SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


961 - 970 / 1022
Na začetekNa prejšnjo stran93949596979899100101102Na naslednjo stranNa konec
961.
IZVEDBA KONSTRUKCIJE HIDRAVLIČNEGA CEPILNIKA ZA DRVA
Tomaž Ciglar, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izvedbo konstrukcije hidravličnega cepilnika za drva. Za osnovo konstrukcije je bil uporabljen hidravlični cilinder s potisno silo 20 ton. Izveden je bil trdnostni izračun sestavnih delov. Za konstruiranje posameznih elementov hidravličnega cepilnika, je bil uporabljen računalniški 3D konstrukcijski program Solidworks Student Design Kit. To je program, ki je primeren za oblikovanje enostavnih, kot tudi zelo zapletenih oblik posameznih strojnih elementov in elementov konstrukcije, ki jih nato združimo v sestav z možnostjo spreminjanja in dimenzioniranja po meri. Elemente sem sestavljal v sestav sproti, da sem lažje prilagajal dimenzije posameznih elementov. Nato sem določil material posameznega elementa. Večina elementov je iz osnovnega konstrukcijskega jekla S235JR, razen objemno kontrolnih rok, ki so iz aluminija in distančnikov, ki so iz medenine. Na osnovi gostote materiala sem s pomočjo programa izračunal maso celotne konstrukcije. Trdnostna kontrola konstrukcije je bila izvedena po metodi končnih elementov (MKE). V računalniškem programu je bila izvedena simulacija obremenitve. Največja obremenitev 121.3 MPa se je pojavila na stičišču nosilne cevi in nosilca cilindra, kar pomeni, da izbrani material, konstrukcijsko jeklo S235JR z dopustno napetostjo, ki znaša 235 N/mm2, ustreza in da bo konstrukcija prenesla obremenitev 20 ton.
Ključne besede: Cepilnik, konstrukcija, hidravlika.
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 4976; Prenosov: 1060
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

962.
VPLIV ZDRUŽENIH SETEV NA POJAV NEKATERIH ŠKODLJIVCEV V EKOLOŠKI PRIDELAVI ZELJA
Nika Weber, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava naleta škodljivcev glede na različne združene posevke z belim zeljem (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba DC). Posajena je vsaka vrsta kot samostojni posevek in v združeni setvi, zelje v kombinaciji s fižolom (Phaseolus vulgaris L.), rdečo peso (Beta vulgaris L. ssp. Rubra L.), paradižnikom (Lycopersicum esculentum Mill.), porom (Allium porrum L.), zeleno (Apium graveolens L.) in solato (Lactuca sativa L. var. capitata DC). Velikost populacij škodljivcev smo ugotavljali s pomočjo ulova na rumene in modre lepljive plošče. Po raziskavi se je pokazal značilen vpliv na zmanjšan nalet škodljivcev v združeni setvi zelja in zelene ter zelja in fižola, na sam nalet škodljivcev pa je vplival tudi termin opazovanja velikosti populacij. Na zmanjšan nalet tobakovega resarja (Thrips tabaci Lindeman) sta ugodno vplivala zelena in fižol (p < 0,01), vendar ne v vseh obravnavanih terminih enako. Na nalet hržice (Contarinia nasturtii L.) se je pokazal značilen vpliv v četrtem terminu (20. 08. 2008), na nalet kapusovega molja (Plutella xylostella L.) pa v prvem terminu (18. 06. 2008). Na nalet kapusove muhe (Delia radicum L.) in kapusovega bolhača (Phyllotreta undulata L.) združena setev ni značilno vplivala (p > 0,05). Splošen nalet škodljivcev ulovljenih na modre in rumene lepljive plošče je bil statistično značilno (p < 0,05) manjši pri združenih posevkih (4,4 škodljivcev na parcelo) kot pri samostojnem posevku zelja (8,5 škodljivcev na parcelo).
Ključne besede: Ključne besede: združena setev, ekološka pridelava, zelje, nalet škodljivcev
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 2564; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

963.
Ekonomska upravičenost pridelave maka
Damijan Belec, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj tehnološko ekonomskega modela za oceno stroškov pridelave vrtnega maka. Cilj raziskave je analiza ekonomske upravičenosti proizvodnje vrtnega maka ter ocena kazalnikov ekonomske upravičenosti pridelave. Ob doseganju predvidenih tehnoloških parametrov (pridelek = 1200 kg/semena) in cene (prodajna cena = 1,2 €/kg), je na osnovi rezultatov tehnološko ekonomskega modela planirane kmetijske proizvodnje, pridelava vrtnega maka ekonomsko upravičena (Ke = 1,07). Z višjo prodajno ceno ter z večjim hektarskim donosom, ki ga v ugodnih pogojih lahko dosežemo brez povečanja proizvodnih stroškov, je finančni izid še ugodnejši. Pri predpostavljenih pridelovalnih stroških in predvideni prodajni ceni, so stroški proizvodnje pokriti pri 1117,25 kg pridelanega semena.
Ključne besede: mak, pridelava, simulacijski model, ekonomski kazalniki.
Objavljeno: 21.10.2009; Ogledov: 3141; Prenosov: 448
.pdf Celotno besedilo (389,34 KB)

964.
Izolacija in biološki učinki potencialnih protektivnih oziroma probiotičnih bakterij v kozjem mleku in intestinalnem traktu
Martin Trapečar, 2009, diplomsko delo

Opis: Iz vzorcev kozjega mleka in fecesa smo uspešno izolirali 16 bakterijskih vzorcev in jih karakterizirali s pomočjo klasičnih in sodobnih mikrobioloških metod. Izmed izoliranih in karakteriziranih 16 bakterij jih 14 pripada rodu Lactobacillus ter 2 rodu Lactococcus. Dokazali smo pozitiven vpliv bakterij v in vitro celičnem modelu intestinalnega trakta. Rezultati so pokazali dobro stopnjo vezave na intestinalni epitelij, sorazmerno nizko citotoksičnost ter spodbujanje nespecifičnega imunskega odziva. S tem smo dokazali tudi zadostnost naših sevov za selekcijske kriterije. So funkcionalni, predvsem pa ne patogeni. Zanimivi za nadaljnje raziskave so predvsem vzorci M5K1 (Lactobacillus Brevis), F1K1K2 (Lactobacillus Plantarum) ter F1K1K1 (Lactococcus Rafinolactis), ki so najbolj izstopali po učinkovitosti. Navkljub dejstvu, da so vsi izolirani sevi pripadniki mlečnokislinskih bakterij je opazna vrstna specifičnost posameznih izoliranih sevov, ki se med seboj močno razlikujejo glede biološke aktivnosti. Prav tako prihaja do razhajanj znotraj posamezne vrste. Naše delo predstavlja v svetu edinstven eksperimentalni model za tovrstne analize.
Ključne besede: koze / probiotiki / celični model / vezava / imunski odziv
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 1724; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

965.
Učinek NAD, BA CaSx, ogrščičnega olja in kombinacij na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova v letu 2007
Stanislava Pažek, 2009, diplomsko delo

Opis: V nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus kemičnega redčenja plodičev jablane sorte Pinova, na podlagi M9. Namen poskusa je bil proučiti učinek uporabljenih fitoregulatorjev na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov s 7 obravnavanji: 1. kontrola - neredčena, 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. NAD - tretirano konec cvetenja, 4. BA - centralni plodič velikosti 10 mm, 5. kombinacija NAD + BA stopenjsko tretiranje 3. in 4., 6. CaSx - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja, 7. Ogriol - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja. Vsi postopki kemičnega redčenja so statistično značilno zmanjšali obloženost dreves, še najmočneje je delovala aplikacija BA, ki je končno število plodov/drevo skoraj prepolovila. Tudi samostojni nanos NAD je statistično značilno zmanjšal ovesek (št. plodov/drevo, št. plodov/100 socvetij). Pri vseh aplikacijah kemičnih sredstev se je zmanjšal tudi pridelek plodov > 70 mm (kg > 70 mm, št. plodov > 70 mm), vendar statistično značilno le pri nanosu BA, kar pomeni izgubo pridelka za 35 %. Zaporedni, stopenjski nanos sredstev, najprej NAD in kasneje BA, je zmanjšal število plodov enako kot samostojni nanos BA. Aplikacija sredstev dovoljenih v ekološki pridelavi jabolk, CaSx 2 % in Ogriol 3 %, sta redčila učinkovito, do podobnih stopenj kot NAD.
Ključne besede: jablana / Pinova / kemično redčenje / NAD / BA / CaSx / Ogriol
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2189; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

966.
Okoljski odtis nekaterih poljščin in zelenjadnic v različnih pridelovalnih sistemih
Maja Turinek, 2009, diplomsko delo

Opis: Intenzivno industrijsko kmetijstvo kot drugi največji onesnaževalec okolja je vedno bolj podvržen pritisku javnosti, ki zahteva trajnosten način kmetijske pridelave. Indikatorjev za oceno trajnosti pridelovalnega sistema (PS) kot celote ni. Cilj diplomskega dela je bil zasnova ter ocenitev orodja za vrednotenje trajnosti pridelave poljščin (pšenica, pira in oljne buče) in zelenjadnic (zelje in rdeča pesa) v štirih PS (konvencionalni — KON, integrirani — INT, ekološki — EKO in biološko dinamični — BD), s podatki poljskega poskusa na FKBV v sezoni 2008. Sustainable Process Index ® (SPI) za kmetijstvo preračuna okoljski odtis vseh direktnih in indirektnih porabljenih osnovnih sredstev tekom pridelave v m2. Analiza je pokazala, da so razlike med PS velike, delni rezultati okoljskega odtisa nakazujejo na mesta potrebna izboljšav tekom pridelave. Okojski odtis je bil pri vseh opazovanih kulturnih rastlinah največji v KON (skupno 3.005.108,9 m2) in najmanjši pri kontrolnem (642.906,2 m2), referenčnem PS. Največji okoljski odtis je imela pšenica v KON (792.646,8 m2) in najmanjši oljne buče v kontrolnem (113.334,7 m2) PS. Izračunan indeks okoljske učinkovitosti (okoljski odtis na enoto pridelka — kg) je trend SPI v večini potrdil. SPI je dobro in dostopno orodje za prikaz trajnosti in pomanjkljivosti PS tako za pridelovalce, javnost kot akterje politike.
Ključne besede: okoljski odtis, pridelovalni sistemi, pridelava poljščin, pridelava zelenjadnic, Sustainable Process index ® - SPI
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2444; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (431,56 KB)

967.
AGROMORFOLOŠKA VARIABILNOST HIBRIDNIH POTOMSTEV PARADIŽNIKA IN NJIHOVA ODPORNOST PROTI BOLEZNIM
Boris Filipić, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava je potekala v letih 2006 in 2007 na Univerzitetnem kmetijskem centru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Vključevala je več genetsko in morfološko različnih sort in njihovih križancev paradižnika, s ciljem, da bi preverili odpornost na nekatere najpomembnejše bolezni, analizirali ključne agromorfološke lastnosti in ocenili primernost posameznih genotipov za kmetijsko pridelavo. Poskus je bil nastavljen po standardni zasnovi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Med kvantitativnimi lastnostmi je bila največja variabilnost ugotovljena pri višini rastline in dolžini peclja ploda. Velika variabilnost je bila ugotovljena tudi pri nekaterih kvalitativnih lastnostih kot so oblika, barva in čvrstost ploda. Najbolj čvrste korelacijske povezave so bile ugotovljene med dimenzijami plodov. V letu 2006 je bila ugotovljena dokaj močna okužba z žametno pegavostjo (Fulvia fulva), leto kasneje pa je prevladovala krompirjeva plesen na paradižniku (Phytophthora infestans). Leta 2006 je bila ugotovljena tudi prisotnost črne listne pegavosti (Alternaria solani) na plodovih. Raziskava je pokazala, da so bili nekateri križanci visoko kakovostni in bi jih bilo smiselno vključiti v žlahtnjiteljski program, ali pa jih še nekaj generacij samooplojevati, da bi dosegli želeno homozigotnost in jih nato testirati kot potencialne nove sorte.
Ključne besede: paradižnik, Lycopersicon esculentum, kvantitativne lastnosti, kvalitativne lastnosti, odpornost na rastlinske bolezni, Fulvia fulva, Phytophthora infestans, Alternaria solani.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 1739; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

968.
JAVNO DOSTOPNA GIS ORODJA ZE PREUČEVANJE VODA IN POPLAV V SLOVENIJI
Anja Fošnarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Znanost in njena praktična uporaba sta odločilna za razvoj sleherne dejavnosti. Vse hitrejši ritem življenja in vedno večje število informacij nam narekujeta, da imamo v čim krajšem času na voljo veliko število različnih podatkov. Za dokumentiranje in analize prostorskih podatkov imamo danes na razpolago geografske informacijske podatke, ki pa jih inženirji pri svojem delu še vedno premalo uporabljajo. Mnogo prostorskih podatkov je javno dostopnih v digitalni obliki preko spletnih portalov (npr. Atlasa okolja pri ARSO) ali v obliki podatkovnih slojev, ki so nastali v okviru raznih evropskih iniciativ in/ali projektov (Eurowaternet Slovenija). V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki o vodah in poplavah v Sloveniji. Zbrani so z namenom, da se prikaže možnost obstoječih podatkovnih virov za nadaljnje analize voda in poplav. Iz razpoložljivih podatkov je bil oblikovan GIS sistem, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji tvori dober pripomoček za nadaljne analize voda in poplav v Sloveniji. Na praktičnih primerih so prikazana poplavna območja Haloz in Slovenskih goric ter kako lahko z uporabo opisanih orodij natančno in objektivno določimo območje možnega poplavljanja ob dolgotrajnejših nalivih, obenem se lahko bistveno zmanjšajo morebitni stroški in poveča učinkovitost izogibanja poplavam.
Ključne besede: poplave, izogibanje poplavam, geografski informacijski sistem (GIS), Atlas okolja, Eurowaternet-Slovenija
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2262; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

969.
PRIMERJAVA PROIZVODNIH LASTNOSTI KRAV ČRNO BELE PASME RAZLIČNEGA IZVORA
Tadej Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na izvor. Skupno je bilo tako vključenih 817 brejih telic, od tega 461 telic črno bele pasme slovenskega izvora (SLO) in 98 telic iz Nemčije (NE), 155 telic iz Nizozemske (NZ) in 103 telice iz Danske (DK). Uvožene živali so bile pripeljane v Slovenijo kot breje telice in dosegle od 1. do 9. laktacij. Preučevali smo lastnosti, vezane na prirejo in dolgoživost živali. Vse živali so telile v obdobju med 27. in 30. mesecem starosti, značilno najmlajše so telile živali NZ izvora (p < 0,05), med živalmi SLO, DK in NE izvora ni bilo razlik (p ≥ 0,05). Značilno najhitreje so bile izločene SLO krave, ki so v povprečju dosegle 3,6 laktacij in 23 kg mleka na molzni dan. Krave se med seboj niso značilno razlikovale v življenjski pireji mleka, maščob, beljakovin, količini mleka na molzni dan, št. laktacij, št. laktacijskih dni, št. dni od prve telitve do izločitve, št. dni od rojstva do izločitve, v dobi med telitvama in v dobi presušitve (p ≥ 0,05). Največjo življenjsko prirejo so dosegle DK krave z 29816 ± 1904 kg mleka, prav tako so imele najvišje povprečne količine beljakovin, maščob in mleka v standardnih laktacijah.
Ključne besede: krave molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2738; Prenosov: 268 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (166,09 KB)

970.
Prireja mleka in krmna baza na družinskih kmetijah Kmetijske zadruge Šentjur
Lidija Mužerlin, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil primerjati različna odkupna območja mleka po kvalitativnih lastnostih. Tako smo med seboj primerjali mleko odkupljeno na območju Kmetijske zadruge Šentjur, odkupnem območju Mlekarne Celeia in odkupljeno mleko celotnega območja Slovenije. Prireja mleka je v veliki meri odvisna tudi od prehrane krav, zato nas je zanimalo, kako imajo boljše družinske kmetije na območju Kmetijske zadruge Šentjur izravnane krmne obroke za krave molznice. Zbrali smo 36 mesečnih obračunov. Proučevali smo odkupljene količine mleka, vsebnost mikroorganizmov, skupno število somatskih celic ter vsebnost maščob in beljakovin za obdobje 2006 - 2008. Na obravnavanih kmetijah smo ugotovili dejansko sestavo krmnih obrokov. Krmne obroke smo ovrednotili na podlagi tabelarnih vrednosti. Živalim je bil skozi vso leto na voljo zimski krmni obrok na osnovi koruzne in travne silaže, sena ter dodatka koncentrirane krme. Molznice so bile ustrezno oskrbljene z energijo medtem, ko je bil pri beljakovinah ugotovljen primanjkljaj (6 % prebavljivih surovih beljakovin). Odkupljeno mleko iz obravnavanih območij se ni razlikovalo po bistvenih mikrobioloških kakovostnih postavkah.
Ključne besede: Ključne besede: odkupljeno mleko/ maščobe/ beljakovine/ mikroorganizmi/ somatske celice, /krmni obrok OP: 59 s., 16 pregl., 10 graf., 55 ref.
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2135; Prenosov: 299 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (363,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici