1. Intervencije za preprečevanje pooperativnega ileusa pri pacientu po radikalni cistektomijiMateja Trstenjak, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak sečnega mehurja je eden izmed najpogosteje diagnosticiranih rakastih bolezni pri moških, glavni dejavnik tveganja pa je kajenje tobaka. Radikalna cistektomija je standard zdravljenja pri mišično invazivni obliki raka sečnega mehurja. Zaradi obsežne manipulacije s črevesjem je eden izmed najpogostejših zapletov pooperativni ileus.
Metode: Zaključno delo je temeljilo na opisni metodi dela, pregledano strokovno literaturo smo pridobili iz elektronskih baz CINAHL, PubMed, Sage in Web of Science. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije ter sam potek iskanja literature prikazali z diagramom poteka po smernicah PRISMA. Za oceno kakovosti izbranih študij smo uporabili hierarhijo dokazov v osmih stopnjah. Opravili smo tematsko analizo in sintezo podatkov.
Rezultati: V zaključno delo smo vključili 10 raziskav. Izkazalo se je, da na stopnjo pooperativnega ileusa in rezultate okrevanja vplivajo prehranska podpora, analgetične tehnike in perioperativna oskrba.
Razprava in zaključek: Za preprečevanje pooperativnega ileusa je ključnega pomena prepoznavanje dejavnikov tveganja, vključevanje farmakoloških, prehranskih in perioperativnih strategij ter zgodnja mobilizacija.
Ključne besede: pooperativni ileus, radikalna cistektomija, rak sečnega mehurja
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (881,96 KB) |
2. Spoprijemanje pacienta z vsakdanjim življenjem po opeklinski poškodbiSandra Terzić, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Opekline so izjemno boleče poškodbe, ki imajo poleg fizičnih posledic tudi velik vpliv na duševno zdravje in kakovost življenja pacienta. Okrevanje po opeklinah je dolgotrajen proces, ki zahteva celostno oskrbo, saj se pacienti soočajo z bolečinami, dolgotrajno hospitalizacijo, telesnimi izzivi ter psihosocialnimi posledicami, kot so brazgotinjenje, depresija in socialna izolacija. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako se pacienti po opeklinski poškodbi spoprijemajo z vsakdanjim življenjem po odpustu iz bolnišnice.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL Ultimate, SAGE, PubMed, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA.
Rezultati: Od 894 rezultatov smo v končno analizo vključili deset raziskav. Vse te raziskave so pokazale pomembnost psihološke podpore, strategij spoprijemanja in socialne podpore pri izboljšanju kakovosti življenja preživelih po opeklinah ter pri soočanju z njihovimi fizičnimi in čustvenimi posledicami.
Razprava in Zaključek: Soočanje z življenjem po opeklinski poškodbi prinaša številne izzive, kot so telesne omejitve, bolečina, spremembe v videzu in psihološki pritiski. Ko se pacient vrne iz bolnišnice, sta podpora bližnjih in celovita rehabilitacija ključnega pomena, saj mu omogočata, da postopoma sprejme nove razmere in se vrne k vsakdanjim aktivnostim.
Ključne besede: opeklinske poškodbe, kakovost življenja, rehabilitacija, psihološka podpora
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,14 MB) |
3. Psihološka podpora ženskam z rakom dojkeVanessa Lončarič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak dojke narašča po celem svetu, ne glede na to, kako razvita je država. Psihične motnje vplivajo na kakovost življenja pacientov, njihovo zmožnost samooskrbe in prilagoditev na zdravljenje. Dobra komunikacija med žensko z rakom dojke in zdravstvenim osebjem je ključnega pomena za zagotavljanje visokokakovostnega varstva.
Metode: V zaključnem delu smo pregledali znanstveno in strokovno literaturo na temo psihološke podpore pri ženskah z rakom dojke. Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter dodatno metodo analize in sinteze. Znanstveno literaturo smo iskali v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 10 raziskav. Ugotovili smo, da je za psihološko podporo žensk z rakom dojke z leti vedno bolje poskrbljeno... Psihosocialne intervencije so enako učinkovite kot standardna zdravstvena nega in druge podporne intervencije med diagnozo, zdravljenjem in preživetjem žensk z rakom dojke.
Ključnega pomena je, da zdravstveni delavec zna prepoznati znake psihološkega nihanja in da žensko z rakom dojke obravnava kot edinstveno.
Razprava in zaključek: Bistvenega pomena je, da ženska pravočasno poišče strokovno pomoč, ki ji lahko pomaga v poteku zdravljenja po odkritju raka dojke, in da ima podporo s strani njej pomembnih oseb.
Ključne besede: psihološka podpora pri ženskah, rak dojke
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 90
Celotno besedilo (759,46 KB) |
4. Psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektraMaja Klemenc, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra lahko pomeni izzive, ki zahtevajo prilagoditve, zato je psihična podpora ključna za izboljšanje kakovosti življenja otrok in njihovih družin. Pomembno je, da se pri družinah z otrokom z motnjo avtističnega spektra osredotočimo na celostno podporo otroku in družini z zagotavljanjem natančnih informacij, pomoči pri obvladovanju izzivov, kar lahko izboljša kakovost njihovega življenja in terapevtski pristop.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev v relevantnih mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, MEDLINE, PubMed in Cochrane Library. S pomočjo PRISMA diagrama smo prikazali celoten potek sistematičnega iskanja literature na izbrano temo.
Rezultati: V podatkovnih bazah smo pridobili skupaj 35 zadetkov. V končno analizo je bilo vključenih šest člankov. Ugotovitve kažejo, da starši otrok z motnjo avtističnega spektra pogosto doživljajo nižjo kakovost življenja. Pozitiven vpliv na kakovost življenja v družini ima psihična podpora. Različne oblike psihične podpore prispevajo k boljšemu počutju staršev in kakovosti življenja družin.
Razprava in zaključek: Starši otrok z motnjo avtističnega spektra se v vsakodnevnem življenju srečujejo z različnimi izzivi, ki v veliki meri vplivajo na kakovost življenja v družini. Pri zagotavljanju dobre kakovosti življenja teh družin je pomembna psihična podpora družinam otrok z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra, podpora, kakovost družinskega življenja, izzivi družine
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (970,22 KB) |
5. Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapijeLea Verdnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Mehanska ventilacija je ključna za reševanje življenj pacientov v enotah intenzivne terapije (EIT), vendar pogosto povzroča pomembne psihološke in telesne obremenitve. Celovito razumevanje pacientovih izkušenj je bistveno za izboljšanje njihovega počutja in izidov zdravljenja.
Metode: Za raziskavo smo uporabili deskriptivno metodo za opis značilnosti in rezultatov raziskav ter metode kompilacije, komparacije in sinteze za povzemanje, primerjavo in povezovanje ključnih ugotovitev. V analizo so bile vključene raziskave objavljene med letoma 2014 in 2024. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah SAGE, PubMed in Wiley Online Library ter z ročnim iskanjem. Razvrstili smo jih po hierarhiji dokazov ter z vsebinsko analizo identificirali in kategorizirali glavne teme in podkategorije.
Rezultati: Pacienti na mehanski ventilaciji pogosto doživljajo občutke tesnobe, strahu in nemoči, kar jim dodatno poslabša nezmožnost komunikacije. Empatično zdravstveno osebje in uporaba komunikacijskih pripomočkov prispevata k izboljšanju njihovega počutja. Med pogostimi fizičnimi težavami so bolečina, občutek zadušitve in omejena mobilnost. Raven in trajanje sedacije močno vplivata na psihološko stanje pacientov; prekomerna ali nezadostna sedacija pogosto vodita v negativne posledice.
Razprava in zaključek: Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji poudarjajo potrebo po personaliziranem pristopu v oskrbi, ki vključuje izboljšanje komunikacije, optimalno upravljanje sedacije ter vključitev svojcev. Zmanjšanje stresa in nelagodja lahko pomembno izboljša psihofizično stanje pacientov ter pospeši njihovo okrevanje. Pomembno je razvijati celostne pristope, ki se osredotočajo na čustvene in telesne potrebe pacientov poleg tehnološke podpore.
Ključne besede: pacientove izkušnje, mehanska ventilacija, intubacija, intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. Seznanjenost zdravstvenih delavcev z bakterijami iz rodu Bacillus kot probiotiki in patogeniNastja Lorber, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Nekatere bakterije iz rodu Bacillus imajo dokazane izredno koristne probiotične lastnosti za ljudi in za živali, prav tako se lahko uporabljajo tudi kot podpora pri zdravljenju različnih bolezenskih stanj. Vendar so bolj poznani kot patogeni, saj lahko nekateri sevi bakterij iz rodu Bacillus povzročajo tudi zastrupitve s hrano in bolezni. Naš namen je bil raziskati seznanjenost bakterij iz rodu Bacillus v vlogi probiotikov in patogenov pri zdravstvenih delavcih.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Izvedli smo pregled tuje in domače literature na temo bakterij iz rodu Bacillus in bakterij iz rodu Bacillus v vlogi probiotika oziroma patogena. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. V njej je sodelovalo 50 zaposlenih zdravstvenih delavcev na primarni ravni zdravstvenega varstva. Pri analizi podatkov smo izvedli opisno statistiko. Rezultate smo predstavili v obliki grafov.
Rezultati: Ugotovili smo, da je večina anketirancev že slišala za bakterije iz rodu Bacillus, vendar jih bolje poznajo kot patogene. Anketiranci so seznanjeni s pojmom probiotiki in nekaterimi njihovimi pozitivnimi vplivi na zdravje. Prav tako poznajo pomen besede patogen in poznajo nekaj patogenih vrst bakterij iz rodu Bacillus.
Razprava in sklep: Kljub temu da zdravstveni delavci ves čas izvajamo promocijo zdravja, včasih pozabljamo, da moramo začeti pri sebi. Ker anketiranci poznajo bakterije iz rodu Bacillus v večini le kot patogen, bi morda bilo dobro organizirati krajšo delavnico/seminar, kjer bi osvežili znanje zdravstvenih delavcev o probiotikih in jih spomnili, da imajo določene bakterije lahko tudi pozitiven učinek na zdravje.
Ključne besede: mikroorganizmi, zaposleni v zdravstvu, Bacillus subtilis, Bacillus cereus, Bacillus anthracis
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (837,98 KB) |
7. Nefarmakološki pristopi pri novorojenčku z neonatalnim abstinenčnim sindromomTaša Benko, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Uporaba opioidov je povzročila porast neonatalnega abstinenčnega sindroma (NAS) pri novorojenčkih, izpostavljenih drogam med nosečnostjo. NAS se kaže s simptomi, kot so pretirani jok in težave pri hranjenju. Zdravljenje vključuje farmakološke in nefarmakološke pristope, kot so morfij in dojenje.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela smo pregledali znanstveno literaturo. S PIO pristopom smo sistematično iskali relevantne raziskave v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE, Cochrane Library in ScienceDirect. Sledili smo smernicam PRISMA. Uporabili smo kritično oceno člankov po hierarhiji dokazov ter izvedli vsebinsko analizo podatkov.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da nefarmakološki ukrepi, kot so sobivanje, stik kože na kožo, podpora pri dojenju in zmanjšana stimulacija, učinkovito zmanjšujejo dolžino hospitalizacije in potrebo po farmakološkem zdravljenju. Večja vključenost staršev prav tako izboljšuje rezultate zdravljenja.
Razprava in zaključek: Neonatalni abstinenčni sindrom povzroča resne težave pri novorojenčkih, pogosto zdravljenih farmakološko. Raziskave poudarjajo, da nefarmakološki ukrepi ne le bistveno zmanjšujejo potrebo po zdravilih in skrajšujejo hospitalizacijo, temveč tudi prispevajo k boljšemu zdravju novorojenčkov ter krepijo vez med materjo in otrokom. Kljub temu so omejitve v pomanjkanju standardizacije med bolnišnicami in pomanjkanju ustrezno usposobljenega zdravstvenega osebja.
Ključne besede: neonatalni abstinenčni sindrom, novorojenček, nefarmakološki pristopi
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,30 MB) |
8. Oskrba akutne kirurške rane po vstavitvi totalne endoproteze kolenaAnja Zdolšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Totalna endoproteza kolena je eden izmed najbolj učinkovitih ter najuspešnejših načinov zdravljenja na področju ortopedije, katere cilj je obnoviti anatomsko in funkcionalno celovitost kolenskega sklepa. Z operativnim posegom se pacientu omogoči ponovno vzpostavitev mobilnosti in zmanjšanje neznosne bolečine. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako oskrba akutne kirurške rane po vstavitvi totalne endoproteze kolena vpliva na celjenje rane.
Metode: V zaključnem delu smo pregledali literaturo, ki smo jo z iskalnim nizom našli v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Medline in Scopus. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama ter analizo in sintezo dobljenih rezultatov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem raziskav. Različne metode spajanja ran, kot so tkivna lepila in tehnika Zip, zmanjšajo možnost nastanka zapletov ter morebitno bolečino v primerjavi s šivi in sponkami. Ključnega pomena je aplikacija profilakse pred operativnim posegom, saj v bistveni meri zmanjša možnosti nastanka pooperativnih infekcij. Celostna obravnava pacienta izboljša obvladovanje pooperativne bolečine, zgodnje vstajanje ter gibanje pacienta pa pospeši krvni obtok in celjenje rane.
Razprava in zaključek: Ozaveščanje bi bilo pomembno usmeriti na dodatno izobraževanje in izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev, ki delujejo na področju kirurgije. Posebno pozornost bi lahko prav tako namenili pacientom, da bi bili ti ozaveščeni o pravilni oskrbi in negi rane po odhodu iz bolnišnice.
Ključne besede: totalna endoproteza kolena, celjenje, kirurška rana
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (686,29 KB) |
9. Nujna medicinska pomoč v primeru požaraAlen Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: Požar smatramo kot eno najhujših množičnih naravnih nesreč, ki prinaša ogromne finančne, zdravstvene in gospodarske izgube. Vloga ekipe nujne medicinske pomoči je, da ustrezno pristopi do poškodovanca, mu nudi ustrezno in kvalitetno oskrbo ter ga v najkrajšem možnem času dostavi v bolnišnico, kjer ga preda zdravstveni ekipi v nadaljnjo oskrbo. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, katere intervencije se izvedejo v sklopu nujne medicinske pomoči pri osebi, ki je v požaru utrpela opekline, in kako le-te vplivajo na postopek nadaljnjega zdravljenja poškodovanca. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje literature smo uporabili naslednje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index To Nursing and Allied Health (CINAHL), Cochrane Library in iskalnik Google Učenjak. Potek iskanja literature smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama, sintezo izbranih virov pa smo naredili s pomočjo vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 7 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je ustrezna nujna medicinska pomoč pri opečenem poškodovancu ključnega pomena za preživetje ter nadaljnje zdravljenje v bolnišnici. Vloga reševalca v primeru poškodovanih v požaru je zelo pomembna. Reševalec mora imeti na voljo ustrezno znanje in opremo, da lahko izvede nujne intervencije za preživetje poškodovancev, kot so hlajenje opeklinske rane, oskrba dihalne poti, povijanje in oblagaje opeklinskih ran, nadomeščanje tekočin, analgezija ter drugo. Ustrezno opravljene intervencije v predbolnišnični oskrbi, služijo kot temelj za nadaljnje zdravljenje poškodovanca v bolnišnici. Cilj predbolnišnične oskrbe je oskrbljen poškodovanec, čim hitrejši transport poškodovanca v bolnišnico ter ustrezna predaja poškodovanca in podatkov s kraja nesreče.
Ključne besede: požar, poškodbe v požaru, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,27 MB) |
10. Poznavanje multiple skleroze med laično populacijoMia Markuž, 2024, diplomsko delo Opis: Multipla skleroza (MS) je kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema, ki lahko povzroči invalidnost. Kljub napredku v zdravljenju in ozaveščanju o bolezni strokovna javnost ugotavlja, da znanje o MS med laično populacijo ni zadostno. Raziskava je vključila 105 anketirancev. Anketiranci so izpolnili vprašalnik s 25 vprašanji o poznavanju MS. V vprašalniku se je ocenjevalo njihovo znanje o bolezni, simptomih, vzrokih, diagnostiki in zdravljenju.
Rezultati so pokazali, da so anketiranci dosegli zadovoljivo znanje o MS, saj je večina pridobila med 50 % in 70 % možnih točk. Boljše rezultate so dosegli starejši anketiranci in tisti s srednješolsko izobrazbo. Več težav so imeli pri vprašanjih o delovanju človeškega telesa in diagnostičnih postopkih.
Naša raziskava potrjuje, da ima laična populacija zadovoljivo, vendar ne celovito znanje o MS. Rezultati so višji v primerjavi z mednarodnimi študijami iz leta 2021, kar kaže na povečano ozaveščenost. Priporočamo nadaljnje raziskave o poznavanju MS med zdravstvenimi delavci in bolniki in večjo izpostavljenost podatkov o bolezni v medijih in zdravstvenih ustanovah.
Ključne besede: Multipla skleroza, laiki, ozaveščenost, raziskava
Objavljeno v DKUM: 19.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,38 MB) |
