1. Nefarmakološki načini lajšanja menstrualne bolečine pri ženskah s primarno dismenorejoJana Kardinar, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Primarna dismenoreja pomeni prisotnost krčevite bolečine v času menstruacije, za lajšane katere ženske najpogosteje uporabljajo nesteroidne antirevmatike in oralne kontraceptive, vendar so ta zdravila pri nekaterih kontraindicirana ali povzročajo neželene učinke. V teh primerih si lahko pomagajo z nefarmakološkimi ukrepi za lajšanje menstrualnih bolečin. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi nefarmakološkimi načini si ženske s primarno dismenorejo lajšajo bolečine in kakšna je njihova učinkovitost.
Metode: V podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect smo za izdelavo zaključnega dela poiskali raziskave, pri čem smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo razvrstili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele.
Rezultati: Raziskave so pokazale veliko različnih nefarmakoloških načinov lajšanja menstrualne bolečine pri primarni dismenoreji. Nefarmakološki ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite, so: akupunktura, injiciranje vitamina K3 v akupunkturne točke, transkutana električna živčna stimulacija, uživanje izvlečkov Erynga, ekstrakorporalna terapija z udarnimi valovi, moksibustija, medicinski taping, terapija z nizko stopnjo svetlobe in uživanje ingverja ter površinska uporaba ingverjevega olja.
Razprava in zaključek: Ženske s primarno dismenorejo imajo na razpolago veliko možnosti za nefarmakološko lajšanje menstrualnih bolečin. Ena izmed bolj raziskanih je akupunktura. Značilnost nefarmakoloških ukrepov za zmanjševanje menstrualne bolečine je, da imajo zelo malo stranskih učinkov, pogosto pa jih sploh ni. Nekateri so primerni tudi za uporabo doma in za vsakodnevno uporabo.
Ključne besede: menstruacija, primarna dismenoreja, menstrualna bolečina, nefarmakološki ukrepi, ženske
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 113; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Intervencije za izboljšanje kvalitete spanca pri pacientih v intenzivni enotiDoroteja Falež, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu.
Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca.
Ključne besede: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 83; Prenosov: 26
Celotno besedilo (889,68 KB) |
3. Uporaba brezšivnih sistemov za pritrjevanje žilnih katetrovPetra Babič, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Uporaba žilnih katetrov je pri zdravljenju kritično bolnih nepogrešljiva. Brezšivni sistemi za pritrjevanja žilnih katetrov so v primerjavi s tradicionalnim pritrjevanjem s šivi za pacienta manj boleči, omogočajo varnejšo imobilizacijo, prav tako obstaja manjša nevarnost poškodbe za osebo, ki žilni kateter vstavlja. Namen zaključnega dela je raziskati uporabo in učinkovitost brezšivnih sistemov pritrjevanja žilnih katetrov na zmanjšanje incidence okužb ali izpada žilnih katetrov.
Metode: Izvedli smo sistematičen način pregleda z analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Web of science, Pubmed in Cochrane Library. Uporabili smo opisno metodo dela. Posamezne članke smo razvrstili glede na hierarhično strukturo.
Rezultati: Izmed 88 identificiranih raziskav smo v končno analizo vključili 10 člankov. Prišli smo do ugotovitve, da uporaba brezšivnih sistemov pritrjevanja bistveno vpliva na zmanjševanje incidence izpada in okužbe žilnih katetrov.
Razprava in sklep: Tradicionalnemu pritrjevanju žilnih katetrov z uporabo šivov se je zaradi možnosti poškodb in okužbe potrebno izogibati. Brezšivno pritrjevanje v kombinaciji s primernimi obliži je za preprečevanje incidence okužb in izpadov žilnih katetrov bistvenega pomena.
Ključne besede: žilni pristop, pritrjevanje, izpad, okužba
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 96; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,23 MB) |
4. Vpliv simulacij množičnih nesreč na pripravljenost zdravstvenih delavcev nujne medicinske pomoči: pregled literatureTia Kac, 2023, diplomsko delo Opis: Dogodki množičnih žrtev povzročijo veliko število akutno bolnih ali poškodovanih ljudi, ki potrebujejo takojšno zdravniško ali duševno oskrbo. Pogostejši in resnejši incidenti v množičnih nesrečah so povzročili, da se zdravstveni delavci pripravijo s potrebnimi veščinami in znanjem za obvladovanje takih incidentov. Namen diplomskega dela je predstaviti različne vrste simulacij množičnih nesreč za zdravstvene delavce ter preučiti njihov vpliv na psihofizično pripravljenost le-teh na morebitno soočenje z množično nesrečo. V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku, in sicer v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Libary, Cureus in MedEdPORTAL. Članke smo omejili na izbrano temo, kateri niso starejši od 10 let, in članke, ki so objavljeni v celoti in so prosto dostopni. Pregled in izbiro člankov smo prikazali z diagramom po priporočilih PRISMA. Članke smo analizirali s pomočjo grafov in tabel. V zaključno delo smo vključili 7 člankov s skupnim vzorcem 835 zdravstvenih delavcev nujne medicinske pomoči. Ugotovili smo, da je predavanje in kasneje aktivno sodelovanje najboljša vrsta simulacije, s katero lahko pričakujemo najvišjo stopnjo pripravljenosti. Velik potencial so prikazale resne igre in navidezna resničnost. Ugotovili smo, da je pomembno kontinuirano izobraževanje zaposlenih za ohranjanje znanja in da simulacije ter izobraževanje skupaj trajno izboljšujeta natančnost triažiranja. Opozoriti je potrebno, da je v prihodnje treba zagotoviti stalno usposabljanje za pripravljenost na izredne razmere.
Ključne besede: zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči, simulativno okolje, množične nesreče
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 55; Prenosov: 11
Celotno besedilo (688,32 KB) |
5. Kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisomJulija Puhan, 2023, diplomsko delo Opis: Atopijski dermatitis je pogosta, nenalezljiva, kronična vnetna kožna bolezen, ki se v večini primerov začne v otroštvu in lahko vztraja tudi v odraslosti. Bolezen povezujemo s suho, srbečo in z razdražljivo kožo, zanjo so značilna obdobja izboljšanj ter poslabšanj. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo izvedli sistematični pregled znanstvene in strokovne literature z izbranega področja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. S pomočjo iskalnega niza smo v podatkovnih bazah PubMed, Cinahl, Medline in Cochrane Library poiskali ustrezne članke ter jih vključili v zaključno delo.
Rezultati: Za končno analizo smo izbrali enajst ustreznih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Na osnovi izbranih raziskav smo ugotovili, da je kakovost življenja otrok in mladostnikov z atopijskim dermatitisom okrnjena. Bolezen je za bolnika predvsem psihično zelo obremenjujoča, saj povzroča duševne težave, kot so tesnoba, depresija, družbena izolacija in stigmatizacija. Bolniki se soočajo z motnjami spanja, omejeno telesno aktivnostjo in s splošnim nezadovoljstvom. Pogosto bolezen vpliva tudi na socialne stike in družinsko življenje ter povzroča finančno obremenitev za bolnika.
Razprava in zaključek: Za izboljšanje kakovosti življenja je pomembno, da se oboleli izogibajo sprožilnim dejavnikom bolezni in upoštevajo ustrezno preventivo za izboljšanje stanja. Ključno je tudi, da je širša javnost seznanjena z boleznijo in njenimi simptomi. Prav tako je izjemnega pomena, da zdravstveni delavci z izobraževanjem in s psihično podporo pomagajo pacientom izboljšati kakovost življenja.
Ključne besede: atopijski dermatitis, kakovost življenja, otroci, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 101; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1018,77 KB) |
6. Pomen umetnega dihanja za preživetje osebe, ki ne kaže znakov življenjaNika Strnad, 2023, diplomsko delo Opis: Pristopi k oživljanju se lahko razlikujejo glede na reševalca, žrtev ter razpoložljive vire. Razmerje med stisi prsnega koša in vpihi je 30 : 2. V zadnjih 20 letih se je pokazalo, da so vpihi pomembni za zagotavljanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida, a ne tako kot stisi prsnega koša. Menimo, da je potrebno raziskati, kar se da veliko virov, da bi lahko dobili odgovor glede pomembnosti oživljanja brez umetnega dihanja in njegovega vpliva na možnosti preživetje bolnika.
Ključne besede: umetno dihanje, preživetje, osebe brez znakov življenja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 14
Celotno besedilo (638,02 KB) |
7. Zdravstvena nega pacienta po operaciji hernioplastikePetra Kuzma, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Izraz hernija ali kila pomeni izstopanje in/ali izbočenje dela normalne vsebine neke telesne votline skozi nenormalno odprtino v njeni steni. Pri abdominalnih hernijah gre za izboklino peritoneja skozi odprtino v trebušni steni. Hernijo zatipamo, ko del trebušnih organov izstopi v kilno vrečo. Namen zaključnega dela je opisati zdravstveno nego pacienta po hernioplastiki in raziskati, kakšno vlogo ima pri tem medicinska sestra.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni obliki. Uporabili smo neslučajnostno namensko vzorčenje. V raziskavi so sodelovale samo osebe po operaciji hernioplastike vsaj 2 do največ 5 dni po operaciji (n = 50). Podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne metode dela.
Rezultati: Rezultati analize so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri aktivnostih zmanjšanja bolečine po hernioplastiki. Največji vpliv se kaže pri negovalnih postopkih za lajšanje bolečin, zagotavljanju primerne okolice za miren spanec in zdravljenju bolečine s protibolečinskimi tabletami. Nekoliko manj se vpliv kaže pri učenju obnašanja med dejanji, ki povzročajo bolečino, ter pri položajih za njeno zmanjšanje.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da ima medicinska sestra velik vpliv na pacienta pred operacijo hernioplastike, saj ga pripravi in pouči o obdobju po operaciji, bolečini in vrnitvi v domače okolje. Prav tako smo ugotovili, da bi se z boljšo vključenostjo medicinskih sester pred operacijo lahko izboljšali nefarmakološki ukrepi za zmanjšanje bolečine.
Ključne besede: hernija, zdravstvena nega, hernioplastika, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 93; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. |
9. Izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19Mateja Pliberšek, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Koronavirusna bolezen covid-19 je kužna bolezen, ki je po celotnem svetu povzročila kolaps zdravstvenega sistema. Najbolj so ga občutile medicinske sestre, ki so bile med prvimi v stiku z okuženimi pacienti. Medicinske sestre so bile že pred pandemijo covida-19 izpostavljene izgorelosti, s pandemijo pa se je pokazala realna slika pri zdravstvenih delavcih po celotnem svetu, glede preutrujenosti, izgorelosti, stresnosti in depresivnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati izgorelost medicinskih sester v času pandemije covida-19.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo sistematično pregledali, analizirali in sintetizirali znanstveno literaturo na temo izgorelosti medicinskih sester v času pandemije covida-19. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINHAL. Potek iskanja smo ponazorili v diagramu poteka iskanja.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Rezultati člankov so pokazali, da je izgorelost medicinskih sester zmerna do visoka, najbolj so izpostavile čustveno izčrpanost. Izsledki raziskav so pokazali, da so medicinske sestre, ki nimajo podpore doma, v službi in s strani prijateljev, bolj izpostavljene izgorelosti.
Razprava in zaključek: Pandemija covida-19 je prikazala pomembnost medicinskih sester na vseh področjih njihovega dela. Žal pa so najbolj občutile izgorelost tiste medicinske sestre, ki so delale z okuženimi pacienti. Za ublažitev izgorelosti medicinskih sester je treba pristopiti na individualni in timski način.
Ključne besede: medicinska sestra, izgorelost, coronavirus, pandemija
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 65; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,42 MB) |
10. Stigmatizacija oseb obolelih za COVIDOM-19Maja Veingerl, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Stigma je pojav, kjer družba označuje posameznika zaradi drugačnosti, v pomenu zdravja pa, da je skupina ljudi z enako boleznijo diskriminirana ali negativno označena zaradi znane povezave z določeno boleznijo. Stigmatizacija nastane zaradi strahu pred neznanim, kot je bil tudi izbruh COVID-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojavnost stigmatizacije v obdobju bolezni COVID-19.
Metode: V namen pisanja zaključnega dela je bil uporabljen pregled literature na temo stigmatizacije obolelih za COVID-19. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela z uporabo metode analize, kompilacije, komparacije in sinteze. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter ustreznega iskalnega niza smo iskanje literature izvedli v podatkovnih bazah PubMed, SAGE in Science Direct.
Rezultati: V analizo smo vključili 9 člankov, ki smo jih izbrali med 1170, najdenih v bazah. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, so dokazovale pojav negativne označbe posameznikov ali skupine v obliki stigmatizacije zaradi okužbe ali prebolelosti COVID-19.
Razprava in zaključek: Po pregledu literature smo ugotovili pojav stigmatizacije pri posameznikih in skupinah z različnimi lastnostmi, ki so se okužili s COVID-19 ali ga preboleli, kot negativno označbo. Nadaljnje raziskave so ključnega pomena za razumevanje in obvladovanje stigmatizacije ob pojavih novih bolezni.
Ključne besede: stigmatizacija, covid-19, obolele osebe, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 44; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,12 MB) |
