| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1816
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razkuževanje brezigelnih nepovratnih zamaškov pred aplikacijo intravenozne terapije
Darja Fridau, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Brezigelni nepovratni zamaški so bili uvedeni z namenom, da se zmanjšajo poškodbe zdravstvenih delavcev z injekcijskimi iglami. Le-ta uvedba pa je doprinesla k širjenju mikroorganizmov zaradi protokola razkuževanja brezigelnih nepovratnih zamaškov, ki med izvajalci zdravstvene nege ni poenoten. Namen zaključnega dela je predstaviti priporočila ter smernice za razkuževanje brezigelnih nepovratnih zamaškov pred aplikacijo intravenozne terapije. Metode: Uporabili smo pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku. Gradivo smo iskali v naslednjih bazah: Pubmed, ScienceDirect, Google scholar ter Cinahl. Članki, uporabljeni za izdelavo zaključnega dela, niso bili starejši od 10 let. Vključili smo prosto dostopne in v celoti objavljene pregledne in znanstvene članke na izbrano temo, ki temeljijo na opazovalnih študijah ter sistematičnih pregledih literature. Rezultati: Še vedno je potrebno vzpostaviti jasne smernice o vzdrževanju intravenskih pripomočkov, saj je optimalna metoda razkuževanja nepovratnih zamaškov nejasna. Razprava in sklep: Večina raziskav poudarja, da je potrebno še nadaljnje raziskovanje tega področja. Predvsem o optimalnem tipu razkužila, času razkuževanja ter tehniki razkuževanja. Zaradi teh nejasnosti se zgodi, da je ta korak pri intervencijah velikokrat spregledan.
Ključne besede: nepovratni ventili, razkuževanje, aseptičen pristop, priporočila in smernice
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 48; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (936,47 KB)

2.
Usposobljenost zdravstvenih delavcev za delo z agresivnim psihiatričnim pacientom
Sara Jeromel, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Agresivni in nasilni pacienti so v psihiatričnih bolnišnicah prisotni, zato mora biti zdravstveni delavec strokovno dobro podkovan za soočanje z njimi. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali so zdravstveni delavci usposobljeni za soočanje z agresivnim psihiatričnim pacientom. Metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna in kvantitativna metodologija dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja. Pri anketiranju je sodelovalo 21 zaposlenih v eni psihiatrični bolnišnici. Rezultati so prikazani grafično in opisno. Rezultati: Rezultati so pokazali, da 81 % anketiranih na začetku poklicne poti ni bilo usposobljenih za soočanje z agresivnim pacientom, trenutno se neizkušene se vedno počuti 52,4 % anketiranih. 85,7 % zaposlenih si trenutno želi dodatnega usposabljanja. Zdravstveni delavci pri nas in drugod po svetu nimajo dovolj ustreznega znanja in spretnosti za soočanje z agresivnim pacientom. Razprava: Kljub temu da se skoraj polovica anketiranih počuti dovolj podkovane z znanjem o ukrepanju ob agresivnem izbruhu pacienta, vemo, da ni znanja nikoli preveč. Neznanje in neizkušenost zaposlenih sta resen problem, ki zaposlenega potisneta v življenjsko nevarne situacije, ker le ta ne zna pravilno ukrepati ob pojavu dogodka, ki vključuje agresivnega in nasilnega pacienta.
Ključne besede: duševna motnja, nasilen pacient, medicinska sestra, sposobnost
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 40; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (530,50 KB)

3.
Znanje študentov zdravstvene nege o varni spolnosti in promocija le-te
Ines Confidenti, 2020, diplomsko delo

Opis: Starost mladostnikov, ki se odločijo za prvi spolni odnos, se z leti niža, kar ob nepravilni informiranosti s seboj prinese spolno prenosljive bolezni in neželene nosečnosti. Da bi to preprečili, je pomembno, da se mladostnike o tveganem spolnem življenju informira in da se jim poda zanesljive, preverjene in relevantne informacije o varni spolnosti. V prvi vrsti je to naloga zdravstvenih delavcev in študentov zdravstvene nege, ki morajo za uspešno promocijo varne spolnosti imeti ustrezno znanje.
Ključne besede: varna spolnost, kontracepcija, spolno prenosljive bolezni, mladostniki
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 35; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (861,09 KB)

4.
Podpora partnerja med nosečnostjo
Nuša Podlesnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Vpletenost partnerja med nosečnostjo pozitivno vpliva na žensko zdravje. Aktivno vključevanje v šolo za starše ter prisotnost na zdravniških pregledih partnerju omogoča, da se poveže z otrokom še pred rojstvom in se bolje pripravi na vlogo očeta.
Ključne besede: nosečnost, vloga partnerja, očetovstvo
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 33; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (482,23 KB)

5.
Težave, ki se pojavljajo v družini odvisnega od alkohola
Monika Murko, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Alkohol je v Sloveniji lahko dostopna psihoaktivna snov in je povzročitelj različnih težav, s katerimi se soočajo svojci odvisnega od alkohola. Alkohol prinaša v družine konflikte, nesoglasja, otroci odhajajo od doma, v družbi pa prihaja do nasilja, kriminalnih dejanj in prometnih nesreč. Namen zaključnega dela je predstaviti odvisnost od alkohola in ugotoviti, s katerimi težavami se soočajo člani družine s svojcem, odvisnim od alkohola. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela, kjer smo podatke zbrali v obliki anket. Analizo smo izvedli s pomočjo 48 anketirancev. Rezultati: Rezultati naše raziskave so pokazali, da je 94 % anketirancev mnenja, da je svojec, odvisen od alkohola vplival na odnose v njihovi družini. Spremembe so se kazale najpogosteje kot konflikti v družini, nato pa kot nerazumevanje, psihične in fizične težave svojca ali otroka, izogibanje stiku s prijatelji, znanci ter strah pred posmehovanjem. Diskusija: Prekomerno uživanje alkohola je težava, ki ne prizadene samo posameznika, temveč celotno družino. Zato je potrebno, ko se posameznik odloči za zdravljenje, da se vključi celotna družina. V veljavi so različni ukrepi, s katerimi želimo izboljšati življenje, povezano z alkoholom in zmanjšati posledice, kot so prometne nesreče, agresivnost, konflikti v družinah, neustrezno vedenje in poseganje mladostnikov po alkoholu.
Ključne besede: Družinski člani, družinsko življenje, problemi, odnos, zloraba alkohola
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 24; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije
Klavdija Medlobi, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 30; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (406,58 KB)

7.
Intervencije za zmanjševanje posttravmatske stresne motnje po zdravljenju na enoti intenzivne terapije
Clarisa Kuzma, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Kritično bolni pacienti se po odpustu iz enote intenzivne terapije srečujejo s številnimi spremembami kognitivnih in psiholoških funkcij. Po izpostavljeni travmi pacienti lahko razvijejo posttravmatski stresni sindrom, ki slabi njihovo kakovost življenja. Z izvajanjem zgodnje rehabilitacije in multidisciplinarnim pristopom lahko izboljšamo kakovost življenja pacientov po odpustu in preprečimo ali obvladamo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije v enoti intenzivne terapije, ki pripomorejo k manjši pojavnosti posttravmatskega stresnega sindroma. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in strokovne literature. Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom naslednjih podatkovnih baz: PubMed, SageJournal, ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali iskalno strategijo. Rezultati: S preprostimi intervencijami v času zdravljenja lahko pospešimo okrevanje pacienta in preprečimo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Ugotavljamo, da intervencije vključujejo uporabo dnevnika, nadzor nad globino sedacije, psihoedukacijo in zgodnjo mobilizacijo. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih intervencij na izboljšanje okrevanja in specifične dejavnike, ki vodijo v razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Diskusija in zaključek: Dokazana je učinkovitost določenih intervencij, kot so uporaba dnevnika v času zdravljenja, zgodnja mobilizacija, nadzor nad globino sedacije z vsakodnevnimi prekinitvami, vključenost družinskih članov in obvladovanje razvoja delirija.  
Ključne besede: posttravmatski stresni sindrom, enota intenzivne terapije, medicinska sestra, intervencije, psihoedukacija, farmakoterapija
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 33; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

8.
Sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje
Kaja Mohorko, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V zaključnem delu je predstavljena sprejetost oseb z duševno manjrazvitostjo v socialno okolje s strani splošne populacije. Pri duševni manjrazvitosti gre za primanjkljaj intelektualnih sposobnosti, ki ga ni mogoče pozdraviti. Lahko pa duševno manjrazvitim s sprejemanjem in vključevanjem v socialno okolje omogočimo lepše, bolj polno in kakovostno življenje. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Raziskavo, ki temelji na kvantitativnem pristopu, smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 100 ljudi, starejših od 20 let. Ugotavljali smo, v kolikšni meri so osebe z duševno manjrazvitostjo sprejete v vsakodnevno socialno okolje. Rezultati: Analiza raziskave je pokazala, da ljudje gledajo na duševno manjrazvite kot na enakovredne posameznike in se jih ob srečanju ne bojijo. Anketirani so mnenja, da je v Sloveniji še vedno premalo poskrbljeno za duševno manjrazvite in da bi se na tem področju dalo še marsikaj spremeniti. Razprava in sklep: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo majhen delež populacije, zato so postavljene bolj v ozadje kot ostale osebe z duševnimi motnjami. Kljub temu se okolica odziva na osebe z duševno manjrazvitostjo vedno bolj odprto. Vedno več ljudi nanje gleda kot na enakovredne posameznike, ki imajo pravico do samostojnega odločanja. Še vedno pa se o tej bolezni premalo informira, zato je treba ljudi še bolj ozaveščati, da izgubijo neprijeten občutek pred drugačnostjo in jo sprejmejo.
Ključne besede: mentalna retardacija, integracija, skupnost, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 22; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (579,60 KB)

9.
Percepcija pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami
Tadej Pikl, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Videz zdravstvenih delavcev in tetovaže na njih lahko vplivajo na percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev, zato je bil namen zaključnega dela na podlagi pregleda in analize literature raziskati percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami. Metode: Uporabljene so bile deskriptivna metoda dela, metoda komparacije, kompilacije ter analize in sinteze. Literatura je bila pridobljena po ključnih besedah v angleščini in nemščini v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, SAGE, Science Direct, Web of Science. Pregled analize literature je bil prikazan z diagramom PRISMA. Rezultati: Izmed 727 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 8 raziskav. Vidna tetovaža na zdravstvenem delavcu negativno vpliva na percepcijo pacienta o sposobnostih in profesionalnosti zdravstvenega delavca. Dodatni dejavniki so še spol in delovno mesto oziroma izobrazba. Ženske zdravstvene delavke, predvsem medicinske sestre z vidnimi tetovažami, drugi dojemajo bolj negativno kot druge zdravstvene delavce. Diskusija: Prisotnost tetovaže negativno vpliva na percepcijo pacientov do zdravstvenega delavca. Ker to lahko vpliva na zaupanje v sposobnosti zdravstvenega delavca, priporočamo, da so vidne tetovaže prekrite.
Ključne besede: percepcija pacientov, zdravstvena nega, zdravstveni delavec, tetovaža
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 16; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (835,03 KB)

10.
Zakon o humanitarnih organizacijah in pripravljenost medicinskih sester za humanitarno delo
Eva Pejić, 2020, diplomsko delo

Opis: Nastanek in potrebe po humanitarnih organizacijah so od vedno sovpadale s potrebami ljudi v kriznih situacijah. Začetki segajo predvsem v obdobja vojn, ko je bila potreba po pomoči znatno večja. Zaradi specialnih znanj in empatije, ki je ključna v našem poklicu, se tudi medicinske sestre velikokrat odločijo za vključitev v razne humanitarne organizacije. Namen raziskave je bil ugotoviti pripravljenost medicinskih sester za humanitarno delo ter njihovo vključitev v humanitarne organizacije.
Ključne besede: humanitarnost, humanitarne organizacije, zgodovina humanitarnih organizacij
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (426,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici