SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1567
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege
Aleš Leb, 2018, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je bistvenega pomena za paciente z neozdravljivo boleznijo in njihove svojce. Kadar pa se pojavi potreba po paliativni oskrbi pri pacientu z duševno motnjo, je potrebno zaradi specifičnosti bolezni takemu pacientu nameniti še posebno pozornost. Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege.
Ključne besede: paliativa, zdravstvena nega, medicinska sestra, motnje v duševnem zdravju, znanje.
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Odnos študentov do obravnave hospitaliziranih otrok
Martin Bosilj, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dober medosebni odnos ima velik pomen pri zagotavljanju kakovostne in celovite zdravstvene nege. Na vzpostavitev dobrega odnosa med študenti, otrokom, starši/skrbniki ter zdravstvenimi delavci vpliva več različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani, vendar med njimi najbolj izstopa pomanjkljiva komunikacija. Z pomanjkljivo komunikacijo se študenti nemalokrat srečujejo med opravljanjem kliničnega usposabljanja, še posebej na pediatričnem področju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Pri izdelavi vprašalnika smo si pomagali s teorijo Calliste Roy “adaptacijski model”. Za zbiranje in urejanje podatkov smo uporabili urejevalnik besedil Microsoft Word in Excel ter podatke nato predstavili tabelarno. Anketiranje smo izvedli s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. 92% anketirancev meni, da imajo študenti konkreten odnos in pristop pri obravnavi hospitaliziranih otrok. Anketiranci si želijo več usposabljanja za boljše komunikacijske spretnosti, saj jih 48% meni, da v simuliranem okolju na fakulteti niso pridobili ustreznega znanja o načinu komuniciranja za vzpostavitev dobrega odnosa z otroki. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da vsi sodelujoči pri obravnavi otroka pomembno prispevajo k odnosu. Glavni krivec za poslabšanje odnosa leži v strahu, nezaupanju in pomanjkljivi komunikaciji. Dober odnos je ključnega pomena pri obravnavi hospitaliziranega otroka.
Ključne besede: Komunikacija, klinično usposabljanje, medicinska sestra, družina, hospitalizacija.
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 4; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (735,07 KB)

3.
Krepitev duševnega zdravja otrok v družini
Dana Kapun, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

4.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Ključne besede: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 96; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (911,83 KB)

5.
Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorju
Nejc Centrih, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm. Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma. Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami. Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

6.
Obravnava pacienta s kritično kronično ishemijo udov in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem posegu
Luljeta Selimi, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V diplomskem delu smo obravnavali pacienta s kritično kronično ishemijo udov po revaskularizacijskem posegu. Opisali smo potek in zdravljenje obolenja. Posebej smo poudarili aktivnosti medicinske sestre in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem posegu. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera pri pacientu v enem zdravstvene zavodu. Z metodo opazovanja in intervjujem smo ugotavljali potrebe po zdravstveni negi po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Izbrane informacije smo analizirali na podlagi vsebinske analize. Pri tem smo glede na ugotovljeno problematiko izpostavili kategorije, ki smo jih razčlenili na podkategorije in kode. Glede na izpostavljenje potrebe po zdravstveni negi smo pripravili individualni negovalni načrt. Rezultati: Ugotovili smo, da je pacient pred posegom imel močne bolečine v nogi. Zaradi bolečin je imel težave z gibanjem, spanjem, in zmanjšanim apetitom. Že več dni ni odvajal blata. Pacient je bil pred posegom zaskrbljen. Pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnostih je potreboval pomoč. Po posegu pacient ni imel več bolečin, izboljšalo se je spanje. Z izidom operativnega posega je bil zadovoljen, zaradi odsotnosti bolečine. Apetit je bil še vedno slab, tudi blata ni odvajal. Bil je izpostavljen k okužbi rane, nastanku krvavitev in zapletom pri celjenju rane. Odsotnost uda je predstavljala dodatno omejitev v gibanju in nevarnost poškod. Diskusija in zaključek: Pri obravnavi pacienta moramo dobro opazovati in biti pozorni na bolečino, rano in možnost pojava krvavitve po posegu ter preprečevati morebitne pooperativne zaplete. Pacientu nudimo zdravstvenovzgojne nasvete v okviru kompetenc. Strah zmanjšujemo s pogovorom in ustreznem informiranjem in nudenjem psihične podpore.
Ključne besede: Medicinska sestra, kronična bolečina, zdravstvena vzgoja, amputacija uda, kakovost življenja.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 54; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (713,05 KB)

7.
Doživljanje in pogledi svojcev na bivanje dementnega starostnika v domski oskrbi
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji število dementnih ljudi strmo narašča. Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje te bolezni, pri kateri so ključnega pomena svojci oziroma bližnji, ki skrbijo za starostnika. Starostniki s tako boleznijo potrebujejo pomoč pri življenjskih aktivnostih. Ko bolezen napreduje, se svojci težko odločijo za domsko nastanitev. Mnoge obdaja občutek jeze, žalosti, razočaranja in občutek krivde. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji devetih oseb, svojcev starostnikov z demenco, ki bivajo v domski oskrbi. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize, oblikovali dva tematska sklopa in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: Soočanje z boleznijo in Življenje v domu. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo svojcem sprva težko sprejeti odločitev glede domske oskrbe starostnikov z demenco, a so kasneje izrazili zadovoljstvo z oskrbo v domu. Diskusija in zaključek: Doživljanja in pogledi svojcev na bivanje starostnika z demenco v domski oskrbi so precej pozitivna. Svojci so opazili, da starostnik z demenco dobi v domu vso potrebno oskrbo, ki jo potrebuje za nadaljnjo življenje. Ugotovili smo, da so v veliki večini svojci seznanjeni z društvi, katera jim omogočajo, da pridobijo nove informacije na področju demence, vendar se le teh svojci ne udeležujejo. Menimo, da bi morali zdravstveni delavci, ki so zaposleni na področju demence, posvetiti več pozornosti tudi svojcem in jih spodbuditi k sprejemanju in koriščenju podpore, ki jo društva nudijo.
Ključne besede: Demenca, starostnik, oslabelost, Alzheimerjeva bolezen, svojci.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 97; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

8.
Obravnava mladostnika z mejno osebnostno motnjo
Špela Wussar, 2018, diplomsko delo

Opis: Mejna osebnostna motnja je ena izmed osebnostnih motenj skupine B. Za njo je značilna tendenca k impulzivnemu vedenju brez ozira na posledice, nepredvidljivo razpoloženje z izbruhi čustev in nezmožnostjo nadzorovanja vedenjskih izpadov. Najpogosteje se diagnosticira v adolescenci. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. Kot instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki smo ga s pomočjo spletnega družbenega omrežja objavili v ciljne skupine, v katerih se študentje zdravstvene nege združujejo. Ugotovili smo, da več kot 53 % študentov, pred anketo za mejno osebnostno motnjo še ni slišala ali ne vedo če so. Kljub temu pa so anketirani vedno v veliki večini izbrali pravilen odgovor. Tako jih je kar 84 % pravilno odgovorilo, da mejna osebnostna motnja predstavlja čustveno neuravnovešenost. Prevalenca števila pravilnih odgovorov je konstantno sovpadala z naraščanjem letnika študija. Hipoteze, nismo mogli potrditi, saj je bila p-vrednost pri chi-square testu večja od 0,05. Medicinska sestra lahko le z boljšim poznavanjem mejne osebnostne motnje izbere ustrezen pristop do pacienta in mu s tem zagotovi tudi boljšo oskrbo. Adolescenti so občutljiva starostna skupina, zato morajo biti zdravstveni delavci še toliko bolj pozorni kako do njih pristopajo.
Ključne besede: osebnostne motnje, adolescenca, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Razlike pri zdravstveni obravnavi ženske pri laparoskopski sterilizaciji in histeroskopski Essure sterilizaciji
Aleksandra Pevec, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sterilizacija je trajna metoda kontracepcije, ki je primerna za vse ženske, katere so odločene, da v prihodnosti (več) ne želijo imeti otrok. Najpogostejši način sterilizacije je laparoskopska sterilizacija, v zadnjem času pa se je začel uveljavljati histeroskopski način sterilizacije s sistemom Essure. Namen diplomskega dela je predstaviti oba posega sterilizacije ter ugotoviti razlike pri psihofizični pripravi pacientke na poseg, poteku posega, zdravstvene nege po posegu in vlogi medicisnke sestre pri obeh metodah sterilizacije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela, raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Izvedeni sta bili dve študiji primera s pomočjo intervjuja pacientk in s pregledom in analizo pacientkine medicinske in negovalne dokumentacije. Intervju je vseboval vprašanja odprtega tipa. Določene informacije so bile pridobljene tudi z opazovanjem pacientke. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se psihofizična priprava pacientke na sterilizacijo in zdravstvena obravnava po sterilizaciji, razlikuje glede na vrsto posega. Priprava pacientke na laparoskopsko sterilizacijo zajema očitno več fizične priprave kot pri histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure. Medtem, ko je psihična in administrativna priprava pri obeh metodah sterilizacije podobna. Razlikuje se tudi zdravstvena obravnava pacientke po posegu ter čas okrevanja med eno in drugo metodo sterilizacije. Sklep: Tako laparoskopska sterilizacija, kot histeroskopska sterilizacija s sistemom Essure, imata svoje prednosti in slabosti, ki se med seboj razlikujejo. Prav tako so pri obeh metodah, sicer redki, vendar možni različni zapleti. Vsaka metoda ima svoje zahteve za pripravo pacientke na poseg, prav tako je različna obravnava pacientke in okrevanje po posegu sterilizacije. Od začetka do konca obravnave pa ima veliko vlogo tudi medicinska sestra.
Ključne besede: sterilizacija, laparoskopska sterilizacija, histeroskopska sterilizacija, Essure sistem, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 31; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (706,43 KB)

10.
Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami
Melita Oros, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Ključne besede: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 50; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici