| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1775
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Reševanje problema orientiranja pacientov, zaposlenih in obiskovalcev v bolnišnici
Dajana Lješić, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Orientiranje v velikih bolnišnicah je lahko vir nelagodja, frustracij in stresa za vse, ki v sistemu sodelujejo. Skozi leta so bile bolnišnice in zdravstvene ustanove prisiljene v širitve, reorganizacije, pridružitve in integracije z drugimi bolnišnicami, kar je otežilo orientiranje pacientom, zaposlenim in obiskovalcem. Namen zaključnega dela je bil predstaviti problematiko orientiranja v bolnišnicah ter izdelati prototip orientacijskega modela na osnovi predstavljenih modelov dobrih praks. Raziskovalna metodologija: Zaključno delo je temeljilo na kvalitativni raziskovalni metodologiji. Opravljen je bil sistematični pregled literature, ki je obsegal gradiva v angleškem jeziku znotraj baz podatkov Web of Science, ScienceDirect in ProQuest Dissertations & Theses Global. V podrobnejšo analizo je bilo vključenih 38 raziskav. Na osnovi sistematičnega pregleda je bil izdelan prototip modela za orientiranje. Rezultati: Uporaba piktogramov izboljša orientiranje v bolnišničnih prostorih brez potrebe po spreminjanju arhitekturne zasnove notranjosti. Dokazana je bila potreba po oblikovanju razumljivejših simbolov zdravstvenega varstva. Slaba orientacijska struktura povzroča pri organizaciji dodatne stroške, nižji ugled in zmanjšano varnost, pri pacientih in obiskovalcih pa vir stresa in nelagodja. Predstavljen je prototip modela orientiranja, katerega namen je zasnova mobilne aplikacije, ki bi poenostavila in izboljšala orientiranje. Diskusija in zaključek: Problema orientiranja ni mogoče rešiti zgolj z vpeljavo posameznega pristopa orientiranja, temveč s sinergijo različnih orientacijskih pristopov, s katerimi zadovoljimo najširši krog uporabnikov. Na osnovi dognanj je ustvarjen prototip modela orientiranja, ki je prijazen tudi ranljivim skupinam.
Ključne besede: pregled literature, prototip modela orientiranja, načini orientiranja, slabovidni, gibalno ovirani, mobilna aplikacija
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Poznavanje sladkorne bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo
Eva Zrim, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe. Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 37; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (673,53 KB)

3.
Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji
Jošt Beguš, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo izraz akademski doping ter pregledali in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili študenti na treh visokošolskih institucijah v Sloveniji, kjer se izvaja program zdravstvene nege. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili 85 % razširjenost izdelkov z blagimi psihoaktivnimi učinki in 15 % razširjenost močnejših psihoaktivnih učinkovin za namene akademskega dopinga. Razprava: Ugotovili smo, da se posluževanje akademskega dopinga glede na spol ne razlikuje. Prav tako smo predstavili najpogosteje uporabljene učinkovine za namene akademskega dopinga. Primerjali smo rezultate svoje raziskave z rezultati drugih (tujih) raziskav ter ugotovili, da je odstotek razširjenosti akademskega dopinga pri študentih zdravstvene nege v Sloveniji primerljiv z odstotkom razširjenosti akademskega dopinga študentov drugih študijskih programov, na drugih visokošolskih zavodih ter v drugih državah. Sklep: Razširjenost akademskega dopinga med študenti zdravstvene nege v Sloveniji smo ocenili na relativno nizko. Raziskava je prav tako pokazala, da študenti zdravstvene nege po večini niso naklonjeni akademskemu dopingu ter da bolj odprte regulacije s tega področja ne bi podprli.
Ključne besede: akademski doping, droge, alkohol, študenti zdravstvene nege
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 43; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Učinki fototerapije pri zdravljenju luskavice
Urška Gosak, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Fototerapija je metoda zdravljenja zmerne do hude oblike luskavice, ki temelji na uporabi pozitivnih učinkov ultravijolične svetlobe. S pravilno zdravstveno obravnavo in skrbno zdravstveno nego ter rednim sledenjem napredku zdravljenja je možno v relativno kratkem času doseči remisijo bolezni. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost in varnost fototerapije pri zdravljenju luskavice ter ukrepe za lajšanje neželenih učinkov zdravljenja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, za sistematični pregled in analizo podatkov o opredeljeni temi smo iskali znanstvene in strokovne članke v angleškem jeziku v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect in Google Scholar. Iskanje smo omejili na literaturo publicirano v letih od 2009 do 2019. Rezultati: V raziskavo smo zajeli 14 študij. Raziskava je potrdila, da je fototerapija varna in učinkovita metoda zdravljenja luskavice. Pri tem so prisotni minimalni neželeni učinki, ki se najpogosteje kažejo kot eritem, srbečica, bolečina, ob večletni uporabi fototerapije pa se lahko pojavi pigmentacija kože, prezgodnje staranje kože, katarakta in zvišana možnost za nastanek melanoma. Zgoraj naštete neželene učinke je mogoče preprečevati in lajšati z natančnim upoštevanjem navodil. Razprava in sklep: Najučinkovitejša vrsta fototerapije je PUVA, saj je za očiščenje kože potrebno manj obiskov terapij kot pri ostalih vrstah fototerapij, obdobje remisije bolezni je daljše in zagotavlja nižjo stopnjo ponovljivosti. Vendar zdravljenje s PUVA fototerapijo povzroča več neželenih učinkov kot druge vrste fototerapij. Na podlagi raziskave smo spoznali, da je ozkopasovna UVB fototerapija najvarnejša.
Ključne besede: psoriaza, zdravljenje z ultravijolično svetlobo, neželeni učinki
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
Stigmatizacija alkoholikov in njihovih družin v domačem okolju
Mirjam Paljek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Osebe odvisne od alkohola se redkeje obravnavajo, kot duševno bolne, pripisuje se jim večja odgovornost za zdravstveno stanje, vzbujajo družbeno neodobravanje in več negativnih čustev. Stigma je porazdeljena na paciente in njihove svojce. Namen diplomskega dela je raziskati problem stigmatizacije oseb odvisnih od alkohola in njihovih družin v domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo pol strukturiranega intervjuja smo intervjuvali 5 zdravljencev. Z metodo odprtega kodiranja smo podatke pregledali in predstavili v tabeli. Med seboj smo jih objektivno primerjali in izpeljali sklepe. Rezultati: Dve osebi sta bile tekom zdravljenja deležni stigmatizacije s strani družinskih članov in okolice ter ena oseba s strani družine. Vse osebe so poročale o izkušnjah s stigmo po končanem zdravljenju. Stigmatizacijo doživljajo, kot osamljenost, odrinjenost, nezaupanje. Tri osebe povedo, da so stigmatizirani tudi njihovi družinski člani vključno z njihovimi otroci. Le v eni družini o stigmi govorijo in se z njo spopadajo. Diskusija in zaključek: Osebe odvisne od alkohola stigmatizacijo tekom zdravljenja doživljajo v lastnih družinah ter v okolji katerem živijo. Deležni so nezaupanja, izključevanja, posmehovanja. Po končanem zdravljenju so enako ali še bolj stigmatizirani. Posledično so osamljeni, imajo slabšo samopodobo, težko navezujejo stike in imajo težave na delovnih mestih. Posledice stigmatizacije občutijo tudi njihove družine še posebej otroci. Družine se težko soočajo z stigmo. Le redki se skupaj z družinskimi člani trudijo omiliti posledice stigme.
Ključne besede: alkoholizem, zdravljenje, odnos družbe, diskriminacija, družina
Objavljeno: 19.06.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (787,22 KB)

6.
Uporaba meditacije in joge v življenju bolnikov z epilepsijo
Dominika Šafarič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Epilepsija je bolezen, ki ne prizadene samo človeškega telesa, ampak vpliva na celotno človekovo življenje. Z zdravljenjem se stanje epileptikov izboljša tako, da so napadi nadzorovani, so redkejši in bolniki z epilepsijo lažje opravljajo vsakodnevna opravila. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, ali bolniki z epilepsijo, stari med 20 in 60 let, za izboljšanje kakovosti življenja izvajajo meditacijo in/ali jogo. Metodologija: V zaključnem delu sta uporabljeni deskriptivna metoda dela in kvantitativna metoda raziskovanja. Izvedena je bila raziskava s pomočjo ankete. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med trideset bolnikov z epilepsijo, ki redno obiskujejo nevrološko ambulanto. Anketa je bila sestavljena iz 24 vprašanj. Za analizo in prikaz pridobljenih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2010. Za analizo odprtega tipa vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo analize in prikaz z grafi. Rezultati: Ugotovili smo, da se z meditacijo in jogo ne ukvarja veliko število bolnikov z epilepsijo. Anketirani imajo pozitivno mnenje o uporabi komplementarnih metod in vplivu uporabe meditacije in/ali joge na kakovost življenja posameznika. Po mnenju anketiranih oseb, ki se ukvarjajo z meditacijo in/ali jogo, ti komplementarni metodi pripomoreta k sproščanju in imata pozitiven vpliv na razpoloženje. Diskusija in zaključek: Kljub temu, da je več kot polovica anketiranih seznanjenih z meditacijo in jogo, jih samo nekaj več kot četrtina v vsakdanjem življenju meditira ali izvaja jogo. Slednji so z učinki zadovoljni, saj so bolj sproščeni in umirjeni. Seznanjenost s komplementarnima metodama je zadovoljiva, nekoliko manj pa so poznani njihovi učinki uporabe.
Ključne besede: Kakovost, komplementarne metode, epileptični napad, stres, sproščanje.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (520,08 KB)

7.
Poškodba brahialnega pleteža in kakovost življenja
Uroš Maček, 2020, diplomsko delo

Opis: Poškodba brahialnega pleteža je poškodba živcev v ramenskem obroču. Posledica poškodbe je delna ali popolna nemobilnost zgornje okončine. Namen zaključnega dela je predstaviti poškodbo brahialnega pleteža in kakovost življenja po poškodbi. Preučili smo, kako poškodba vpliva na življenje poškodovanca in kako se spremeni kakovost življenja.
Ključne besede: živci, ramenski obroč, nemobilnost, negovalne diagnoze, Majory Gordon, delna odvisnost.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (222,72 KB)

8.
Hellp sindrom in soočanje nosečnic z njim
Tanja Hrnčič, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Ženske, ki med nosečnostjo zbolijo za hellp sindromom, bolezni ne prepoznajo in velikokrat simptome povezujejo z nosečniškimi težavami. Prav zaradi neprepoznavnosti same bolezni se pojavljajo pri nosečnicah vprašanja, na katera še ni odgovora. Namen diplomskega dela je predstaviti hellp sindrom in njegove simptome ter skozi intervjuje prikazati, kako so se ženske soočale s to boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomski nalogi smo uporabili opisno metodo dela. Iskali smo in pregledali literaturo, ki je bila v angleškem jeziku. Iskanje je potekalo z naslednjimi ključnimi besadami: hellp syndrome, pregnant women, dealing in facing with it. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect in Medline. Dodatno smo pregledali tudi Google Scholar. Vključitveni kriteriji so bili polno dostopni članki v angleškem jeziku, članki, ki so objavljeni od leta 2009 do 2019. Izključitveni kriteriji pa so bili članki v drugih jezikih in duplikati ter spletni članki, katerih vsebina ni strokovna in ne temelji na znanstvenih ugotovitvah. Kvalitativne podatke smo pridobili s pomočjo metode intervjuiranja. Pri tem smo uporabili vodilo za intervju, katero je sestavljeno iz 7. vprašanj odprtega tipa Rezultati: Ugotovili smo, da je najpogostejši simptom med intervjuvankami bolečina v zgornjem delu trebuha in da je bilo pomanjkanje informacij z strani osebja velik problem pri razumevanju same bolezni.
Ključne besede: bolezensko stanje, noseče ženske, doživljanje, nosečniška bolezen, ginekologija, porodništvo
Objavljeno: 16.03.2020; Ogledov: 292; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (427,10 KB)

9.
Osveščenost mladih o dejavnikih tveganja za debelost
Manuela Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravje samo ni odsotnost patoloških sprememb zdravja, ampak pomeni dobro psihično in fizično počutje, ki vključuje zmožnost za delo in zdravo samopodobo. Samo zdravje zajema tudi našo neodvisnost, visoko storilnost in, da se »v svoji koži« lepo počutimo; zdrava samopodoba. Žal je zdravje postalo tudi blago, ki se ga da kupiti, in ni več samo vrednota. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za del zaključnega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Pripravljena vprašalnik smo uporabili kot pripomoček za raziskavo. Rezultati: Pri anketnem vprašalniku so sodelovali dijaki srednje zdravstvene šole in študenti fakultete za zdravstvene vede, kjer se vsi izobražujejo za zdravstvene delavce. Analizirali smo pridobljene rezultate in ugotovili, da se mladi zavedajo dejavnikov tveganja za debelost, vendar ne naredijo nič za to, da bi zmanjšali same dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da se osebe z normalnim indeksom telesne mase bolj zavedajo tveganj, ki jih povzroča debelost, saj menimo, da se s samim poznavanjem le teh da preprečiti kasnejša tveganja za razvoj resnejših zapletov. Diskusija: Naš cilj je, da mladi odrastejo v zdravega, zavednega in predvsem odgovornega posameznika. Velik vpliv na to imajo starši, zdravstveni delavci, učitelji, mediji in vsi, ki sovpadajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, zdrav življenjski slog, mladostniki, zdravje, promocija zdravja
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 268; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (773,23 KB)

10.
Patronažno varstvo in ohranjanje oralnega zdravja otrok
Patricija Šraj, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Patronažno varstvo s pomočjo celostne preventivne in kurativne obravnave pomembno vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva. Zdravje zobovja in ustne votline je del splošnega zdravja otrok, diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu imajo pomembno vlogo tudi pri ohranjanju in izboljševanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati preventivno vlogo diplomirane medicinskih sester v patronažnem varstvu na področju oralnega zdravja otrok ter ugotoviti ali so matere zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski. Raziskovalna metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem delu kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli tri študije primerov s pomočjo intervjuja. Zbrane podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da so starši največ informacij prejeli s strani zdravstvenih delavcev in preko interneta. Matere so bile zadovoljne s preventivnimi patronažnimi obiski. Informacije in nasveti, ki so jih bile deležne, so bili uporabni in razumljivi. Diskusija in zaključek: Za oralno zdravje otroka je potrebno začeti skrbeti že pred njegovim rojstvom. Ključno vlogo pri tem ima tudi diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, s tem, ko promovira zdrav življenjski slog nosečnice, primerno prehrano otroka, razlaga pomen ustrezne ustne higiene ter poudarja škodljivost različnih razvad.
Ključne besede: zobovje, ustna higiena, preventiva, diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu, pediatrična populacija
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 224; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (880,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici