SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1555
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Znanje med študenti zdravstvene nege na področju nujnih medicinskih ukrepov
Jernej Verčko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih ponesrečencih je najnujnejši ukrep, hiter in samozavesten pristop. Visoko teoretično znanje prenesti v prakso in s tem izboljšati prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera področja nujne medicinske pomoči, predstaviti pravilen pristop in kako učinkovito ukrepati. Raziskali smo, kakšno je znanje dveh ciljnih skupin na teh področjih nujne medicinske pomoči ter kakšna je razlika znanj med tema dvema ciljnima skupinama. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Pri tem je raziskovalni vzorec zajemal 80 anketirancev, študentov zdravstvene nege, od katerih eno skupino predstavljajo absolventi, drugo pa študenti v 2. letniku. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in dobljene rezultate ponazorili v grafični obliki. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo postopke iz področja nujne medicinske pomoči v 67 %. Študenti, ki so v absolventu, imajo 73 % poznavanje postopkov, študenti v 2. letniku, pa poznajo postopke nujne medicinske pomoč v 61 %. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so absolventi teoretično bolj podkovani na vseh področjih, ki smo jih raziskovali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, nujna zdravstvena stanja, nenadno oboleli, poškodovanec, predbolnišnično okolje, poznavanje prve pomoči, študenti zdravstvene nege
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Osveščenost žensk o uporabi folne kisline v času nosečnosti
Helena Jelen, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Folna kislina je vitamin B9, ki ga najdemo v različnih vrstah hrane. Folna kislina je dosegljiva tudi v obliki prehranskega dopolnila, ki je primerno za vse ženske, ki načrtujejo nosečnost. Dodatek folne kisline (0,4 mg dnevno) k prehrani v času pred zanositvijo in do konca prvega tromesečja za 50 do 70 % zmanjša število prirojenih nepravilnosti nevralne cevi pri plodu. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli novembra 2017, uporabili pa smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj. Anketa je bila izvedena preko spleta. V raziskavi je sodelovalo 40 oseb ženskega spola. Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske zadostno osveščene o uporabi folne kisline. Največ informacij o folni kislini ženske pridobijo v ginekoloških ambulantah, sledi različna literatura o nosečnosti ter internet. 91 odstotkov žensk je folno kislino uporabljalo 3 mesece pred nosečnostjo ali pa vsaj v prvem tromesečju nosečnosti. Sklep: Folna kislina je pomembno prehransko dopolnilo, ki je v času pred in v sami nosečnosti povezana z nižjo verjetnostjo napak v razvoju nevralne cevi ploda. Zdravstveni delavci imamo pomembno nalogo osveščanja žensk pred in v začetku nosečnosti o pomenu jemanja dodatka folne kisline, predvsem s podajanjem verodostojnih podatkov.
Ključne besede: vitamin B9, okvare nevralne cevi, prehransko dopolnilo, prehrana nosečnice, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (771,11 KB)

3.
Odnos do staranja in starejših ljudi
Blaž Benkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Staranju so podvržene vse žive in nežive stvari. Z napredkom znanosti in medicine se je življenjska doba začela podaljševati posledično se je prebivalstvo začelo starati in začele so se tudi spreminjati potrebe prebivalstva. Namen diplomskega dela je bil raziskati odnos dijakov do staranja in starejših ljudi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz 23 vprašanj, ki je vključeval del Kogan-ovega vprašalnika za ocenjevanje odnosa do starejših ljudi. V raziskavi so sodelovali dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije. Ugotovljeno je bilo da imajo sodelujoči dijaki na splošno v povprečju pozitiven odnos (doseženih 69 od 108 točk) do starostnikov in staranja. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da imajo dijaki moškega spola nekoliko bolj pozitiven odnos (71 od 108 točk) do starostnikov in staranja, kot dijakinje (65 od 108 točk). Za opravljanje poklica na področju zdravstvene nege starostnika je zainteresirana dobra polovica (53 %) dijakov. Glede na prebrano strokovno literaturo in raziskavo, ki smo jo izvedli med dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije lahko zaključimo, da imajo mladi na sodelujoči srednji šoli pozitiven odnos do starostnikov in staranja, kar je glede na izbiro poklica, ki ga bodo opravljali tudi zelo pomembno.
Ključne besede: starostniki, staranje, teorije staranja, kakovostna starost, medgeneracijsko sožitje.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Vpliv intervencij s pomočjo živali na otroke s spektroavtistično motnjo
Aljaž Malec, 2018, diplomsko delo

Opis: Avtizem je razvojno pogojena motnja, ki je sama po sebi neozdravljiva, vendar se lahko simptomi do določene mere obvladajo in zmanjšajo. V diplomskem delu smo predstavili intervencije s pomočjo živali in njihov vpliv na otroke s spektroavtistično motnjo. Našteli smo živali, ki so najbolj primerne za otroke s spektroavtistično motnjo, in njihove lastnosti ter predstavili zadržke pri uporabi intervencij s pomočjo živali pri otrocih s spektroavtistično motnjo. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo dela. Uporabljena literatura so dostopni strokovni in znanstveni članki, knjige, publikacije, zborniki, priročniki ter strokovni verodostojni internetni viri v slovenskem in tujem jeziku v časovnem obdobju od leta 1991 do 2017. Raziskovali smo na kakšen način intervencije s pomočjo živali vplivajo na otroke s spektroavtistično motnjo. Ugotovitve raziskav kažejo, da intervencije s pomočjo živali vplivajo na povečano socialno interakcijo in komunikacijo, boljše razpoloženje, vidne so izboljšave na področju motorike ter zmanjšanje agresivnega vedenja. Za doseganje optimalnih rezultatov je potrebno izvesti najprimernejšo intervencijo, bodisi terapijo ali aktivnost, in sicer z uporabo živali, ki ima najprimernejše lastnosti in karakteristike za določenega otroka s spektroavtistično motnjo. Intervencije s pomočjo živali so dobra alternativna, dopolnila in načeloma neškodljiva oblika zdravljenja, za katero bi se kot zdravstveni delavci morali zavzemati.
Ključne besede: avtizem, aktivnosti s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, vpliv aktivnosti s pomočjo živali, vpliv intervencij s pomočjo živali
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (457,57 KB)

5.
Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnavi
Manuela Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (929,58 KB)

6.
Najpogostejše poškodbe otrok v domačem okolju
Rok Kovačič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Otroci so večkrat žrtev poškodb v domačem okolju. Žrtev poškodb, katere bi se dalo preprečiti, ali z varovali, ki preprečujejo dostop do nevarnega predmeta ali prostora, ali morebiti z odstranitvijo nevarnosti iz prostora, domačega okolja. Na trgu obstaja veliko varoval za domače okolje, kot na primer: varovala za vtičnice, za štedilnik, za robove na pohištvu, in podobno. Najboljše varovalo pa je seveda pazljivost, navzočnost starša, ko otrok spoznava in se uči o novih stvareh. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z uporabo anketnega vprašalnika zaprtega tipa in jih analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 in Microsoft Word 2016. Raziskavo smo naredili v pomurski regiji, med starši, ki niso mlajši od 18 let in imajo otroke stare več ko eno leto. Rezultati: Čez raziskavo smo ugotovili, da starši relativno dobro poznajo nevarnosti za otroka v domačem okolju in so seznanjeni z načini preprečevanja poškodb otrok, ampak se še vseeno poškoduje 60 % otrok. Ugotovili smo tudi, da se z višjo izobrazbo ne znižuje tveganje za poškodbo otroka. Starši po večini redno uporabljajo varovala v stanovanju, le 18 % jih nikoli ne uporablja. Sklep: Otroci so podvrženi velikemu tveganju za poškodbe v domačem okolju. Poškodbe po večini niso življenjsko ogrožajoče in so posledica kratke nepazljivosti in nenavzočnosti staršev. Podatki iz raziskave kažejo, da je največ poškodb med 3-5 letom starosti, saj takrat otrok največ, samostojno, raziskuje in spoznava. Torej je pomembno v tem obdobju biti ob otroku in mu zagotoviti varen vstop v svet samostojnosti.
Ključne besede: Dejavniki tveganja, preventiva, prva pomoč, starši, Pomurje
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (545,75 KB)

7.
Patronažni obisk otročnice in novorojenčka
Tanja Zorko, 2018, diplomsko delo

Opis: Patronažna zdravstvena nega je oblika zdravstvene nege, ki jo patronažna medicinska sestra izvaja na domu in pri tem obravnava različne subjekte. Obiski patronažne medicinska sestre na domu se delijo na preventivne in kurativne. V okviru preventivnih obiskov na domu spada tudi šest obiskov novorojenca in dva obiska otročnice.
Ključne besede: Patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, novorojenec, družina, hišni obisk, preventiva.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo
Nina Lončarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših motenj srčnega ritma. S starostjo se tveganje za pojav atrijske fibrilacije veča. Zaradi mnogih simptomov in zapletov je kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo slabša. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako atrijska fibrilacija vpliva na kakovost življenja bolnikov in kakšne so njihove omejitve. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo dela, delno tudi kvalitativno metodo. Kot instrument raziskovanja je uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 51 bolnikov z atrijsko fibrilacijo. Rezultati: Ugotovili smo, da 31,4 % anketiranih bolnikov z atrijsko fibrilacijo doživlja palpitacije dnevno, in da pri 33,5 % palpitacije trajajo več kot eno minuto. Težave z dihanjem navaja polovica anketiranih, najpogosteje se pojavijo težave pri opravljanju težkega dela v 35,3 %. Največji vpliv na njihovo življenje ima atrijska fibrilacija pri težjih aktivnostih, kjer jih najbolj ovira. Večina sodelujočih v raziskavi (31,4 %) je bila popolnoma samostojnih. Diskusija in zaključek: Atrijska fibrilacija je najpogostejša pri starejših ljudeh in ima velik vpliv na njihovo kakovost življenja. S pomočjo različnih tehnik zdravljenja in razreševanja simptomov, je življenje z atrijsko fibrilacijo veliko lažje, prav tako se informirani bolniki naučijo živeti z boleznijo in njenimi omejitvami.
Ključne besede: motnja ritma, bolnik, dejavniki tveganja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Osveščenost žensk o telesni aktivnosti v nosečnosti
Monika Dončec, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Telesna aktivnost je ključnega pomena za zdrav način življenja. Veliko žensk se prav v času nosečnosti odloči za opustitev telesne aktivnosti, saj imajo pomisleke, da bo le-ta negativno vplivala na plod. Pomembno je, da se ženskam tudi v tem obdobju svetuje vzdrževanje telesne aktivnosti, saj slednja pripomore tudi k lažjemu premagovanju nosečniških težav. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. Raziskavo smo izvedli v dispanzerju za ženske, v severovzhodni Sloveniji. Sodelovalo je 30 naključno izbranih žensk v rodni dobi. Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske osveščene o telesni aktivnosti v nosečnosti. Poznajo primerne oblike telesne aktivnosti. V času nosečnosti so pridobile dovolj informacij o telesni aktivnosti in poznajo ugoden vpliv telesne aktivnosti na nosečnost in razvijajoči se plod. Sklep: Ženske so informirane o telesni aktivnosti v času nosečnosti. Še vedno pa je delež nosečnic, ki so premalo telesno aktivne. Za boljšo informiranost bi lahko poskrbela večja izbira različnih zloženk, brošur in priročnikov v dispanzerjih za ženske.
Ključne besede: nosečnica, vaje za nosečnice, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, šport, vadba
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (286,95 KB)

10.
Pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze
Mirella Martinec, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dandanes je velik problem, da se bulimija nervoza med mladimi zelo pogosto pojavlja. Pogosto zbolijo mlade ženske z nizko samozavestjo in slabo samopodobo. Problem je v tem, da se bulimija nervoza težje odkrije kot vse ostale motnje hranjenja, saj jo obolela oseba zelo dobro prikriva. Bolezen bulimija nervoza predstavlja veliko težavo v tem, da se oseba prenajeda in bruha, kadar je sama. Posledice bulimije nervoze, tako telesne kot tudi duševne, so lahko zelo hude, zato je pomembno, da se jih čim prej odkrije. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacientke z bulimijo nervozo ter pri tem poudariti pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na opisni/deskriptivni metodi dela s pomočjo tuje in domače strokovne literature. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera s polstrukturiranim pripravljenim vprašalnikom za intervju. Vprašanja za intervju so bila sestavljena po 14. življenjskih aktivnostih Virginije Henderson odprtega tipa s podvprašanji. S študijo primera smo obravnavali pacientko z bulimijo nervozo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mora medicinska sestra dobro poznati dejavnike tveganja za nastanek bulimije nervoze ter znake bolezni, da jo lahko odkrije pri osebi. Medicinski sestri je lahko v pomoč 14 življenjskih aktivnosti po teoriji Virginije Henderson, da pridobi vse pomembne dejavnike in ugotovi vzroke za nastanek bulimije nervoze. S teorijo V. Henderson lahko tudi spozna celostno in kakovostno življenje bulimične osebe ter ugotovi, s kakšnimi težavami se sooča na socialnem, psihičnem in fizičnem področju. Sklep: Raziskava je pokazala, da je bulimija nervoza zelo prikrita bolezen. Bulimija nervoza je težko ozdravljiva, zato mora medicinska sestra čim prej prepoznati prve znake te bolezni s svojim pravilnim pristopom. Medicinska sestra mora na področju preventive delovati zdravstveno-vzgojno v šoli in zdravstvenih ustanovah, da mladostnike seznani o motnjah hranjenja kot je bulimija nervoza. S svojim preventivnim delovanjem lahko vpliva na odnos mladine do hujšanja in seznani mladostnike o zapletih, ki se pojavljajo pri bulimiji nervozi.
Ključne besede: motnje hranjenja, hranjenje, bulimična oseba, zdravstvena vzgoja, samopodoba.
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici