SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1576
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Stiske starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo
Maja Gradišnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Življenjska doba se zaradi izboljšanja razmer tako na socialnih kot zdravstvenih segmentih daljša. Nekateri starostniki se odločijo za namestitev v institucionalno varstvo. Ob tem se pogosto pojavijo različne stiske, s katerimi se starostniki soočajo na različne načine. Z zaključnim delom želimo opozoriti na najpogostejše stiske, s katerimi se soočajo starostniki ob namestitvi v institucionalno varstvo. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so bili delno strukturirani intervjuji z osmimi starejšimi osebami, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Uporabljena je bila metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v tri glavne teme, in sicer: izguba avtonomije; depresivno razpoloženje in tuje okolje. Ugotovili smo, da starejše osebe ob namestitvi v institucionalno varstvo doživljajo stiske, s katerimi se soočajo na različne načine. Diskusija in zaključek: Starejše osebe se ob namestitvi v institucionalno varstvo spoprijemajo z različnimi stiskami. Ugotovili smo, da starejšim osebam največjo stisko predstavljajo tuje okolje, izguba avtonomije ter depresivno razpoloženje. Narejenih je zelo malo raziskav glede čustvenega doživljanja starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo, zato bi bilo treba več pozornosti usmeriti na to temo.
Keywords: starostnik, stiske, čustva, doživljanje, sprejem v dom.
Published: 19.09.2018; Views: 43; Downloads: 10
.pdf Full text (1,37 MB)

2.
Zdravstvena nega pacienta z anemijo povzročeno zaradi akutne krvavitve iz zgornjih prebavil
Nadja Pečnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zdravstvena nega pacienta z anemijo, povzročeno zaradi akutne krvavitve iz zgornjih prebavil, mora biti redna, dosledna in natančna. Pacienti po akutni krvavitvi so najpogosteje nameščeni v sobe/oddelke intenzivne terapije, kjer je nadzor nad njimi stalen. Pomemben je nadzor življenjskih funkcij kot tudi opazovanje pacienta samega, njegovega počutja, videza, navsezadnje tudi obnašanja. Vloga medicinske sestre je pri prepoznavanju pacientovih potreb, poročanj in dokumentiranj, ključnega pomena.
Keywords: Akutna krvavitev, gastrointestinalna krvavitev, anemija, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Published: 19.09.2018; Views: 40; Downloads: 9
.pdf Full text (660,85 KB)

3.
Seznanjenost nosečnic s poporodnimi duševnimi motnjami, načini njihovega odkrivanja in iskanjem pomoči
Anja Švikart, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih. Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku. Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem.
Keywords: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja
Published: 19.09.2018; Views: 42; Downloads: 19
.pdf Full text (439,66 KB)

4.
Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusu
Petra Vrtarić, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Keywords: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Published: 19.09.2018; Views: 35; Downloads: 6
.pdf Full text (630,20 KB)

5.
Vloga medicinske sestre pri snemanju elektrokardiograma
Blaž Majerič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: S pomočjo elektrokardiograma snemamo električno aktivnost srca. Le ta nam omogoča prepoznavanje odstopanj od normalnega sinusnega ritma. To so lahko nujna stanja ali druga patološka stanja. Zelo pomembna je vloga medicinske sestre, saj je ona tista, ki snema in prva oceni krivuljo elektrokardiografa. Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom na eni izmed zdravstvenih fakultet s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja. Rezultate vseh 70 sodelujočih anketirancev smo obdelali s pomočjo Excela in aplikacije 1ka. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je teoretično znanje pravilnega snemanja elektrokardiograma zadovoljivo, čeprav se pojavlja veliko napak pri natančni postavitvi elektrod. Več težav smo zasledili pri interpretaciji zapisa elektrokardiograma, kjer pogosto ne prepoznajo življenjsko ogrožajočih stanj in stanj, ki so potrebna takojšnje defibrilacije. Sklep: Elektrokardiogram je osnovna, preprosta in neinvazivna preiskava za ugotavljanje motenj srca. Od medicinskih sester se zahteva in pričakuje ustrezno izvajanje intervencije. Ugotovili smo, da bi bilo potrebno več izobraževanja na področju snemanja in interpretacije elektrokardiograma v procesu izobraževanja.
Keywords: elektrokardiogram, elektrokardiograf, interpretacija, srce.
Published: 12.09.2018; Views: 33; Downloads: 17
.pdf Full text (728,17 KB)

6.
Raziskovanje v gerontološki zdravstveni negi
Urška Marguč, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: V zdravstveni negi raziskovanje poteka na vseh ravneh izvajanja zdravstvene nege. Profesionalno raziskovanje je temeljnega pomena, saj doprinese h kakovosti zdravstvene nege pacientov ter omogoča inovacije na področju zdravstvene nege. Namen raziskave je bil predstaviti njen pomen v gerontološki zdravstveni negi ter z analizo diplomskih del ugotoviti, kaj študentje najpogosteje raziskujejo na področju gerontološke zdravstvene nege. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativno eksplorativna oziroma preiskovalno-raziskovalna metodologija. Viri podatkov so bila diplomska dela s področja gerontološke zdravstvene nege/zdravstvene nege starostnika v obdobju petih let (1. 1. 2012–31. 12. 2016). Raziskava je potekala na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji v oktobru in novembru 2017. Podatki so obdelani s programom Microsoft Excel. Izpostavili smo najpogosteje uporabljene metode raziskovanja ter glede na vsebino predstavili najpogosteje obravnavane teme diplomskih del s področja gerontološke zdravstvene nege. Rezultati: V raziskavi je bilo pregledanih 83 diplomskih del, ki so bila napisana na področju gerontološke zdravstvene nege, kar predstavlja 10 % vseh diplomskih del v obdobju proučevanih petih let. Po pregledu smo diplomska dela glede na vsebinsko analizo razdelili v tri kategorije: življenje starostnikov (35 %), zaposleni in gerontološka zdravstvena nega (10 %) in bolezni ter poškodbe starostnikov (55 %). Diskusija in zaključek: Z raziskavo smo potrdili domneve o manjšem interesu raziskovanja v gerontološki zdravstveni negi. Menimo, da je raziskovanje na področju zdravstvene nege starostnika zelo pomembno zaradi lažjega razumevanja staranja in zagotavljanja višje kakovosti življenja starejše populacije.
Keywords: raziskovanje, zdravstvena nega, z dokazi podprta zdravstvena nega, študenti, gerontološka zdravstvena nega
Published: 30.08.2018; Views: 30; Downloads: 17
.pdf Full text (741,42 KB)

7.
Preventiva in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v sloveniji in po svetu
Maja Slatinjek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši vzrok smrti žensk zaradi raka v svetu. Letno zboli več kot pol milijona žensk. Z odkritjem testa po Papanicolaou leta 1941 in kasnejšo uvedbo programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, predvsem v razvitih državah, se je breme bolezni močno zmanjšalo. K uspešnejšemu zdravljenju in obvladovanju bolezni je pripomoglo tudi odkritje vloge humanih papiloma virusov pri nastanku raka materničnega vratu ter uvajanje preventivnega cepljenja proti onkogenim tipom humanega papiloma virusa pri deklicah. Namen diplomskega dela je analizirati in primerjati preventivne pristope ter opredeliti uspešnost presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v posameznih državah sveta ter jih primerjati s Slovenijo. Glavni problem v Sloveniji na področju obvladovanja raka materničnega vratu trenutno predstavljajo nizka precepljenost proti onkogenim humanim papiloma virusom ter ženske, ki se ne odzovejo na vabila presejalnega programa. S podobnimi težavami se soočajo tudi najbolj razvite države. Glavne izzive pri zdravljenju in obvladovanju raka materničnega vratu v manj razvitih državah pa predstavljajo vzpostavitev učinkovitih presejalnih programov, nizka odzivnost žensk ter pomanjkanje statističnih podatkov.
Keywords: Rak materničnega vratu, presejalni program, zgodnje odkrivanje, cepljenje proti HPV, register raka.
Published: 27.08.2018; Views: 57; Downloads: 24
.pdf Full text (1,03 MB)

8.
Zastrupitev z oglikovim monoksidom
Aleksandra Jović, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Ogljikov monoksid je velikokrat tihi ubijalec v domačem okolju prav zaradi njegovih glavnih lastnosti, in sicer: je brez vonja, barve in okusa. Ti razlogi privedejo ljudi do nepozornosti, ki pa lahko vodi celo v smrt. Zelo pomembno je vedeti ali sploh laiki poznajo ta plin, njegov nastanek in ali vedo, da je prisoten tudi v bivalnem okolju. V raziskovalnem delu smo hoteli ugotoviti, kakšno je splošno poznavanje ogljikovega monoksida, ali širša javnost pozna preventivne ukrepe in ali so pripravljeni pomagati ob nesreči ter kako. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, za analizo pa deskriptivno statistiko. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 kombiniranih vprašanj. Rezultate anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki grafikonov. Ob analizi anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je splošno poznavanje ogljikovega monoksida, predvsem pa njegovih lastnosti, dobro. Večina anketiranih je odgovorila, da bi na osnovi simptomatskih kazalcev prepoznala zastrupljenca s plinom in bi bila pripravljena nuditi pomoč. Poznavanje preventivnih ukrepov pred uhajanjem ogljikovega monoksida in pred samo zastrupitvijo, smo tudi ocenili kot dobro. Z ogljikovim monoksidom se srečujemo vsakodnevno, bodisi v bivalnem okolju bodisi v delovnem. Je zelo hiter in radikalen plin. Naša splošna ocena anketirancev o poznavanju ogljikovega monoksida je dobra; na koncu izpolnjevanja vprašalnika smo dobili veliko pozitivnih reakcij o tej tematiki ter tudi predlogov o večjem ozaveščanju oz. spoznavanju ljudi z ogljikovim monoksidom.
Keywords: plin, zadušitev, prva pomoč
Published: 27.08.2018; Views: 35; Downloads: 17
.pdf Full text (849,04 KB)

9.
Fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Tamara Frlež, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Keywords: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Published: 24.08.2018; Views: 55; Downloads: 35
.pdf Full text (1,58 MB)

10.
Poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege
Aleš Leb, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Paliativna oskrba je bistvenega pomena za paciente z neozdravljivo boleznijo in njihove svojce. Kadar pa se pojavi potreba po paliativni oskrbi pri pacientu z duševno motnjo, je potrebno zaradi specifičnosti bolezni takemu pacientu nameniti še posebno pozornost. Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege.
Keywords: paliativa, zdravstvena nega, medicinska sestra, motnje v duševnem zdravju, znanje.
Published: 20.08.2018; Views: 64; Downloads: 24
.pdf Full text (2,53 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica