SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1555
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
DIDAKTIČNA IGRA KOT UČILO PRI ŽIVLJENJU S KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZNIJO
Kristina Martinović, 2016, diplomsko delo

Opis: Trideset odstotkov bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo zboli že v otroštvu. Kronična vnetna črevesna bolezen je ena izmed najtežjih kroničnih bolezni v obdobju otroštva in adolescence, ki vpliva na kakovost življenja bolnikov. Zdravstvena vzgoja kroničnega pediatričnega bolnika je zelo pomembna, saj ga želimo usposobiti, da bo znal preprečevati povrnitev bolezni oz. z boleznijo kakovostno živeti. Zdravstvene vzgoje brez učnih sredstev ni oziroma je ne more biti. Z diplomskim delom smo želeli ustvariti učno sredstvo, didaktično igro, ki bo kot učilo otrokom, obolelim s kronično vnetno črevesno boleznijo, približala pomembne informacije o življenju z omenjeno boleznijo.Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, metodo analize in sinteze strokovne literature ter pri odgovorih na raziskovalna vprašanja metodo komparacije.Ključna ugotovitev je, da didaktične igre pozitivno vplivajo na učenje otroka. Skozi igro podano znanje je trajnejše in hitreje pridobljeno. S pomočjo didaktične igre se otrokom poveča delovna motivacija, aktivnost poslušanja in sodelovanja. Didaktično igro lahko uporabimo tudi pri zdravstveni vzgoji. Ugotovili smo, da spodbuja komunikacijo, omogoča lažje deljenje izkušenj tekmovalcev in na splošno jo otroci dobro sprejemajo. S strani strokovnjakov je pogosto svetovan učni pripomoček. Z gotovostjo lahko trdimo, da je igra osnovno delo otrokovega življenja. Skozi njo se otrok uči, razvija, prevzema različne vloge in krepi socialne veščine. Opažamo pa, da je njena raba v učnih procesih v času šolanja ali pri zdravstveni vzgoji majhna. Menimo, da bi bilo potrebno pogosteje podajati znanje s pomočjo iger.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, didaktična igra, zdravstvena vzgoja, otrok, izobraževanje.
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 127; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

92.
Osveščenost žensk o kontracepciji po porodu
Romana Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Načrtovanje družine vsakemu paru omogoča, da načrtuje družino ter doseže želeno število otrok v razmakih, ko si to želijo, kar pa je mogoče doseči z ustrezno vrsto kontracepcijskih metod. Pomembno je, da so ženske tudi po porodu ustrezno osveščene o primerni kontracepciji, saj neprimerna uporaba le te pripelje do nezaželene nosečnosti. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za žene v severovzhodni Sloveniji, v kateri je sodelovalo 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da ženske ne poznajo vseh kontracepcijskih metod, prav tako ne poznajo posebnih pogojev pri LAM. Ugotovili smo, da so ženske seznanjene o tem pri kateri starosti se lahko opravi sterilizacija, prekinjen spolni odnos pa prepoznajo kot nezanesljivo kontracepcijsko metodo. Ugotovili smo, da je 93 % žensk seznanjenih o primernih metodah kontracepcije po porodu. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da so ženske osveščene o primernih kontracepcijskih metodah po porodu. Za boljšo informiranost žensk, katere niso dovolj osveščene o kontracepcijskih metodah po porodu, bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, ki so na voljo v dispanzerjih za žene, ter več gradiva in organiziranost predavanj na to temo.
Ključne besede: metode kontracepcije po porodu, zdravstveno vzgojno delo, medicinska sestra, dispanzer za žene, patronažna služba.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 224; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1018,73 KB)

93.
Uporaba terapevtske komunikacije pri stanovalcu v institucionalnem varstvu
Valerija Dukarić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo terapevtske komunikacije med medicinsko sestro in stanovalcem v institucionalnem varstvu.Naredili smo raziskavo, ki je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege uporabljajo terapevtsko komunikacijo pri izvajanju aktivnosti zdravstvene nege.
Ključne besede: terapevtska komunikacija, stanovalec, medicinska sestra, institucionalno varstvo, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

94.
Obravnava pacientov z osebnostnimi motnjami
Urška Škrjanec, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Osebnostne motnje so ena najpogostejših kliničnih entitet v psihiatrični praksi. Namen diplomskega dela je predstaviti osebnostne motnje, vrste osebnostnih motenj, vzroke ter zdravljenje le teh ter ugotoviti ali se število sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji od leta 2010 do leta 2016 povečuje ali upada; katere so najpogosteje diagnosticirane osebnostne motnje; katere so najpogosteje diagnosticirane spremljevalne duševne motnje ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientov z osebnostnimi motnjami. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za potek raziskave smo uporabili računalniški program »BIRPIS« v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. Rezultati: Rezultati raziskave predstavijo pojav pomembnejših osebnostnih motenj in njihovih spremljevalnih diagnoz v eni izmed psihiatričnih bolnišnic. Ugotovljeno je bilo, da sta najpogosteje obravnavani osebnostni motnji, čustveno neuravnovešena ter disocialna osebnostna motnja. Naslednja najpogostejša je skupina ostalih opredeljenih osebnostnih motenj, ki pa jih v tem diplomskem delu posebej ne obravnavamo. Prav tako je v omenjeni psihiatrični bolnišnici ugotovljen trend upadanja sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v razponu od leta 2010 do vključno z letom 2016. Sklep: Osebnostne motnje je treba osveščati in prepoznavati, prav tako pa celovito obravnavati. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da osebnostne motnje ostajajo pomemben dejavnik na področju psihiatrije.
Ključne besede: Osebnost, osebnostne motnje, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 203; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (692,80 KB)

95.
Preprečevanje in obvladovanje okužb v reševalnem vozilu
Katja Knez, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb. Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih. Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ. Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 254; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

96.
Izključno dojenje do šestega meseca starosti otroka
Barbara Kropej, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je naraven način hranjenja dojenčkov in majhnih otrok. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotavlja optimalno rast, razvoj in zdravje otroka. Pomembno je, da je udobno in da vzbuja ugodje posebnega zbližanja med materjo in otrokom. Namen diplomskega dela je predstaviti dojenje in težave pri dojenju. Ugotoviti želimo, ali so anketirane matere dovolj informirane o pomenu izključnega dojenja za njih in za otroka. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela z interpretacijo domače in tuje literature. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Anketni vprašalnik je sestavljen iz 22 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali statistično in jih ponazorili v grafičnem prikazu s programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se anketirane matere zavedajo pomembnosti dojenja za njih in za otroka. Menijo, da so dovolj poučene o dojenju, vendar je njihovo znanje o dojenju pomanjkljivo. V povprečju so anketirane matere izključno dojile svoje otroke 4 mesece. Sklep: Raziskava je pokazala, da so ženske dobro informirane o dojenju, a je delež mater, ki svoje otroke 6 mesecev izključno dojijo zelo majhen. Dojenje je naravno, a je tudi umetnost, ki se jo je treba naučiti. Mati potrebuje strokovno pomoč, da prebrodi začetne težave.
Ključne besede: izključno dojenje, novorojenček, mati, težave pri dojenju, medicinska sestra
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 169; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (895,56 KB)

97.
Obravnava slepega in slabovidnega posameznika v patronažnem varstvu
Aleš Bezjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vid je eden izmed petih čutil ter zajema štiri stopnje, in sicer normalni vid, zmerno slabovidnost, hudo slabovidnost in slepoto. Obstajajo različne motnje vida, kot so refrakcijske napake, starostna degeneracija mrežnice, katarakta, glavkom, diabetična retinopatija idr. Da omogočimo lažje gibanje in orientacijo slepemu in slabovidnemu posamezniku, moramo domače in širše okolje prilagoditi. Pri prilagoditvi na nove razmere igra pomembno vlogo družina, prav tako pa tudi patronažna medicinska sestra. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji smo pregledali podatkovno bazo Cobiss, Metaisklnik in CHINAL. Uporabili smo tudi kvantitativno metodo dela. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran intervju. Rezultati: Ugotavljamo, da se slepi in slabovidni posamezniki soočajo z različnimi problemi, kot so gibanje, izogibanje nevarnostim v okolju, koristno delo, razvedrilo in rekreacija. Prioritetni negovalni problemi pri slepi osebi so nezmožnost samostojnega gibanja v prostoru, priprave hrane, povečana možnost poškodb zaradi zmanjšane sposobnosti izogibanja nevarnostim v okolju, nezmožnost vključevanja v določene aktivnosti in pomanjkanje znanja o bolezenskem stanju. Zaključek: Slepe in slabovidne osebe se soočajo z različnimi težavami in ovirami. Družina ima v življenju teh oseb pomembno vlogo. Patronažna medicinska sestra izvaja predvsem zdravstveno-vzgojno delo, promocijo zdravja in preventivo nastanka bolezni.
Ključne besede: Slepi in slabovidni posamezniki, patronažna medicinska sestra, patronažno varstvo, podpora družine. 
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 195; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (531,22 KB)

98.
Zdravstvena obravnava pacienta z možganskim tumorjem
Andreja Vogrin, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: vsebina diplomskega dela je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opisali anatomijo možganov, možganske tumorje in vrste možganskih tumorjev. V nadaljevanju smo izpostavili epidemiologijo, klasifikacijo tumorjev, klinično sliko, diagnostiko in potek zdravljenja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili zdravstveno nego pacienta z možganskim tumorjem. Izpostavili smo definicijo zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti. V nadaljevanju smo razložili kako poteka sprejem pacienta na oddelek, pripravo pacienta na operacijo, zdravstveno nego pacienta po operaciji in vlogo medicinske sestre pri tem ter odpust pacienta iz bolnišnice. Metodologija raziskovanja: v diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri izboru literature so bili vključenost vzrokov za postavitev diagnoze možganski tumor, zdravljenje možganskega tumorja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta na oddelku intenzivne terapije in na oddelku. Rezultati: s študijem literature smo ugotovili, da se pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah pojavljajo maligni možganski tumorji. Dokazali smo tudi, da lahko medicinska sestra zaplete po operaciji prepreči tako, da pacienta pred operacijo pouči o njegovi bolezni in poteku zdravljenja ter s konstantnim ocenjevanjem pacientovega nevrološkega stanja, dihanja, cirkulacije, tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, rane in likvorske drenaže po operaciji. Sklep: kljub postavljeni diagnozi možganski tumor, ki za marsikoga pomeni smrt, je pomembno ohraniti pozitivno razmišljanje in veliko volje do življenja. Zavedati se moramo, da le tak način razmišljanja odločilno pripomore k ozdravitvi.
Ključne besede: možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, diagnoza, zdravljenje, operacija, rehabilitacija.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 335; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (931,86 KB)

99.
Vloga medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano
Nives Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Bolečina je individualna ter jo vsak posameznik doživlja in izraža na svoj način. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano. Pomembno je, da vsaka medicinska sestra prepozna in ocenjuje bolečino. Bolečino je treba lajšati s farmakološkimi sredstvi, z nefarmakološkimi metodami ali kombinacijo obeh.
Ključne besede: bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, kronična rana, oskrba kronične rane, starostnik, zdravstvena nega.  
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 322; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

100.
KAKOVOST ŽIVLJENJA PACIENTOV Z MULTIPLO SKLEROZO
Lucija Romih, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen osrednjega živčevja. Za to bolezen največkrat zbolijo ljudje v aktivni dobi življenja, med 20. in 40. letom starosti. Pacienti so največkrat zaskrbljeni, da se bo s postavitvijo diagnoze njihova kakovost življenja zmanjšala. Metoda: Z metodo prostovoljnega pisnega anketiranja smo zbrali podatke o kakovosti življenja pacientov z multiplo sklerozo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako se pacienti vsakodnevno spopadajo s psiho-fizičnimi težavami, ki jim jih povzroča multipla skleroza, ali življenjskih aktivnostih občutijo omejitve zaradi bolezni in ali menijo, da je njihova kakovost življenja slabša zdaj kot pred diagnosticiranjem multiple skleroze. Raziskava je bila izvedena v zdravstvenem zavodu na območju Štajerske v kateri je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov z multiplo sklerozo. Rezultati: Med 50 anketiranci je 30 odstotkov moških in 70 odstotkov žensk, starih med 23 in 71 let. Večina se zdravi za recidivno-remitentno obliko, in sicer 58 odstotkov. Prevladuje 20 odstotkov pacientov, ki so zboleli med 31. in 35. letom starosti. Med anketiranimi jih 54 odstotkov meni, da je njihova kakovost življenja dobra. Med njimi jih ima 54 odstotkov težave z ukvarjanjem z različnimi športi. Za vsakodnevno življenje jih 66 odstotkov ne potrebuje pripomočkov, ki bi jim olajšali gibanje. 64 odstotkov anketirancev je psihično stanje navedlo kot dobro. Razprava: Paciente z multiplo sklerozo je strah in skrbi jih, kako dolgo bodo še lahko samostojni in ali bodo kmalu odvisni od drugih. Raziskava je pokazala, da so pozitivno usmerjeni glede poteka svoje bolezni. Če jih svojci podpirajo, lažje prenašajo psihične in fizične težave, ki jih prinese bolezen.
Ključne besede: multipla skleroza, kakovost življenja, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 426; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (732,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici