besede: možganska kap, simptomi in znaki možganske kapi, prva pomoč, prva pomoč lačnega prebivalstva, bolnik
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 447; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (718,06 KB)

100.
ODNOS STAROSTNIKOV DO PALIATIVNE OSKRBE IN PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE
Polona Maučec, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V zdravstveni negi sta komunikacija in dober odnos med patronažno medicinsko sestro in starostnikom, ki je kronično bolan, pomemben dejavnik. Vse več pacientov z napredovalimi kroničnimi boleznimi si želi ostati v domači oskrbi. Tako ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri kakovostni zdravstveni obravnavi starostnika. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je zajemal trideset starostnikov, starih med 65 in 92 let. Podatke smo zbrali ob kurativnih obiskih patronažnih medicinskih sester; uporabili smo strukturirani vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da so starostniki v odnosu s patronažno medicinsko sestro zadovoljni. Pokažejo nam, da so v zdravstveni negi starostnika na domu pomembni komunikacija, informacije v zvezi z zdravljenjem in kakovosten odnosov patronažnih medicinskih sester. Bolezen vpliva na kakovost življenja starostnika, vendar ne glede na bolezen starostniki nočejo govoriti o staranju in smrti. Sklep. Odnos starostnikov do patronažne medicinske sestre je pozitiven in kakovosten. Starostniki na domu, ki so potrebni pomoči, se še kako razveselijo patronažne medicinske sestre, saj jim ta nudi pogovor in pomoč pri lajšanju bolezni. Paliativna oskrba je del zdravstvenega sistema, zato je vloga patronažne medicinske sestre pri osveščanju kronično bolnih starostnikov o paliativni oskrbi še kako pomembna.
Ključne besede: starostnik, kakovost odnosov, patronažna medicinska sestra, paliativna oskrba
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 296; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (626,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici