| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2271
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja pacientov s cirozo jeter
Anita Lučić, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ciroza jeter je globalni zdravstveni problem, ki bistveno vpliva na kakovost življenja posameznikov in zahteva velike napore zdravstvenega sistema. Namen zaključnega dela je sistematično pregledati, analizirati in sintetizirati ustrezno literaturo ter raziskati, kakšna je kakovost življenja pacientov s cirozo jeter. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleščini v mednarodnih bazah ScienceDirect in CINAHL Ultimate/MEDLINE. Skupno smo pregledali 841 člankov. Izbrane raziskave smo nato vključili v podrobno analizo, jih razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov ter ocenili moč dokazov. Podatke smo nato prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav, ki smo jih razporedili v drugi, tretji, peti in sedmi nivo. Večina raziskav potrjuje izboljšanje kakovosti življenja pacientov s cirozo jeter zaradi izobraževalnih programov, rednega spremljanja, zdravstvenih izobraževanj ter uporabe določenih inštrumentov za merjenje kakovosti življenja. V nekaterih primerih pa so programi ali intervencije pokazali nevtralne ali negativne učinke. Razprava in zaključek: Ciroza jeter je terminalna faza večine jetrnih obolenj, ki zaradi napredovanja bolezni in psihosocialnih dejavnikov negativno vpliva na kakovost življenja pacientov. Kljub potrebi po boljši podpori s strani zdravstvenega osebja ostaja učinkovitost programov za samoupravljanje izziv. Nadaljnje raziskave so potrebne za izboljšanje kakovosti življenja pacientov s cirozo jeter.
Ključne besede: kakovost, življenje, pacienti, ciroza, jetra.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (704,54 KB)

2.
Psihološka in spiritualna podpora staršem nedonošenčka v enoti za intenzivno nego in terapijo
Urška Novak, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Psihološka in spiritualna podpora je izrednega pomena še posebej v težkih življenjskih situacijah, preizkušnjah in nepredstavljivih stiskah, kot jih doživljajo starši nedonošenčkov, ki se zdravijo na enoti intenzivne nege in terapije. Namen zaključnega dela je, na podlagi pregleda literature ugotoviti, kakšno psihološko in spiritualno podporo potrebujejo starši nedonošenčka v enoti za intenzivno nego in terapijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Za iskanje rezultatov smo uporabili podatkovne baze: PubMed, CINAHL Ultimate ter Web of Science. S pomočjo smernic PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja znanstvene literature. Izvedli smo vsebinsko analizo zbranih podatkov. Rezultati: V končno analizo smo vključili 17 člankov. Rezultati kažejo, da se psihološka in spiritualna podpora aktivno vpeljujeta v klinično prakso. Starši v večini navajajo, da so deležni veliko podpore zdravstvenih delavcev. Glavno kategorijo smo oblikovali na osnovi dveh podkategorij, (1) Psihološke potrebe staršev nedonošenčka v enoti za intenzivno nego in terapijo ter (2) Spiritualne potrebe staršev nedonošenčka v enoti za intenzivno nego in terapijo. Razprava in zaključek: Psihološka in spiritualna podpora sta nepogrešljiva in prepletajoča se vidika, ki sta nujno potrebna za kontinuirano in holistično zdravstveno nego nedonošenčkov, ki se zdravijo v enotah intenzivne terapije. Spiritualna podpora staršem je pogosto spregledana, čeprav ima pomembno vlogo v obravnavi staršev nedonošenčkov na enoti za intenzivno nego in terapijo.
Ključne besede: starši, nedonošenček, psihološka podpora, spiritualna podpora
Objavljeno v DKUM: 10.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (967,25 KB)

3.
Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti
Nuša Novšak, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti predstavlja problem, s katerim se osebe z duševnimi motnjami soočajo. Namen zaključnega dela je na podlagi raziskave ugotoviti prisotnost stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev v primerjavi s splošno javnostjo. Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci in splošna javnost. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ovrgli smo prvo hipotezo, saj ob primerjavi zdravstvenih delavcev in splošne javnosti nismo zaznali statistično značilne razlike (p = 0,268) v stopnji stigmatizacije. Ovrgli smo drugo hipotezo, saj glede na leta izkušenj dela v zdravstvu pri zdravstvenih delavcih nismo zaznali statistično signifikantne razlike (p = 0,568) v stopnji stigmatizacije. Ugotovili smo, da pri zdravstvenih delavcih zaznamo statistično pomembno razliko (p = 0,0297) v stopnji stigmatizacije glede na področje dela. Diskusija in zaključek: Nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami med zdravstvenimi delavci in splošno javnostjo, prav tako ne s strani zdravstvenih delavcev glede na leta delovnih izkušenj v zdravstvu. V svetu potekajo ukrepi, ki zmanjšujejo stopnjo stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstveni sistem, izobraževanje, klinično okolje, družba
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodom
Lea Vodušek, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak ščitnice je najpogostejša maligna bolezen endokrinega sistema. Pri večini bolnikov z rakom ščitnice se opravi tiroidektomija ali odstranitev ščitnice, po kateri bolniki največkrat še prejemajo radioaktivni jod. Namen zaključnega dela je raziskati, s kakšnimi težavami se srečujejo bolniki po terapiji z radioaktivnim jodom in kakšna je njihova kakovost življenja. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature na temo kakovost življenja bolnika z rakom ščitnice po terapiji z radioaktivnim jodom, z upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Analizo zbranih raziskav smo predstavili v obliki evalvacijske tabele ter sintezo zbranih podatkov izvedli s pomočjo vsebinske analize. Rezultati: V končno analizo smo vključili pet raziskav. Najpogostejše težave in omejitve pri bolnikih z rakom ščitnice, ki so bili zdravljeni z radioaktivnim jodom, so bile depresija, diareja, kserostomija, disfagija, težave z dihanjem, bolečine in utrujenost. Ugotovili smo, da alopecija predstavlja najmanjšo težavo pri bolnikih, ki so prejeli terapijo z radioaktivnim jodom. Razprava in zaključek: Po obsevanju bolnika z določenimi odmerki radioaktivnega joda je pomembno, da v domačem okolju bolnik upošteva navodila samoizolacije. Zdravljenje z radioaktivnim jodom izboljša preživetje bolnikov in omogoča dolgoletno preživetje ter kljub neželenim učinkom med in po zdravljenju dolgoročno pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnikov.
Ključne besede: rak ščitnice, kakovost življenja, radioaktivni jod
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (870,06 KB)

5.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju in obravnavi anafilaksije pri otrocih
Adis Saramati, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Anafilaksija predstavlja hudo alergijsko reakcijo, ki lahko ob izpostavljenosti alergenom ogrozi otrokovo življenje. Pri obravnavi otroka z anafilaksijo ima pomembno vlogo medicinska sestra. Namen zaključnega dela je ugotoviti vlogo medicinske sestre pri preprečevanju in obravnavi anafilaksije pri otrocih. Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Uporabljene so bile deskriptivna metoda dela, metoda analize in sinteze. Iskanje literature je potekalo v mednarodnih bazah podatkov PubMed, CINAHL, Cochrane Library in Web of Science. Potek iskanja literature je prikazan v diagramu poteka iskanja literature. Moč dokazov je bila določena s pomočjo hierarhije dokazov. Rezultati: Vključenih je bilo devet člankov. Vloga medicinske sestre pri obravnavi otroka z anafilaksijo se kaže predvsem v izvajanju hitre in natančne ocene stanja otroka ter spremljanju vitalnih znakov. Medicinska sestra mora tudi zagotoviti takojšnje izvajanje primernega zdravljenja, vključno z aplikacijo adrenalinskega avtoinjektorja, urediti položaj, nuditi psihološko podporo otroku in njegovi družini ter sodelovati z ostalimi člani zdravstvenega tima pri nadaljnji obravnavi otroka. Razprava in sklep: Za izboljšanje zdravstvenega varstva otrok z anafilaksijo je potrebna večja ozaveščenost in izobraževanje za zdravstvene delavce, skrbnike in starše, otroke in mladostnike ter vzgojitelje in učitelje. Medicinske sestre morajo imeti ustrezno usposabljanje za učinkovito obvladovanje anafilaksije, saj sta zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje ključna za zmanjšanje tveganja za anafilaktično reakcijo pri otrocih.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, otroci, vzroki, ukrepi, anafilaksija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
Glasbena terapija pri otrocih z motnjo avtističnega spektra
Drita Islamaj, 2024, diplomsko delo

Opis: Motnja avtističnega spektra je izraz, ki se uporablja za opis skupine zgodnjih primanjkljajev v socialni komunikaciji in ponavljajočega se senzorično-motoričnega vedenja. Glasbena terapija uporablja glasbene izkušnje in odnose, da bi omogočila lažjo komunikacijo in izražanje ter poskuša odpraviti temeljne težave oseb z avtističnimi motnjami. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako glasbena terapija vpliva na otroke z motnjo avtističnega spektra. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vse članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav. V končno analizo smo vključili 8 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da ima glasbena terapija učinek na socialno-čustveno vzajemnost ter verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Od vseh vključenih raziskav štiri raziskave spadajo v prvi nivo moči dokazov, ena raziskava v drugi nivo, ena spada v peti nivo, v šesti nivo moči dokazov pa spada en članek. Glasbena terapija je opredeljena kot klinična in z dokazi podprta uporaba glasbenih intervencij za doseganje individualiziranih ciljev. Glasbene intervencije pozitivno vplivajo na socialne veščine, vključno s povečanjem sodelovanja, z izboljšanjem socialne povezanosti in s povečanjem čustvene vključenosti. Kljub pozitivnemu učinku glasbene terapije je potrebnih več raziskav o dolgoročnih učinkih.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, avtizem, glasbena terapija, otroci
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 55; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (691,22 KB)

7.
Zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije
Tadeja Golob, 2024, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil.
Ključne besede: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 35; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Zdravstvena oskrba pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2 na daljavo v času pandemije covida-19
Amina Mušić, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično presnovno obolenje, za katero je značilno propadanje celic trebušne slinavke. Pandemija covida-19, ki se je pojavila decembra leta 2019, je sprožila velike spremembe v zagotavljanju oskrbe, saj je mnoge zdravstvene sisteme prisilila, da so poiskali alternativne pristope za oskrbo pacientov s kroničnimi obolenji. Namen našega zaključnega dela je ugotoviti vpliv zdravljenja na daljavo na paciente s sladkorno boleznijo tipa 2 ter na vodenje njihove bolezni in njihovo zdravstveno stanje. Metode: Literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in CINAHL Ultimate/Medeline. Iskanje in izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Oceno moči dokazov smo izvedli s pomočjo hierarhije dokazov po Polit & Beck (2021). Članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele. Rezultati: Od 633 pridobljenih člankov smo jih v analizo vključili 11. Pomemben rezultat je prilagoditi zdravstveno oskrbo in preprečiti zaplete pri sladkorni bolezni tipa 2 s samooskrbo na domu. Negativni odzivi so bili nelagodje, zaskrbljenost in stres, strah pred okužbo. Zaradi pandemije covida-19, lahko slab nadzor sladkorne bolezni postane vzrok dolgotrajne hiperglikemije ter kroničnih zapletov in življenjsko nevarnih okužb. Razprava in zaključek: Zaradi pandemije covida-19 je treba prilagoditi zdravstveno oskrbo pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Z načinom telemedicine je zagotovljeno zdravstveno varstvo, ki temelji na telekomunikaciji in omogoča izmenjavo informacij, izobraževanje, spremljanje ter posvetovanje med zdravstvenimi delavci in pacienti.
Ključne besede: pacient, sladkorna bolezen tipa 2, pandemija covida-19, telezdravstveno varstvo, telekomunikacija
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Komplementarne metode lajšanja simptomov v obdobju menopavze
Gaia Konec, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Menopavza pomeni konec reproduktivnega obdobja, ki se običajno pojavi pri ženskah, starih 45—55 let. Težave v menopavzi so kritičen vidik življenja žensk in lahko resno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Namen zaključnega dela je raziskati učinkovitost različnih komplementarnih metod za lajšanje simptomov v obdobju menopavze. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela. Zaključno delo temelji na pregledu znanstvene literature; za iskanje le-te smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, CINAHL Ultimate in Web of Science. Potek iskanja literature smo predstavili s PRISMA diagramom, analizo in sintezo zbranih podatkov pa v evalvacijski in sintezni tabeli. Rezultati: V končno analizo smo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da so komplementarne metode razširjen in učinkovit način lajšanja simptomov menopavze. Na splošne simptome menopavze najbolje vplivata telovadba in meditacija, na težave s spancem prehranska dopolnila ter joga, na zmanjšanje pojavnosti vročinskih oblivov je imela največji vpliv hipnoza. Razprava in zaključek: Vse več žensk uporablja komplementarne metode za lajšanje simptomov menopavze, vendar se pojavlja problematika o ozaveščenosti glede varnosti uporabe le-teh. Komplementarne metode so lahko učinkovit način naravnega lajšanja simptomov, ki se pojavijo v obdobju menopavze, vendar bo potrebnih še več raziskav o varnosti uporabe posameznih komplementarnih metod za lajšanje specifičnih simptomov menopavze. 
Ključne besede: menopavza, lajšanje simptomov, komplementarne metode
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci Evrope
Petra Lužnik, 2024, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: Klopni meningitis je virusna bolezen centralnega živčnega sistema, za katero vsakoletno zboli med 5.000 in 10.000 Evropejcev. Za zelo učinkovito zaščito so se pokazala cepiva proti klopnemu meningitisu, vendar se priporočila za cepljenje v različnih državah močno razlikujejo, kar lahko povzroča negotovosti pri prebivalcih. Namen diplomskega dela je raziskati, kateri so dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci v Evropi. Metode: V diplomskem delu smo naredili pregled literature, ki smo jo z iskalnim nizom našli v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama ter analizo in sintezo dobljenih rezultatov. Rezultati: V bazah podatkov smo našli 141 zadetkov, od katerih smo za pričujoče delo uporabili šest raziskav oz. člankov. Najpogostejši dejavniki, ki so anketirance spodbudili k cepljenju, so bili strah pred boleznijo, prebivališče oziroma preživljanje prostega časa v endemičnem območju ter nasvet prijateljev ali zdravnika. Najpogostejši dejavniki, da se anketiranci za cepljenje niso odločili, so mnenja, da cepljenje ni potrebno, bolezni niso izpostavljeni oziroma ne obiskujejo rizičnih območij ter strah pred morebitnimi stranskimi učinki in cena cepljenja. Razprava in zaključek: Pomembno je, da se način promocije cepljenja usmeri k odgovarjanju na največje dvome prebivalcev Evrope in jih predvsem dobro seznani, v kolikšni meri so izpostavljeni tveganju za okužbo.
Ključne besede: klopni meningitis, cepljenje, dejavniki za cepljenje
Objavljeno v DKUM: 20.06.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 2.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici