1. Podpora materam, ki so zdravljene od odvisnosti prepovedanih substanc pri oskrbi dojenčkaPatricija Junger, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Ženskam, zlasti materam, so pogosto pripisane vloge negovalk in skrbnic. Podpora materam, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od prepovedanih substanc, je ključna pri skrbi za njihove dojenčke. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšna mora biti podpora materam, ki so vključene v zdravljenje od odvisnosti prepovedanih substanc, pri oskrbi dojenčka, na podlagi pregleda literature.
Metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi, ki je uporabljena za sistematično zbiranje relevantnih znanstvenih virov, analizo in sintezo člankov ter prikaz rezultatov. Strokovno literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz, kot so CINAHL, Cochrane Library, PubMed, Sage, MEDLINE, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Sinteza literature je bila opravljena na podlagi pregleda literature.
Rezultati: Analiza sedmih raziskav kaže, da zgodnje vključevanje mater v zdravljenje, zmanjšuje tveganje za škodljive učinke na plod in novorojenčka. Psihosocialna podpora izboljšuje duševno zdravje mater in razvoj otrok. Kljub stigmi so se celostni programi z zdravstveno, s socialno in starševsko podporo izkazali za učinkovite pri zdravljenju in krepitvi starševskih zmožnosti.
Razprava in zaključek: Raziskave kažejo, da celostna in zgodnja podpora materam, odvisnim od prepovedanih substanc, ter njihovim otrokom izboljšuje izide. Ključni so programi, ki združujejo zdravljenje, psihološko in socialno podporo ter krepitev starševskih veščin. Potrebne so dodatne, zlasti dolgoročne raziskave o trajnih učinkih teh intervencij.
Ključne besede: pomoč, terapija, zasvojenost, nedovoljene droge, otrok
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,20 MB) |
2. Učinkovite nefarmakološke intervencije za preprečevanje glavobolov pri otrocih v kliničnem okoljuTamara Filipič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Glavoboli pri otrocih predstavljajo pogost zdravstveni problem, ki lahko pomembno vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje, psihofizično počutje in kakovost življenja. Zaradi pogostosti te težave se v klinični praksi vse pogosteje uveljavljajo pristopi, ki ne temeljijo na uporabi zdravil, z namenom preprečevanja in obvladovanja glavobolov. Namen zaključnega dela je ugotoviti učinkovitost nefarmakoloških intervencij za preprečevanje glavobolov pri otrocih v kliničnem in okolju.
Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljene so bile deskriptivna metoda ter metode analize, sinteze in kompilacije. Iskanje znanstvenih virov je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SpringerLink in preko iskalnika Google Scholar. Upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in opisni sintezni tabeli.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav, ki so pokazale, da so nefarmakološke intervencije, kot so fizioterapija, biofeedback, joga, meditacija in kognitivno-vedenjska terapija, učinkovite pri zmanjšanju pogostosti in intenzivnosti glavobolov. Večina teh pristopov je varnih in dobro prenosljivih in jih je mogoče uporabiti kot dopolnilo ali nadomestilo zdravila.
Razprava in zaključek: Nefarmakološki pristopi so varni in učinkoviti pri zmanjševanju glavobolov pri otrocih in izboljšanju kakovosti življenja, vendar so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in večja uporaba teh metod v klinični praksi.
Ključne besede: otroška nevrologija, terapevtski pristopi, kronična bolečina
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1011,71 KB) |
3. Psihosocialna podpora medicinske sestre staršem in otroku z levkemijoKaja Podjavoršek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Levkemija predstavlja veliko izzivov za otroke in njihove starše, saj posega v vsakdanje življenje. Pri obravnavi otrok z levkemijo in njihovih staršev je pomemben celosten pristop, ki vključuje pomoč pri psihičnih in čustvenih težavah. Namen diplomskega dela je raziskati psihosocialne tehnike medicinske sestre pri obravnavi staršev in otroka z levkemijo v akutni fazi zdravljenja.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect z vnaprej določenim iskalnim nizom in omejitvami, postopek pa ponazorili z diagramom PRISMA. Izbrane članke smo analizirali z vsebinsko analizo in jih kodirali v proste kode, kar je omogočilo strukturirano razumevanje ključnih tem v literaturi.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov. Raziskave kažejo, da psihosocialna podpora medicinskih sester zmanjšuje anksioznost, povečuje čustveno stabilnost ter izboljšuje kakovost življenja otrok z levkemijo in njihovih staršev. Podkategorije vključujejo psihološko blagostanje otrok, podporo staršem, psihosocialne intervencije ter komunikacijo in odnose, kar poudarja pomen celostnega pristopa pri obravnavi.
Zaključek: Otroci z levkemijo in njihovi starši se srečujejo z izzivi, ki pomembno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Psihosocialna podpora je ključna za zagotavljanje njihove dobrobiti.
Ključne besede: levkemija, podpora, intervencije, stiska, izzivi
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. Komunikacija medicinskih sester s svojci kritično bolnih pacientov v enotah intenzivne terapijeMartina Tovarnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Komunikacija je temeljna veščina v zdravstveni negi. Komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov v enotah intenzivne terapije predstavlja izziv za medicinske sestre. Namen zaključnega dela je predstaviti elemente učinkovite komunikacije s svojci kritično bolnih ter vpliv komunikacije s svojci na proces zdravstvene nege.
Metode: Uporabljene so bile metode pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze PubMed, CINAHL in ScienceDirect. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz poteka procesa identifikacije, pregleda, primernosti in vključitve ustreznih znanstvenih člankov. Zbrane podatke smo analizirali z vsebinsko analizo.
Rezultati: Od skupno 259 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 12 člankov. Oblikovali smo pet glavnih tem: komunikacija, vključitev svojcev v proces zdravstvene nege, kulturne kompetence v zdravstveni negi, podporne mehanizme ter ovire pri komunikaciji v zdravstveni negi.
Razprava in sklep: Učinkovita komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov obsega iskreno, odprto, pravočasno in empatično komuniciranje. Takšna komunikacija pripomore k vzpostavitvi in krepitvi medosebnih odnosov ter sodelovanju svojcev v procesu zdravstvene nege ter dviguje raven zaupanja in ugled medicinskih sester.
Ključne besede: komunikacija, svojci kritično bolnih pacientov, enote intenzivne terapije, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (588,34 KB) |
5. Izkušnje starejših oseb z oskrbo v domovih za starejšePia Deučman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi demografskega staranja prebivalstva postaja dolgotrajna institucionalna oskrba starejših oseb eden izmed osrednjih izzivov sodobne družbe. Kakovost oskrbe pomembno vpliva na vsakdanje življenje in dobrobit stanovalcev domov za starejše. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda znanstvene literature raziskati, kako starejše osebe doživljajo oskrbo v domovih za starejše in kateri dejavniki vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
Metode: Zaključno delo temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature, izbrane s pomočjo iskalne strategije po pristopu PIO. V iskanje so bile vključene tri mednarodne podatkovne baze. Za analizo podatkov je bila uporabljena narativna sinteza.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet kvalitativnih raziskav. Ugotovitve kažejo, da izkušnje starejših oseb z oskrbo zajemajo pet ključnih tem: avtonomija, medosebni odnosi, telesno in čustveno počutje, občutek doma in prehod v institucionalno oskrbo.
Razprava in zaključek: Kljub številnim pozitivnim vidikom oskrbe, kot sta varnost in dostop do storitev, starejše osebe pogosto poročajo o izgubi samostojnosti in občutku izolacije. Individualiziran pristop, vključevanje stanovalcev v odločitve in poudarek na čustveni podpori so ključni za izboljšanje kakovosti oskrbe
Ključne besede: izkušnje starejših oseb, dom za starejše, dolgotrajna oskrba, kakovost oskrbe, institucionalno bivanje
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (683,42 KB) |
6. Neželeni stranski učinki epiduralne anestezije po operacijiJanja Merc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Epiduralna analgezija je učinkovita metoda za obvladovanje akutne bolečine po operaciji ali poškodbah prsnega koša, medenice, velikih abdominalnih, uroloških, žilnih operacijah in operacijah na spodnjih okončinah. Kljub svoji učinkovitosti je povezana z nevarnimi zapleti, zaradi česar je potrebna skrbna uporaba in natančno spremljanje. Namen zaključnega dela je na podlagi literature raziskati neželene stranske učinke epiduralne anestezije pri pacientih po operaciji.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela, natančneje metodo pregleda literature. Znanstveno literaturo smo iskali v naslednjih tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in Cochrane Library. Rezultate smo prikazali v vsebinski in evalvacijski tabeli. Izbrane članke smo razporedili glede na hierarhijo dokazov in jih prikazali s pomočjo evalvacijske tabele.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav. Ugotovili smo, da epiduralna anestezija po operaciji prinaša tako koristi kot tudi tveganja. Zmanjšuje tveganje za številne zaplete, kot so atrijska fibrilacija in pljučnica, izboljšuje okrevanje črevesne funkcije, vendar povečuje tveganje za nekatere stranske učinke, kot so hipotenzija, pruritus in motorična blokada. Raziskave so pokazale, da so zapleti, kot sta epiduralni hematom in subduralna spinalna krvavitev, redki, a resni.
Razprava in zaključek: V raziskavi smo se osredotočili na stranske učinke epiduralne anestezije pri pacientih po operacijah. Za najbolj ključne ugotovitve velja, da epiduralna anestezija učinkovito zmanjšuje pooperativno bolečino in pripomore k hitrejšemu okrevanju, vendar so prisotni tudi nekateri stranski učinki.
Ključne besede: epiduralna analgezija, akutna bolečina, pooperativno obdobje, neželeni učinki
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (744,08 KB) |
7. Intervencije paliativne oskrbe pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnostiMaja Kos, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Napredujoče nenalezljive bolezni predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema, saj zaradi dolgotrajnega poteka zahtevajo celostno in neprekinjeno paliativno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije paliativne oskrbe, ki se izvajajo pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Za iskalno strategijo smo uporabili določene ključne besede in kriterije za izbor člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo vključenih devet raziskav. Najpogostejše intervencije paliativne oskrbe v lokalni skupnosti so obvladovanje simptomov, vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ter psihosocialna in duhovna podpora. Rezultati so pokazale izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bremena simptomov, manj hospitalizacij ter večje ujemanje oskrbe s pacientovimi željami. Ključna vloga medicinskih sester se kaže v zagotavljanju kontinuitete, dostopnosti in podpore pacientom ter njihovim neformalnim oskrbovalcem. Razprava in zaključek: Paliativna oskrba v lokalni skupnosti bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Ključne besede: paliativna oskrba, intervencije, kronične nenalezljive bolezni, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,31 MB) |
8. Vpliv epilepsije na dojenjeSara Tomažič, 2025, diplomsko delo Opis: Epilepsija lahko predstavlja pomembno oviro pri dojenju, saj je veliko mater z epilepsijo zaskrbljenih glede varnosti dojenja ob sočasnem jemanju antiepileptičnih zdravil. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšen vpliv ima epilepsija na dojenje ter kakšna so priporočila materam z epilepsijo glede dojenja. Metode: Izveden je bil pregled literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect, Cochrane Library in brskalniku Google Učenjak. Rezultate smo analizirali in jih prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati: Dojenje se svetuje. Velik poudarek je na opazovanju dojenčka in pravočasnem ukrepanju ob pojavu neželenih učinkov zdravil. Pomembno je matere spodbujati k dojenju in jim nuditi možnost pogovora. Razprava in zaključek: V prihodnosti bi bile potrebne še dodatne kakovostne raziskave, ki se bodo osredotočale tako na mater kot tudi na njenega otroka.
Ključne besede: epilepsija, dojenje, priporočila
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (991,40 KB) |
9. Zdravljenje neonatalnega abstinenčnega sindromaMetka Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Uporaba prepovedanih substanc se je povečala tako po svetu kot tudi v Sloveniji, kar je privedlo tudi do porasta števila nosečnic z zasvojenostjo. Uživanje drog med nosečnostjo škoduje tako materi kot nerojenemu otroku. Negativne posledice so različne in neizogibne. Namen zaključnega dela je opisati in predstaviti metode zdravljenja pri novorojenčku z neonatalnim abstinenčnim sindromom.
Metode: Izvedli smo pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. S PIO pristopom smo iskali relevantne raziskave v podatkovnih bazah CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE, PubMed, ScienceDirect. Pregled literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Pri pridobivanju in sintezi podatkov smo sledili smernicam za izvajanje narativne sinteze.
Rezultati: Nefarmakološki ukrepi, kot so sobivanje, stik kože na kožo, povijanje in dojenje, imajo ključno vlogo pri lajšanju simptomov neonatalnega abstinenčnega sindroma. Izboljšujejo otrokovo samoregulacijo, zmanjšujejo stres ter zmanjšujejo potrebo po farmakološkem zdravljenju ali njegovo trajanje. Ko je farmakološka terapija potrebna, se običajno uporabljajo morfin, metadon ali klonidin, ki lahko podaljšajo hospitalizacijo in povečajo tveganje za stranske učinke. Zato se poudarja pomen nefarmakoloških metod kot prve izbire ob individualnem pristopu k uvedbi zdravil.
Razprava in zaključek: Neonatalni abstinenčni sindrom pogosto povzroča zaplete pri novorojenčkih. Zdravimo ga nefarmakološko, kadar pa ti ukrepi ne zadostujejo, nastopi farmakološko zdravljenje. Vse več raziskav kaže, da uporaba nefarmakoloških ukrepov zmanjšuje potrebo po farmakološkem zdravljenju, zmanjšuje čas hospitalizacije in pomembno vpliva na krepitev odnosa med materjo in otrokom.
Ključne besede: neonatalni odtegnitveni sindrom, farmakološko zdravljenje, nefarmakološko zdravljenje, obvladovanje, novorojenec
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (913,25 KB) |
10. Obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domuAneja Bohinec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zdravje v času nosečnosti, poroda in zgodnjega otroštva ključno vpliva na zdravje v odrasli dobi ter je pokazatelj zdravja prebivalstva. Pojavnost novorojenčkov in dojenčkov z nizko porodno težo je kljub upadanju v zadnjih letih še vedno zelo visoka. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je obravnava novorojenčka in dojenčka z nizko porodno težo na domu.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, MEDLINE, Web of Sciences in COBISS. Potek iskanja literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Prav tako smo uporabili narativni opis, ki nam je omogočil celovito razumevanje in interpretacijo zbranih podatkov.
Rezultati: Od 134 zbranih virov smo v analizo na koncu vključili 3 vsebinsko primerne članke ter 1 poročilo. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu se osredotoča na pravilno izvajanje intervencij za zadovoljitev osnovnih potreb novorojenčka in dojenčka (prehranjevanje, higiena, spanje).
Razprava in zaključek: Program preventivnih obiskov v patronažnem varstvu deluje kot mehanizem za zagotavljanje potreb otroka in družine, nudi socialno podporo družinam ter povezavo z zdravstvenimi storitvami. Obiski na domu, ki sledijo skrbno zasnovanim intervencijskim protokolom, pozitivno vplivajo na zdravje, rast in razvoj otrok z nizko porodno težo.
Ključne besede: Otrok, ki tehta manj kot 2500 g, patronažna zdravstvena nega, preventiva
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,01 MB) |
