SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1493
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
PREVENTIVA DIABETIČNE RETINOPATIJE
Mojca Golobinek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni ukrepi za preprečevanje diabetične retinopatije in presejalni testi za diabetično retinopatijo. Poudarek je na preventivnem delu medicinske sestre v vzgojno-izobraževalnem procesu diabetikov. Predstavljen je pomen rednih kontrolnih oftalmoloških pregledov ter njihov potek. V empiričnem delu je prikazan rezultat raziskave, ki smo jo izvedli med diabetiki, ki so obiskali izbranega diabetologa v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Z raziskavo smo ugotavljali, kako pogosto so diabetiki napoteni na specialistični oftalmološki pregled ter kako bi lahko izboljšali informiranost diabetikov o možnostih za izogibanje diabetični retinopatiji.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetična retinopatija, presejalni testi.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 215; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (663,17 KB)

92.
ZAGOTAVLJANJE PRAVICE PACIENTA DO PRIMERNE, KAKOVOSTNE IN VARNE ZDRAVSTVENE OSKRBE - VIDIK MEDICINSKE SESTRE
Petra Vidmar, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sprejem Zakona o pacientovih pravicah še ne zagotavlja visoke stopnje uresničevanja pravic pacienta na dejanski ravni. Pacienti so kot osebe, podvržene zdravstveni oskrbi, dejansko v drugačnem položaju kot izvajalci le-te, saj jim je na prvem mestu skrb za ugoden izid zdravstvene oskrbe. V diplomskem delu smo predstavili pomen zagotavljanja pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe z vidika izvajalca zdravstvene nege in z raziskavo ugotavljali zavedanje oz. poznavanje te pravice s strani članov negovalnega tima. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na metodi kvantitativnega raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz štirih sklopov vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je potekala v enem od javnih zdravstvenih zavodov v Sloveniji v mesecu juliju 2016. V raziskavi je sodelovalo 55 naključno izbranih članov negovalnega tima, ki so zaposleni na različnih oddelkih javnega zdravstvenega zavoda. Rezultati: Ugotovili smo, da se anketiranci zavedajo pomena primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki jo v zdravstveni oskrbi tudi dejansko zagotavljajo. Do nje imajo pozitiven in profesionalen odnos, ki temelji na znanju in upoštevanju strokovnih in etičnih standardov. Člani negovalnega tima zagotavljajo pacientom primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Zlasti na področju varne zdravstvene oskrbe pa si želijo dodatnega izobraževanja. Sklep: Pacienti lahko upravičeno pričakujejo, da bodo izvajalci zdravstvene oskrbe proaktivno delovali v smislu uresničevanja oz. zagotavljanja njihovih pravic. Samo na takšen način je mogoče vzpostaviti partnerski odnos, ki lahko vodi v izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in ugodnejše učinke zdravljenja.
Ključne besede: pacientove pravice, zakon o pacientovih pravicah, kakovostna zdravstvena oskrba, varna zdravstvena oskrba, primerna zdravstvena oskrba, medicinska sestra.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 226; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (1,11 MB)

93.
AKTIVNOSTI MEDICINSKE SESTRE PRI AMBULANTNI OBRAVNAVI NEPLODNEGA PARA
Lidija Pirš, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča:O neplodnosti kot bolezenskem stanju govorimo takrat, ko pri paru po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosih ne pride do zanositve. Vzroke za neplodnost vedno iščemo pri obeh partnerjih, tako v diagnostiko vedno poleg ženske vključujemo tudi moškega.Medicinska sestra predstavlja v postopku zdravljenja neplodnosti pomembno vez med vsemi, ki se vključujejo v proces zdravljenja neplodnega para.Namen diplomskega dela je predstaviti pojem neplodnosti, vzroke zanjo in zdravljenje, ter opisati aktivnosti medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para od prvega naročanja do konca zdravljenja v centru za reproduktivno medicino. Metodologija:Diplomsko delo je teoretično, nastalo na osnovi študija in tuje literature. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Zbrane podatke smo pregledali, grupirali, uporabili smo metodo analize in kompilacije, ter na osnovi sinteze oblikovali ugotovitve na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati:Ugotovili smo, da je ustrezna komunikacija pomemben dejavnik pri obravnavi neplodnega para v vseh fazah zdravljenja,od prvega stika v centru za naročanje do zaključka zdravljenja. Informacije morajo biti posredovane na razumljiv način in to takrat, ko jih pacienti potrebujejo. Medicinska sestra ima zelo pomembno vlogo tudi pri učenju – edukaciji pacientk o pripravi in samoaplikaciji predpisane hormonske terapije. Učenje poteka individualno, medicinska sestra mora biti natančna, razumljiva in potrpežljiva. Delo medicinske sestre se ob edukaciji prepleta z zdravstveno-vzgojnim delom.Ena pomembnejših aktivnosti medicinske sestre je prav tako priprava in urejanje zdravstvene dokumentacije pacientov, v kateri se nahajajo vsi podatki in izvidi, ki so potrebni za celovito obravnavo neplodnega para. Sklep:Medicinska sestra je pri obravnavi neplodnega paranepogrešljiv člen, saj predstavlja vez med pacienti, zdravniki, biologi in ostalimi sodelavci, ki sodelujejo v timu.
Ključne besede: reprodukcija, neplodnost, zunajtelesna oploditev, medicinska sestra, zdravstveno-vzgojno delo, komunikacija
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 281; Prenosov: 32
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

94.
UVAJANJE PALIATIVNE OSKRBE V DOM UPOKOJENCEV
Irma Šmelcer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni paliativna zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe bolnikov z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo, vključevanje paliativne obravnave v domove starejših občanov in vloga svojcev pri izvajanju paliativne oskrbe. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, ali se člani negovalnega tima čutijo usposobljeni za delo z bolnikom z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo ter ali čutijo potrebo po vključitvi paliativne oskrbe v dom upokojencev. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo in metodo anketiranja v obliki vprašalnika. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 45 anketirancev, potekala je v mesecu avgustu 2016 v enem izmed domov upokojencev. V vzorec se je uvrstilo 36 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja 80 % realizacijo. Rezultati so predstavljeni pisno in v obliki tabel s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, kjer smo kot statistično metodo uporabljali frekvenčno analizo. Raziskava je pokazala, da so potrebe po paliativni oskrbi prepoznane, žal pa je prepoznana tudi problematika. Pomanjkanje specifičnega znanja, izobraževanj ter organizirane povezanosti na vseh nivojih zdravstva ne morejo zadostiti vse večjim potrebam stanovalcev z napredovalo kronično neozdravljivo boleznijo. Dodaten problem predstavlja kadrovska podhranjenost zdravstveno negovalnega osebja. Ob odsotnosti zdravnika je zdravstveno negovalno osebje prepuščeno samim sebi ter svojcem, ki gojijo različna pričakovanja in poslabšanja zdravstvenega stanja svojih ljubljenih sprejemajo zelo različno. Posledično pa se tako dodatno bremeni dežurne zdravniške službe, le – te pa ob napotitvah naprej, bremenijo bolnišnice. Nujno in neizogibno bo potrebno izboljšati obveščenost oziroma seznanjenost stanovalca in svojcev z napredovalo boleznijo, prognozo in pričakovanji. Sprejemanje slabe diagnoze in še slabše prognoze je prav gotovo izredno težka situacija, vendar bi pravočasni družinski sestanki tako sprejemanje prav gotovo olajšali. Pričakovanja bi bila realnejša, trenutki stanovalcev z razumevajočimi svojci pa neprecenljivi.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, komunikacija, svojci, družinski sestanek.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 278; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (328,87 KB)

95.
PALIATIVNA OSKRBA PRI PACIENTU S PLJUČNIM RAKOM
Klara Zemljič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: pljučni rak je maligna bolezen celic bronhijev, ki je po incidenci na drugem mestu, po smrtnosti pa na prvem glede na rakava obolenja. Paliativna oskrba pri pljučnem raku je še vedno v razvoju. Razlikuje se od posameznega pacienta ter stadija bolezni. Namen paliativne oskrbe je predvsem izboljšati kakovost življenja pacienta ter lajšati trenutno prisotne simptome, fizične, psihosocialne in duhovne. Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti zdravstveno nego pri pacientu s pljučnim rakom v paliativni oskrbi in izpostaviti najpogosteje izražene negovalne probleme pri obravnavanem pacientu. Metodologija raziskovanja: za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Naredili smo pregled domače in tuje literature ter elektronskih virov in strokovnih člankov. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli študijo primera. S pacientko, diagnosticirano za pljučnim rakom smo naredili intervju s vprašanji odprtega tipa, pregledali pa smo tudi pacientkino medicinsko in negovalno dokumentacijo. Rezultati: po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginii Henderson smo izpostavili negovalne diagnoze po M. Gordon (2006): dihanje, neučinkoviti vzorci dihanja, nauzea, tekočine, nevarnost za prenizek volumen tekočin, poškodba ustnic in mehkih tkiv v ustni votlini, negativni občutki v zvezi z izgledom, funkcijo ali omejitvami lastnega telesa ali telesnih delov, nevarnost infekcije - i.v. kanila, strah - pred bolečinami in smrtjo in bolečina v obeh nogah. Ugotovili smo, da je osnovna življenjska aktivnost, kjer je pacientka najbolj omejena, prehranjevanje in pitje, zaradi slabosti in bruhanja, izgube telesne teže ter pojava stomatitisa. Sklep: pljučni rak je v večini primerov neozdravljiva bolezen. Soočenje s postavljeno diagnozo je težko tako za pacienta kot tudi za njegove svojce. Kakovost življenja pacientu bistveno izboljša zgodnja vključitev v paliativno oskrbo, ki blaži simptome, ki se pojavljajo skozi vsa obdobja bolezni. Medicinska sestra je vključena v multidisciplinarni paliativni tim, prepoznava pacientove fizične, psihične, socialne in duhovne potrebe, izvaja delo po procesu zdravstvene nege, kamor vključuje tudi pacientove svojce ter izvaja zdravstveno vzgojno delo.
Ključne besede: Pljučni rak, paliativna oskrba, medicinska sestra, pacient.
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 332; Prenosov: 43
.pdf Polno besedilo (1,15 MB)

96.
OSVEŠČENOST ŽENSK O PREPREČEVANJU RAKA MATERNIČNEGA VRATU
Sabina Zamuda, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Naravni potek okužbe s HPV in posledično RMV omogoča različne načine preprečevanja in zgodnjega odkrivanja. To so predvsem zdrav življenjski slog, vključno z zdravo in varno spolnostjo, cepljenje proti okužbi s HPV, zgodnje odkrivanje in zdravljenje predrakavih in začetnih rakavih sprememb MV v okviru organiziranega populacijskega presejalnega programa- ZORA. Namen diplomskega dela je predstaviti bolezen RMV in opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju RMV. Ugotoviti želimo, kolikšno je znanje žensk o RMV in o ravnanju glede preprečevanja le-tega. Raziskovalna metodologija: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo. Podatki so bili zbrani z anketiranjem. Delno strukturirana anketa je bila sestavljena iz 30 vprašanj. Anketirali smo 100 naključno izbranih žensk dveh starostnih skupin. Empirične podatke, katere smo statistično obdelali v programu Microsoft Excel, smo najprej razvrstili glede na nominalne spremenljivke v dve skupini. Izračunali smo procentualne deleže, rezultate grafično prikazali s stolpčnimi diagrami in s pomočjo izračunanih deležev potrdili ali ovrgli predvidevanja na raziskovalna vprašanja. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so ženske stare do 40 let bolje osveščene o dejavnikih tveganja za RMV, o znakih napredovalega RMV, o samem preprečevanju RMV, in o razliki med testom PAP ter triažnim testom HPV. Ženske stare do 40 so tudi bolj informirane o cepljenju proti HPV, kot učinkovitemu ukrepu preprečevanja RMV. Ženske stare nad 40 let pa so imele boljše vedenje o vrstah cepiv in so uspešneje interpretirale pomen kratice ZORA. Slednje so se tudi odzivale na prejeta vabila programa ZORA. Diskusija in zaključek: Seznanjenost žensk o RMV in preprečevanju RMV je srednje dobra. Pokazale so se pomanjkljivosti znanja anketiranih žensk starostne populacije nad 40 let pri osnovah o RMV in preprečevanju le-tega. Rešitev za dvig osveščenosti vseh starostnih skupin o RMV in njegovi preventivi vidimo v ustnem podajanju informacij in predvsem v preverjanju razumevanja informacij o RMV, ter v pošiljanju informacijskega promocijskega materiala v pisni obliki na domove po vseh občinah Slovenije. Osveščati je potrebno že v osnovnih šolah.
Ključne besede: RMV, HPV, ZORA, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 175; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (3,02 MB)

97.
Komunikacija s pacientom z afazijo
Mateja Rednak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Govor, kot edinstvena človekova funkcija omogoča posamezniku zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Afazija, kot pridobljena motnja govora (ki nastane zaradi poškodbe ali bolezni možganov), pri pacientu ogrozi različna področja njegovega življenja. V procesu zdravstvene nege je komunikacija medicinske sestre s pacientom prvi in najpomembnejši pristop v celotni rehabilitaciji. Poznavanje oblik komunikacije, metod in pripomočkov pripomore h kakovostni, učinkoviti in celostni obravnavi pacienta. Namen diplomskega dela je predstavitev govorne motnje – afazije in načine komunikacije medicinske sestre s pacientom z afazijo. Ugotoviti želimo, kateri obliki komunikacije posvetijo medicinske sestre največ pozornosti in ali čutijo potrebo po dodatnem izobraževanju s področja komunikacije s pacienti z afazijo. Raziskovalne metode. V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna in kvantitativna metoda raziskovanja. Za zbiranje podatkov empiričnega dela smo uporabili metodo anketiranja. Raziskovalni vzorec je zajemal 32 medicinskih sester, katere sodelujejo pri zdravstveni negi pacientov z afazijo. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirane medicinske sestre (88 %) namenijo največ pozornosti pri komunikaciji s pacientom z afazijo verbalni in neverbalni komunikaciji hkrati. Najpogosteje uporabljeni pripomočki v procesu komunikacije so slike (65 %), potrebo po dodatnem izobraževanju s področja komunikacije s pacientom z afazijo pa je izrazilo 69 % anketirank. Diskusija in zaključek. Za uspešno, celostno in kakovostno obravnavo pacienta z afazijo, mora medicinska sestra v procesu rehabilitacije in kasnejši vključitvi v širšo socialno okolje, poznati potek bolezni, individualnost posameznika ter načine ter oblike komunikacije.
Ključne besede: Afazija, komunikacija, pomoč medicinske sestre
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 290; Prenosov: 40
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

98.
Vloga medicinske sestre pri obravnavi novorojenčka z zlatenico
Miranda Zel, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu smo opisali zlatenico pri novorojenčku, vzrok nastanka, njene značilnosti, vrste in zdravljenje. Predstavili smo vlogo medicinske sestre pri obravnavi zlatenice v neonatalni enoti in štiri najpomembnejše aktivnosti po teoriji Virginije Henderson. Na podlagi zbranih podatkov smo preverili, kako dobro matere poznajo zlatenico in njene znake, kje dobijo največ informacij in kateri so najpogostejši negovalni problemi mater otrok z zlatenico. Metodologija raziskovanja: Podatke smo zbirali anomimno s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 25 vprašanj (21 vprašanj zaprtega in 4 vprašanja polodprtega tipa). Raziskavo smo izvedli v mesecu avgustu 2016 na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor med materami, katerih novorojenčki so imeli zlatenico. V raziskavi je sodelovalo 30 mater. Rezultati: Zanimalo nas je, kako dobro matere poznajo zlatenico in njene znake, ali so dobile potrebne informacije o zlatenici in ali so bile zaradi zlatenice pri otroku zelo obremenjene. Ugotovili smo, da so matere z zlatenico dobro seznanjene in da večino teh informacij dobijo že v času pred porodom. V večini so vse potrebne informacije o zlatenici dobile od zdravstvenega osebja. Rezultati raziskave so pokazali, da matere ob nastanku zlatenice pri otroku niso tako zelo obremenjene in da je za njihove novorojenčke primerno poskrbljeno. Sklep: V neonatalnem obdobju je zlatenica najpogostejše klinično stanje, ki zahteva pozornost zdravstvenih delavcev in staršev. Zavedamo se pomena zgodnjega odkrivanja zlatenice, posredovanja zdravstveno-vzgojnih vsebin in sodelovanja s starši ter pridobivanja njihovega zaupanja.
Ključne besede: zlatenica, novorojenček, zdravstvena nega, bilirubin, fototerapija
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 251; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

99.
Rekonstrukcija dojke s silikonskim vsadkom
Nastja Pigner, 2016, diplomsko delo

Opis: Rekonstrukcija dojke s silikonskim vsadkom po odstranitvi dojke zaradi raka dojke je v današnjem času zelo pomemben del zdravljenja raka dojke. Z rekonstrukcijo dojke s silikonskim vsadkom se pacientki omogoči kakovostnejše življenje po zdravljenju raka dojke. Namen diplomskega dela je predstaviti načine rekonstrukcije dojke, predvsem rekonstrukcijo dojke s silikonskim vsadkom, in ugotoviti negovalne probleme pri posameznih osnovnih življenjskih aktivnostih pacientke z rakom dojke po rekonstrukciji dojke s silikonskim vsadkom. V diplomskem delu smo uporabili komparativno metodo, metodo kompilacije, metodo klasifikacije, opisno metodo in kvalitativno metodo dela. Empirične podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Intervjuvali smo pacientko z rakom dojke po rekonstrukciji dojke s silikonskim vsadkom na njenem domu.
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, rekonstrukcija dojke, silikonski vsadek, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 294; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (635,83 KB)

100.
Osveščenost staršev predšolskih otrok o ustni higieni na območju Slovenskih Konjic
Tamara Marguč, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pri ustni higieni predšolskih otrok je nepogrešljiva skrb staršev, ki omogočajo pravilno in temeljito čiščenje zob svojih otrok. Starši se morajo zavedati pomembnosti dobrega zdravja zob svojih otrok in skrbi za ustno higieno od prvega izrastlega mlečnega zoba dalje. Ena izmed nalog medicinske sestre je, da spodbuja starše k skrbi za ustno zdravje njihovih otrok. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomembnost ustne higiene in vlogo medicinske sestre pri vzgajanju tako staršev kot otrok ter raziskavo ugotoviti ali starši v občini Slovenske Konjice skrbijo za ustno higieno svojih otrok. Metodologija raziskave: V diplomskem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kvantitativna metoda dela. V raziskavi je sodelovalo 60 staršev predšolskih otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz odprtega, pol zaprtega in zaprtega tipa vprašanj, smo pridobili podatke. Pri obdelavi le-teh smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno distribucijo in grafično prikazanostjo. Rezultati so bili obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2007. Rezultati raziskave: Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da starši skrbijo za ustno higieno svojih otrok. Največ informacij dobijo od medicinske sestre. Prav tako smo ugotovili, da stopnja izobrazbe staršev ne vpliva na kakovost ustne higiene otrok. Večina otrok je že obiskalo zobozdravnika, razlog pa je bilo vabilo na sistematični pregled. Sklep: Rezultati raziskave nam povedo, da so starši načeloma seznanjeni s pravilno ustno higieno predšolskih otrok. Medsebojno sodelovanje vseh, ki so odgovorni za otroka in njegovo zdravje, je glaven ključ za najboljši vzgled otroku, da se bo skozi življenje zavedal pomembnosti dobre ustne higiene.
Ključne besede: zob, ustna higiena, predšolski otrok, zobozdravstvo, vloga medicinske sestre.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 157; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (869,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici