| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1860
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Telesna samopodoba moških uporabnikov fitnesa
Tomaž Juhart, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Raziskovanje telesne samopodobe se je v večini osredotočalo le na ženske, kljub temu pa lahko v zadnjem času opazimo porast literature, ki obravnava izključno telesno samopodobo moških. Moški z nizko telesno samopodobo pogosto posegajo po anabolnih steroidih, ki so v nekaterih primerih povod za razvoj nizke samopodobe in mišične dismorfije. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete, ki jo je izpolnilo 70 moških uporabnikov fitnesa. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS. Rezultati: Več kot polovica anketiranih (n = 41; 58,6 %) ima le nekaj manjših pomislekov glede telesne samopodobe, 35,7 % anketiranih moških izraža blago obliko nezadovoljstva s telesno samopodobo. Pri 4,3 % je mogoče opaziti izrazito negativno telesno samopodobo, med tem, ko ima 1,4 % moških zelo hudo obliko nizke telesne samopodobe. Razprava in sklep: Zadovoljstvo s telesnim videzom močno vpliva na duševno in fizično zdravje. Nizka telesna samopodoba lahko vodi v številna psihiatrična obolenja s hudimi posledicami, zato je pomembna promocija pozitivne telesne samopodobe. Z našo raziskavo ugotavljamo, da moški uporabniki fitnesa izkazujejo nezadovoljstvo s telesno samopodobo.
Ključne besede: mišična dismorfija, samopodoba, moški uporabniki fitnesa, telesna samopodoba
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (459,75 KB)

2.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (851,74 KB)

3.
Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okolju
Žan Dreisibner, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (613,88 KB)

4.
Poznavanje spolnih motenj med študenti zdravstvene nege in medicine
Julija Vigali, 2020, diplomsko delo

Opis: Spolnost je zapletena primarna človeška dejavnost, ki pri ljudeh sproža močan čustveni ter psihološki odziv. Spolne motnje pa so odkloni od normalne spolnosti in predstavljajo skupino bolezni, ki se pogosto pojavljajo v splošni populaciji. Ker je poznavanje spolnih motenj pomembno med študenti zdravstvene nege in medicine, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo znanje na tem področju in morda povečati zanimanje na temo spolnih motenj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege in študenti enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina Univerze v Mariboru. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word in Excel. V raziskavi je sodelovalo 124 študentov. Ugotovili smo, da študenti spolne motnje poznajo, vendar se opazi primanjkljaj na določenih področjih, ki bi ga lahko pripisali dejstvu, da se študenti na svoji klinično izobraževalni poti le poredko srečajo s bolniki s spolnimi motnjami. Več znanja na temo spolnih motenj so pokazali študenti splošne medicine. Dobro poznavanje bolezni je ključ do uspešnega zdravljenja ter nudenja pomoči bolniku s spolno motnjo. K višji ravni znanja lahko pripomorejo promocija bolezni in več raziskav s tega področja.
Ključne besede: spolne motnje, študenti, zdravstvena nega, splošna medicina, poznavanje
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (579,84 KB)

5.
Znanje zdravstvenih delavcev o neinvazivni mehanski ventilaciji pacienta
Mihael Cifer, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili neinvazivno mehansko ventilacijo pacienta in s pomočjo vprašalnika ugotavljali, v kolikšni meri zaposleni v urgentnem centru in na oddelkih intenzivne terapije ta način zdravljenja poznajo in ga uporabljajo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z metodo anketiranja. Izvedli smo presečno deskriptivno raziskavo, ki je potekala meseca julija in avgusta 2020. V raziskavo smo vključili 68 medicinskih sester, ki delajo na urgenci in oddelku intenzivne terapije. Rezultati: S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da anketiranci le deloma poznajo neinvazivno mehansko ventilacijo. V naši raziskavi ugotavljamo, da 76,44 % anketirancev (n = 52) meni, da je njihovo znanje o NIV dokaj dobro. Znanje o NIV je 85,26 % anketirancev (n = 58) pridobilo od sodelavcev v službi in 60,27 % (n = 41) od zdravnikov na oddelku. Pri preverjanju znanja so anketiranci od skupno desetih vprašanj le pri treh odgovorili s skupnim rezultatom višjim od 50 %. Razprava in sklep: Na podlagi izpolnjenih anketnih vprašalnikov in s pomočjo hipotez ugotavljamo, da med delavci, zaposlenimi v urgentnem centru, in delavci, zaposlenimi na oddelkih intenzivne terapije, ne obstajajo statistične pomembne razlike v znanju o neinvazivni mehanski ventilaciji. Prav tako ne obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, izobrazbo in delovne izkušnje. Ugotovili smo tudi, da bi anketiranci potrebovali dodatna usposabljanja s področja neinvazivne mehanske ventilacije.
Ključne besede: Urgentni center, intenzivna nega, NIV, izkušnje
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Znanje reševalcev o mehanski ventilaciji bolnika v predbolnišničnem okolju
Domen Škoflanc, 2020, diplomsko delo

Opis: Mehanska ventilacija je pomemben proces pri oskrbi kritično bolne ali poškodovane osebe. Bolnik mora biti ves čas mehanske ventilacije opazovan iz strani reševalca, katerega glavna naloga je opazovanje ter preprečevanje zapletov mehanske ventilacije, monitoriranje bolnika ter asistenca zdravniku. Zato je znanje reševalcev izredno pomembno za dobro in kvalitetno oskrbo kritično bolnih oseb. Namen zaključnega dela je predstaviti vlogo, potek dela ter znanje reševalcev pri oskrbi bolnika na mehanskem ventilatorju.Za teoretični del zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa je bila uporabljena kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli anketiranje med reševalci na eni izmed reševalnih postaj severovzhodne Slovenije.Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje reševalcev ustrezno. Predvsem so dobro znanje pokazali pri vprašanjih iz prakse. Težavo smo pa zasledili pri poznavanju zapletov mehanske ventilacije, kjer so anketiranci morali zaplete našteti. Mehanska ventilacija je nepogrešljiva metoda ventiliranja kritično bolnih bolnikov. Od reševalcev se zahteva in pričakuje, da z ventilatorjem znajo ravnati kadar to od njih zahteva stanje bolnika.
Ključne besede: reševalne ekipe, kritično bolni, mehansko predihavanje, reševalno vozilo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (479,29 KB)

7.
Vpliv črevesne stome na kakovost življenja
Vesna Kožuh, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Beseda stoma v latinskem jeziku pomeni usta ali odprtino. Črevesne izločevalne stome se delijo na stome tankega črevesa ali ileostome, pri katerih izločena vsebina še ni formirana in je tekoča, ter stome debelega črevesa, imenovane kolostome, pri katerih je izloček že bolj formiran. Glede na trajanje so lahko stome trajne ali začasne. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako črevesna stoma vpliva na kakovost življenja stomistov. Metodologija raziskovanja: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe s stomo tankega ali debelega črevesa (n = 45). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne statistične metode dela. Rezultati: Rezultati analize so nam pokazali, da ima črevesna stoma velik vpliv na kakovost življenja stomista, na področju medsebojnih odnosov se to najbolj kaže pri spolnih odnosih in intimnosti. Na psihičnem področju je največ anketirancev imelo težave s sprejemanjem stome ter z občutki depresije, na fizičnem področju pa ima največ anketirancev težave s kožo v okolici stome. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo stomisti težavo s sprejemanjem spremenjene samopodobe, o čemer poročajo tudi drugi avtorji raziskav. Ugotovili smo tudi, da primanjkuje raziskav glede kakovosti življenja stomistov na slovenskem področju. Smiselna bi bila tudi vključitev več stomistov v društva za pomoč osebam s stomo.
Ključne besede: prebavila, stomist, enterostomalna terapija
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (321,79 KB)

8.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
Spalne navade študentov zdravstvene nege
Marjetka Kelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomanjkanje spanja je velik problem v današnjem svetu. Skupina, ki spanje še posebej zanemarja so študenti. Metode: V teoretičnem delu zaključne naloge smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, v empiričnem delu pa kvantitativno metodologijo s filozofijo pozitivizma. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. V obravnavo smo vključili 103 ankete. Podatke smo analizirali in grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege ne spijo priporočenega števila ur, kar je problem predvsem tekom tedna, saj takrat spijo manj kakor čez vikend oz. med prostimi dnevi. Med vikendom in prostimi dnevi hodijo spat pozneje, pozneje se tudi zbujajo. Da zaspijo jih največ (34 %) potrebuje 10 minut. Polovica študentov ima težave s spanjem nekajkrat mesečno. Na kvaliteto njihovega spanca najbolj vpliva stres. Kar 53,4 % študentov se pogosto počuti utrujeno. Občasno se popoldanskega spanca poslužuje 55 % študentov. Po njihovem mnenju je potrebnih 7-8 ur spanca, da se počutijo spočite. 55 % jih ima občasno težave s koncentracijo. 92 % jih je mnenja, da spanec vpliva na razpoloženje. Med izpitnim obdobjem študenti spijo manj kot po navadi. Pred spanjem jih večina uporablja telefon, katerega ima v spalnici kar 96 % študentov. Najbolj priljubljen položaj spanja je na boku. Študenti so s svojim ležiščem zadovoljni. Diskusija in zaključek: Nezdrave spalne navade negativno vplivajo na študente. Če želijo boljši spanec je potrebno, da spremenijo svoje spalne navade in da so ozaveščeni o posledicah pomanjkanja spanja.
Ključne besede: spanje, študenti, študenti zdravstvene nege, pomanjkanje spanja, kvaliteta spanja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 173; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (860,91 KB)

10.
Mnenje strašev, kdaj prenehati z dojenjem
Tanja Leva, 2020, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, saj je sestavljeno iz sestavin, ki so popolnoma prilagojene za rast in razvoj dojenčka. SZO priporoča, da se otroci dojijo izključno do 6. meseca starosti in ob ustrezni dopolnilni prehrani nadaljujejo do 2. leta ali še dlje, če to ustreza materi in otroku. Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 274 anketirancev, ki imajo vsaj enega otroka. Rezultate smo analizirali s programom IBM SPSS 24.0 ter jih uredili in prikazali s pomočjo programov Microsoft Excel in Microsoft Word, v obliki tabel in grafikonov Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da večina mater svoje otroke doji (98 %), vendar se ob odpustu iz porodnišnice izključno doji 68,6 % otrok. Starši imajo različna mnenja, kako dolgo dojiti otroka. Največkrat je prevladoval odgovor do 1. leta – to meni več kot polovica staršev (53,9 %). Nekaj staršev meni do 2. leta (22,4 %) in do 6. meseca (14,1 %). Razprava in sklep: Dojenje zahteva veliko spretnosti in znanja. Kljub številnim težavam, ki se pojavijo, morajo matere pri tem vztrajati. Imeti morajo podporo partnerja in družine. Veliko žensk je še vedno premalo informiranih in posledično zaradi tega tudi hitreje preneha z dojenjem, kot bi lahko sicer.
Ključne besede: dojenje, prenehanje dojenja, dejavniki, težave, dojenje v Sloveniji
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (536,59 KB)

Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici