SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1564
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Keywords: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Published: 13.07.2018; Views: 39; Downloads: 2
.pdf Full text (911,83 KB)

2.
Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorju
Nejc Centrih, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm. Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma. Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami. Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Keywords: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Published: 13.07.2018; Views: 7; Downloads: 3
.pdf Full text (1,57 MB)

3.
Obravnava pacienta s kritično kronično ishemijo udov in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem posegu
Luljeta Selimi, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: V diplomskem delu smo obravnavali pacienta s kritično kronično ishemijo udov po revaskularizacijskem posegu. Opisali smo potek in zdravljenje obolenja. Posebej smo poudarili aktivnosti medicinske sestre in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem posegu. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera pri pacientu v enem zdravstvene zavodu. Z metodo opazovanja in intervjujem smo ugotavljali potrebe po zdravstveni negi po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Izbrane informacije smo analizirali na podlagi vsebinske analize. Pri tem smo glede na ugotovljeno problematiko izpostavili kategorije, ki smo jih razčlenili na podkategorije in kode. Glede na izpostavljenje potrebe po zdravstveni negi smo pripravili individualni negovalni načrt. Rezultati: Ugotovili smo, da je pacient pred posegom imel močne bolečine v nogi. Zaradi bolečin je imel težave z gibanjem, spanjem, in zmanjšanim apetitom. Že več dni ni odvajal blata. Pacient je bil pred posegom zaskrbljen. Pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnostih je potreboval pomoč. Po posegu pacient ni imel več bolečin, izboljšalo se je spanje. Z izidom operativnega posega je bil zadovoljen, zaradi odsotnosti bolečine. Apetit je bil še vedno slab, tudi blata ni odvajal. Bil je izpostavljen k okužbi rane, nastanku krvavitev in zapletom pri celjenju rane. Odsotnost uda je predstavljala dodatno omejitev v gibanju in nevarnost poškod. Diskusija in zaključek: Pri obravnavi pacienta moramo dobro opazovati in biti pozorni na bolečino, rano in možnost pojava krvavitve po posegu ter preprečevati morebitne pooperativne zaplete. Pacientu nudimo zdravstvenovzgojne nasvete v okviru kompetenc. Strah zmanjšujemo s pogovorom in ustreznem informiranjem in nudenjem psihične podpore.
Keywords: Medicinska sestra, kronična bolečina, zdravstvena vzgoja, amputacija uda, kakovost življenja.
Published: 03.07.2018; Views: 40; Downloads: 12
.pdf Full text (713,05 KB)

4.
Doživljanje in pogledi svojcev na bivanje dementnega starostnika v domski oskrbi
Barbara Novak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: V Sloveniji število dementnih ljudi strmo narašča. Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje te bolezni, pri kateri so ključnega pomena svojci oziroma bližnji, ki skrbijo za starostnika. Starostniki s tako boleznijo potrebujejo pomoč pri življenjskih aktivnostih. Ko bolezen napreduje, se svojci težko odločijo za domsko nastanitev. Mnoge obdaja občutek jeze, žalosti, razočaranja in občutek krivde. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji devetih oseb, svojcev starostnikov z demenco, ki bivajo v domski oskrbi. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize, oblikovali dva tematska sklopa in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: Soočanje z boleznijo in Življenje v domu. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo svojcem sprva težko sprejeti odločitev glede domske oskrbe starostnikov z demenco, a so kasneje izrazili zadovoljstvo z oskrbo v domu. Diskusija in zaključek: Doživljanja in pogledi svojcev na bivanje starostnika z demenco v domski oskrbi so precej pozitivna. Svojci so opazili, da starostnik z demenco dobi v domu vso potrebno oskrbo, ki jo potrebuje za nadaljnjo življenje. Ugotovili smo, da so v veliki večini svojci seznanjeni z društvi, katera jim omogočajo, da pridobijo nove informacije na področju demence, vendar se le teh svojci ne udeležujejo. Menimo, da bi morali zdravstveni delavci, ki so zaposleni na področju demence, posvetiti več pozornosti tudi svojcem in jih spodbuditi k sprejemanju in koriščenju podpore, ki jo društva nudijo.
Keywords: Demenca, starostnik, oslabelost, Alzheimerjeva bolezen, svojci.
Published: 03.07.2018; Views: 30; Downloads: 23
.pdf Full text (898,49 KB)

5.
Obravnava mladostnika z mejno osebnostno motnjo
Špela Wussar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Mejna osebnostna motnja je ena izmed osebnostnih motenj skupine B. Za njo je značilna tendenca k impulzivnemu vedenju brez ozira na posledice, nepredvidljivo razpoloženje z izbruhi čustev in nezmožnostjo nadzorovanja vedenjskih izpadov. Najpogosteje se diagnosticira v adolescenci. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. Kot instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki smo ga s pomočjo spletnega družbenega omrežja objavili v ciljne skupine, v katerih se študentje zdravstvene nege združujejo. Ugotovili smo, da več kot 53 % študentov, pred anketo za mejno osebnostno motnjo še ni slišala ali ne vedo če so. Kljub temu pa so anketirani vedno v veliki večini izbrali pravilen odgovor. Tako jih je kar 84 % pravilno odgovorilo, da mejna osebnostna motnja predstavlja čustveno neuravnovešenost. Prevalenca števila pravilnih odgovorov je konstantno sovpadala z naraščanjem letnika študija. Hipoteze, nismo mogli potrditi, saj je bila p-vrednost pri chi-square testu večja od 0,05. Medicinska sestra lahko le z boljšim poznavanjem mejne osebnostne motnje izbere ustrezen pristop do pacienta in mu s tem zagotovi tudi boljšo oskrbo. Adolescenti so občutljiva starostna skupina, zato morajo biti zdravstveni delavci še toliko bolj pozorni kako do njih pristopajo.
Keywords: osebnostne motnje, adolescenca, psihiatrična zdravstvena nega
Published: 03.07.2018; Views: 27; Downloads: 18
.pdf Full text (1,19 MB)

6.
Razlike pri zdravstveni obravnavi ženske pri laparoskopski sterilizaciji in histeroskopski Essure sterilizaciji
Aleksandra Pevec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Sterilizacija je trajna metoda kontracepcije, ki je primerna za vse ženske, katere so odločene, da v prihodnosti (več) ne želijo imeti otrok. Najpogostejši način sterilizacije je laparoskopska sterilizacija, v zadnjem času pa se je začel uveljavljati histeroskopski način sterilizacije s sistemom Essure. Namen diplomskega dela je predstaviti oba posega sterilizacije ter ugotoviti razlike pri psihofizični pripravi pacientke na poseg, poteku posega, zdravstvene nege po posegu in vlogi medicisnke sestre pri obeh metodah sterilizacije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela, raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Izvedeni sta bili dve študiji primera s pomočjo intervjuja pacientk in s pregledom in analizo pacientkine medicinske in negovalne dokumentacije. Intervju je vseboval vprašanja odprtega tipa. Določene informacije so bile pridobljene tudi z opazovanjem pacientke. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se psihofizična priprava pacientke na sterilizacijo in zdravstvena obravnava po sterilizaciji, razlikuje glede na vrsto posega. Priprava pacientke na laparoskopsko sterilizacijo zajema očitno več fizične priprave kot pri histeroskopski sterilizaciji s sistemom Essure. Medtem, ko je psihična in administrativna priprava pri obeh metodah sterilizacije podobna. Razlikuje se tudi zdravstvena obravnava pacientke po posegu ter čas okrevanja med eno in drugo metodo sterilizacije. Sklep: Tako laparoskopska sterilizacija, kot histeroskopska sterilizacija s sistemom Essure, imata svoje prednosti in slabosti, ki se med seboj razlikujejo. Prav tako so pri obeh metodah, sicer redki, vendar možni različni zapleti. Vsaka metoda ima svoje zahteve za pripravo pacientke na poseg, prav tako je različna obravnava pacientke in okrevanje po posegu sterilizacije. Od začetka do konca obravnave pa ima veliko vlogo tudi medicinska sestra.
Keywords: sterilizacija, laparoskopska sterilizacija, histeroskopska sterilizacija, Essure sistem, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Published: 03.07.2018; Views: 10; Downloads: 5
.pdf Full text (706,43 KB)

7.
Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami
Melita Oros, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Keywords: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Published: 03.07.2018; Views: 19; Downloads: 17
.pdf Full text (1,26 MB)

8.
Obvladovanje stresa pri članih negovalnega tima na psihiatričnem področju
Maja Serdinšek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Delo v psihiatrični zdravstveni negi je zelo specifično in zahtevno, zaradi česar so zaposleni velikokrat izpostavljeni stresu. Če posameznik stresa ne zna obvladati, se le to lahko začne kazati v različnih bolezenskih oblikah. Člani negovalnega tima si lahko pomagajo obvladovati stres z različnimi metodami, kot so sproščanje, fizična aktivnost in meditacija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju obvladujejo stres. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem tuje in slovenske strokovne literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela s tehniko anketiranja. Anketirali smo 30 oseb, ki so delali na psihiatričnem področju. Anketiranje je potekalo decembra 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali, grupirali in izračunali deleže in predstavili opisno ter grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da anketirani svoje delo pogosto doživljajo kot stresno. Menijo, da je najbolj pogost dejavnik za stres zelo pogosto verbalno in neverbalno nasilje pacientov, najbolj stresna pa se jim zdi narava dela. Najbolj pogost način obvladovanja stresa, ki se ga poslužujejo anketirani je druženje in pogovor z prijatelji. Diskusija in zaključek: Člani negovalnega tima v psihiatrični zdravstveni negi so vsak dan pod vplivom stresa, vendar se organizira premalo usposabljanj, delavnic in srečanj z tematiko obvladovanja stresa. Anketirani člani negovalnega tima na psihiatričnem področju menijo, da bi najbolj pripomoglo k zmanjševanju stresa možnost supervizije in boljši medsebojni odnosi.
Keywords: dejavniki stresa, psihiatrična zdravstvena nega, medicinska sestra, stres, sproščanje.
Published: 03.07.2018; Views: 17; Downloads: 9
.pdf Full text (1,77 MB)

9.
Obravnava pacienta z utesnitvenim (kompartment) sindromom
Žan Pudgar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Kompartment sindrom je urgentno stanje, za katerega je potrebno veliko izkušenj in znanja, dobro klinično prepoznavanje ter pravočasno ukrepanje. Namen diplomske naloge je bilo opisati obravnavo pacienta s kompartment sindromu.V diplomskem delu smo uporabili deskreptivno metodo dela z analizo domače in tuje literature, izvedli smo sistematični pregled literature. Literaturo smo iskali v tujih bazah podatkov: SAGE journals, CINAHL in ScienceDirect. Prikaz iskalne strategije smo izvedli po metodologiji PRISMA. Prepozno diagnosticiranje kompartment sindroma vodi v nepopravljive poškodbe mišic. Ko se pojavi sum na kompartment sindrom je potrebno opraviti merjenje mišičnega tlaka, če vrednost presega 30 – 35 mmHg, je velika možnost za pojav kompartment sindroma. Ena povečana meritev ne zadostuje za postavitev diagnoze. Šele več povečanih meritev, ki se stopnjujejo oz. ne zmanjšujejo poda okvirno klinično sliko. Posebno pozornost je potrebno nameniti bolečini, barvi okončin in gibljivosti.Kljub temu, da je kompartment sindrom dobro poznano urgentno stanje, je potrebno veliko izkušenj ter dobro poznavanja znakov in simptomov. Prav tako je za dobro izhodišče potrebno hitro in ustrezno ukrepanje.
Keywords: Diagnosticiranje, merjenje tlaka v mišičnih predelkih, zdravstvena nega, bolečina, zdravljenje
Published: 03.07.2018; Views: 8; Downloads: 3
.pdf Full text (1,16 MB)

10.
Znanje med študenti zdravstvene nege na področju nujnih medicinskih ukrepov
Jernej Verčko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih ponesrečencih je najnujnejši ukrep, hiter in samozavesten pristop. Visoko teoretično znanje prenesti v prakso in s tem izboljšati prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera področja nujne medicinske pomoči, predstaviti pravilen pristop in kako učinkovito ukrepati. Raziskali smo, kakšno je znanje dveh ciljnih skupin na teh področjih nujne medicinske pomoči ter kakšna je razlika znanj med tema dvema ciljnima skupinama. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Pri tem je raziskovalni vzorec zajemal 80 anketirancev, študentov zdravstvene nege, od katerih eno skupino predstavljajo absolventi, drugo pa študenti v 2. letniku. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in dobljene rezultate ponazorili v grafični obliki. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo postopke iz področja nujne medicinske pomoči v 67 %. Študenti, ki so v absolventu, imajo 73 % poznavanje postopkov, študenti v 2. letniku, pa poznajo postopke nujne medicinske pomoč v 61 %. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so absolventi teoretično bolj podkovani na vseh področjih, ki smo jih raziskovali.
Keywords: nujna medicinska pomoč, nujna zdravstvena stanja, nenadno oboleli, poškodovanec, predbolnišnično okolje, poznavanje prve pomoči, študenti zdravstvene nege
Published: 06.06.2018; Views: 59; Downloads: 50
.pdf Full text (1,24 MB)

Search done in 0.33 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica