SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


931 - 940 / 976
Na začetekNa prejšnjo stran89909192939495969798Na naslednjo stranNa konec
931.
VPLIV NASTAVITVE DIFUZORJEV PRŠILNIKA Z RADIALNIM VENTILATORJEM NA NANOS ŠKROPIVA V TRAJNEM NASADU
Tomaž Zeme, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv nastavitve difuzorjev pršilnika z radialnim ventilatorjem na nanos škropiva v trajnem nasadu. Za nanos škropiva smo uporabili prirejen pršilnik z možnostjo nastavitve pršilne armature glede na obliko sadnega drevja. Izvedeni sta bili dve ponovitvi, in sicer: prva z vertikalno postavitvijo šob pršilnika (K) in druga s postavitvijo šob pršilnika glede na obliko dreves (M). Nanos škropiva smo ovrednotili z meritvami deleža prekrite površine na WSP lističih, ki so občutljivi na vodo. Lističe smo analizirali z napravo za optično analizo depozita škropilne brozge (Optomax Image Analyser). V obravnavanje smo zajeli deset dreves in pet praznih prostorov med drevesi. Na posameznem drevesu smo obravnavali šest območij (tri višine, dve razdalji pršilnika), v praznih prostorih med drevesi pa tri območja v višini šob pršilnika. Pri klasični postavitvi pršilnika je bilo s škropivom povprečno prekrito 22 % ciljne površine. Posamezne obravnavane dele krošenj dreves je zadelo povprečno 73 kapljic škropiva na cm2. Pri nastavljenem pršilniku glede na obliko drevesa je bilo doseženo povprečno 25 % prekrite ciljne površine s škropivom. Povprečno število kapljic, ki je zadelo posamezne obravnavane dele krošenj, je bilo 97 na cm2. Rezultati nakazujejo smiselnost nastavitve pršilnikov glede na obliko sadnega drevja, saj se s tem doseže večja učinkovitost fitofarmacevtskih sredstev in zmanjšanje negativnih vplivov na onesnaženje okolja.
Ključne besede: pršilnik, fitofarmacevtska sredstva, sadovnjak
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 1867; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

932.
VPLIV GNOJENJA Z RAZLIČNIMI DUŠIKOVIMI GNOJILI NA PRIDELEK IN LASTNOSTI PLODOV PAPRIKE (Capsicum annuum L. convar. grossum)
Urban Antolin, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 je bil v Prekmurju izveden poljski poskus s papriko z desetimi gnojilnimi obravnavanji (1 Entec-26 1X, 2 Entec-26 2X, 3 KAN 1X, 4 KAN 2X, 5 Biosol, 6 Biopost, 7 Bioorganik, 8 bučne pogače, 9 krmni grah, 10 kontrola). Proučevan je bil vpliv različnih organskih in mineralnih gnojil, na pridelek, višino rastlin, lastnosti plodov paprike, vsebnost suhe snovi, vitamina C in nitratov v plodovih ter gibanje količine mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Deljenje odmerka in vrsta mineralnega gnojila nista statistično značilno vplivala na komponente pridelka, višino rastlin in morfološke lastnosti paprike. Statistično značilne razlike v skupnem pridelku povprečja let 2005 in 2006 so nastale pri uporabi KAN-a (76,53 t/ha) in pri uporabi Bioorganika (66,03 t/ha) in Bioposta (50,44 t/ha). Med ostalimi uporabljenimi mineralnimi in organskimi gnojili ni bilo statističnih razlik. Enkratni odmerek dodanega dušika z mineralnimi in organskimi gnojili (v letu 2005 92 kg N/ha in v letu 2006 159 kg N/ha) ni vplival na povečanje ostanka mineralnega dušika v tleh po spravilu paprike. Pri vitaminu C je bila izmerjena najvišja vrednost 2260 mg/l pri uporabi KAN-a in izmed organskih gnojil pri uporabi krmnega graha 1310 mg/l.
Ključne besede: paprika, gnojenje, organska gnojila, pridelek, dušik
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 3149; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

933.
VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA RAZVOJ ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI JABLANE (Malus domestica B.)
Bernarda Ferjanc, 2009, diplomsko delo

Opis: V poskusu, izvedenem v letih 2007, 2008 in 2009 v Sadjarskem centru Gačnik smo preučevali vpliv mreže proti toči na razvoj škodljivcev in bolezni jablane (Malus domestica B.). Poskus je potekal na jablanah sort 'Braburn', 'Fuji' in 'Gala', ki smo jih gojili pod protitočno mrežo in izven nje. Opazovali smo velikost populacije zelene jablanove uši, rdeče sadne pršice, jabolčnega zavijača in obseg napada poganjkov ter plodov od pepelaste plesni in jablanovega škrlupa. Protitočna mreža ni imela vpliva na razvoj populacij zelene jablanove uši. Populacije rdeče sadne pršice v letu 2008 so bile večje izven mreže pri sorti Gala. V preostalih letih, pri vseh preučevanih sortah mreža ni imela značilnega vpliva na pršico. Mreža tudi ni imela značilnega vpliva na velikost populacij jajčec uši, pršice ter na obseg črvivosti plodov od jabolčnega zavijača. Mreža je povzročila značilno manjši ulov metuljev zavijača na feromonske vabe znotraj nasada pod mrežo, v primerjavi z ulovom zunaj mreže. Stopnja napada poganjkov in plodov od jabolčnega škrlupa in pepelaste plesni na drevesih, gojenih pod mrežo, ni bila večja, kot pri drevju, gojenem izven mreže. Glede na rezultate naše raziskave lahko trdimo, da uporaba protitočnih mrež nima značilnega vpliva na razvoj preučevanih bolezni in škodljivcev jablane.
Ključne besede: jablana, protitočna mreža, škodljivci, bolezni
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 2635; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (263,29 KB)

934.
RAZMNOŽEVANJE POLEGLEGA BISERNIKA (Symphoricarpos × chenaultii) S POTAKNJENCI
Nina Žnidarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava je bila opravljena na poleglem biserniku (Symphoricarpos x chenaultii). Namen diplomskega dela je bil proučiti razmnoževanje na vegetativen način s potaknjenci. Potaknjence smo rezali iz nasada rastlin v mariborskem mestnem parku. Dvo- in štiri- nodijski potaknjenci so bili koreninjeni v šestih terminih (maj — september). Potaknjence smo tretirali z različnimi koncentracijami rastnega regulatorja in jih koreninili v dveh okoljih. Z analizo poskusa smo ugotovili, da bolje koreninijo štiri- nodijski potaknjenci (90,83 %) v primerjavi z dvo- nodijskimi (86,50 %). V okolju megljenja smo dosegli v povprečju 87,17 % ukoreninjenost, v okolju z neposrednim prekrivanjem pa smo dosegli v povprečju 90,17 % ukoreninjenost. Uporabljena koncentracija rastnega regulatorja je odvisna od stopnje dozorelosti lesa potaknjenca in okolja koreninjenja.
Ključne besede: polegli bisernik, Symphoricarpos × chenaultii, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, megljenje, rastni regulator
Objavljeno: 01.09.2009; Ogledov: 2141; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (959,11 KB)

935.
DOLOČANJE ANTITUMORSKE AKTIVNOSTI NEKATERIH KETONUKLEOZIDOV
Tomaž Vodenik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo odzivnost oziroma rast Caco-2 celic in toksicni vpliv ketonukleozidnih derivatov ter 5-FU. Pri testiranju smo uporabili tri razlicne ketonukleozidne substance v razlicnih koncentracijah in kontrolno 5- FU. Ucinkovina 1,5-Di-O-4-flour-2-N4 benzoil citozin-6-troponin je delovala toksicno in zavirala rast pri koncentracijah; 0,1 mg/mL, 0,05 mg/mL ter pri 0,025 mg/mL. Toksicno zaviralno je delovala tudi ucinkovina 1,3-Di-O-4-flour-2-N4-benzoil citozin-6-troponin pri koncentracijah; 0,1 mg/mL, 0,05 mg/mL, 0,025mg/mL, 0,0125 mg/mL. Prav tako je zavirala kontrolna ucinkovina 5-FU rast, saj je vecina celic propadla.
Ključne besede: Kljucne besede: ketonukleozidi / nukleozidni analogi / antitumorska aktivnost / Caco-2 celice / celicne kulture / gojišca
Objavljeno: 01.09.2009; Ogledov: 1347; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

936.
MOŽNOSTI ZMANJŠANJA KISLINE V VINU PRI SORTI Vitis vinifera L.cv. šipon
Suzana Krajnc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali kateri način zmanjšanja kislin nam da najboljše rezultate, glede kakovosti vina ter ugotavljali vplive posameznih načinov zmanjšanja kislin na vino pri sorti šipon iz Ljutomersko – Ormoškega vinorodnega okoliša. Spremljali smo dozorevanje grozdja te sorte z ugotovljanjem relativne gostote. Pripravili smo si poskusne variante z dodatkom selekcioniranih vinskih kvasovk za običajno vrenje, z dodatkom selekcioniranih vinskih kvasovk za zmanjšanje kislin, z dodatkom kulture bakterij za mlečnokislinsko vrenje v mošt, z dodatkom kulture bakterij za mlečnokislinsko vrenje po alkoholnem vrenju, s kemičnim razkisom mošta, s kemičnim razkisom mladega vina in kontrolo. Pred nastavitvijo poskusa smo opravili kemijske analize mošta: vrednost pH, vsebnost titracijskih kislin, vsebnost prostega in skupnega žvepla, sladkorno stopnjo, vsebnost vinske in jabolčne kisline. Potek alkoholnega vrenja smo spremljali dnevno z merjenjem temperature in relativne gostote. Po prvem pretoku smo opravili čiščenje vina z enološkimi sredstvi (bentonit, PVPP, jajčni albumin, kremenčeva kislina). Dvakrat smo opravili senzorično analizo kakovosti vina v poskus zajetih vzorcev vin. S poskusom smo ugotovili, da dobimo najboljše rezultate pri zmanjševanju kislin s selekcioniranimi kvasovkami za zmanjšanje kislin. Pri tem dobimo zadovoljivo polno in harmonično vino zlasti primerno kot mlado vino. Najslabši način za zmanjšanje kislin smo opazili pri kemičnem razkisu pri katerem se nam je bistveno povišal pH, ker se nam je močno zmanjšala vsebnost vinske kisline. Zaradi tega se nam je vsebnost titracijskih kislin zmanjšala, tako da je prišlo v teh vzorcih tudi do spontanega biološkega razkisa.
Ključne besede: kislost, šipon, kemični razkis, biološki razkis, kvasovke, bakterije
Objavljeno: 14.08.2009; Ogledov: 5095; Prenosov: 611
.pdf Celotno besedilo (550,32 KB)

937.
VPLIV IZOBRAZBENE IN STAROSTNE STRUKTURE NA VZDRŽEVANJE STROJEV ZA VARSTVO RASTLIN
Ivana Kramljak, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek V diplomski nalogi smo proučevali vpliv izobrazbene in starostne strukture kmetov na vzdrževanje strojev za varstvo rastlin. Na opazovanem področju, lokacijah testiranja škropilnih naprav Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo z anketo ugotovili, da prevladujejo naprave starosti od 5 do 15 let; redno in sprotno vzdrževanje naprav je ugotovljeno le pri 18 % uporabnikov, večji del ali 52,67 % sami izvajajo popravila škropilnih naprav, temeljito čiščenje po vsakem škropljenju opravlja le 40 % uporabnikov od teh samo 21,33 % na zato urejeni pralni površini. Iz evidence Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je razvidno, da na testiranjih število škropilnih naprav narašča, kar je v veliki meri pripomogel Zakon o obveznem pregledovanju naprav za varstvo rastlin. Čeprav se še vedno pojavljajo nekatere nepravilnosti, se stanje iz preteklih let izboljšuje, kar se kaže z večjim odstotkom udeležbe pri opravljenem izpitu iz varstva rastlin, uporabe zaščitnih sredstev pri škropljenju, izdelavi izračuna porabe vode, vodenju evidenc o porabi fitofarmacevtskih pripravkov in pridobivanju dodatnih informacij o njihovi učinkovitosti. Spodbudno je tudi, da na testiranjih prevladujejo uporabniki škropilnih naprav starostne skupine od 30 do 40 let z 33 % udeležbo, ki imajo zaključeno srednjo ali vsaj osnovno šolo. Vsi rezultati dokazujejo smiselnost testiranja škropilnih naprav z dodatnim svetovanjem in opozarjanjem. Na testiranjih pa se stanje škropilnih naprav lahko še izboljša in posledično zmanjša negativni vpliv onesnaženosti voda in okolja.
Ključne besede: Škropilne naprave, fitofarmacevtska sredstva, anketa, izobrazbena struktura, starostna struktura
Objavljeno: 14.08.2009; Ogledov: 1852; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

938.
VPLIV SISTEMA DIREKTNE SETVE KORUZE (Zea mays L.) NA USPEŠNOST ZATIRANJA PLEVELOV
Klemen Kaučič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj študije je bil ugotoviti vpliv različnih sistemov setve koruze (S1, S2, …) na hitrost vznika koruze, pridelek in na uspešnost zatiranja plevelov. Primerjali smo sistem pridelave koruze odporne na herbicid cikloksidim s klasično setvijo (klasično oranje in setev; S1), z direktno setvijo v mrtvo zastirko (dead mulch; S2) in s setvijo v različne oblike negovane aktivne zastirke (living mulch; S3). Zastirko (mešanica mnogocvetne ljuljke in črne detelje) smo pustili nepokošeno (S3a) ali pa smo
Ključne besede: direktna setev / mrtva zastirka / aktivna zastirka / koruza / pleveli
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2775; Prenosov: 277 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

939.
Ekonomska in finančna analiza pridelave in predelave krompirja
Matej Kolenko, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je analizirati ekonomsko upravičenost pridelave in predelave krompirja v pomfrit na domači kmetiji. V ta namen je bil za pridelavo krompirja in predelavo v pomfrit razvit simulacijski model. Rezultati ekonomske analize kažejo, da sta pridelava krompirja (Ke = 1,80) in predelava krompirja v pomfrit (Ke = 1,55) ekonomsko upravičeni. Modelna ocena parametrov finančne smotrnosti investiranja v predelavo krompirja je nadalje pokazala tudi, da je s finančnega vidika po 10 letih in ob predvideni 14 % letni obrestni meri ter ob predpostavki konstatnega letnega denarnega toka, na domači kmetiji investicija predelave krompirja v pomfrit upravičena. Obdobje povratka investicije v predelovalno linijo za pomfrit znaša 5 let, ocenjena vrednost interne stopnje donosnosti pa je zelo visoka (ISD = 28,86 %).
Ključne besede: krompir, pridelava, predelava, ekonomika, CBA analiza
Objavljeno: 11.08.2009; Ogledov: 2891; Prenosov: 473
.pdf Celotno besedilo (695,56 KB)

940.
SMISELNOST UPORABE FELD TESTA V PRIMERJAVI S PROGENIM TESTOM V SLOVENIJI
David Smodiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Selekcija bikov kombiniranih pasem temelji razen selekcije po mlečnosti, telesnih lastnostih in po lastnostih vimena tudi na lastnostih prireje žive mase in mesa. Ugotavljamo jih na osnovi podatkov o prednikih, z direktnim testom (performans test) in po prireji zaroda (progeni test). Progeni test na lastnosti rasti je najbolj zanesljiva oblika ocenjevanja plemenskih vrednosti in zelo draga, če teče v testni postaji. »Feld« test ne povzroča tako velikih stroškov. Za zanesljivo oceno plemnenske vrednosti v »feld« testu je potrebno več informacij kot v testni postaji. V Sloveniji še ni v celoti urejena centralna baza informacij, kamor bi se prenašali podatki z raznih občasnih in stalnih ocenjevanj rasti telesnih lastnosti in podatkov ob zakolu goved.
Ključne besede: progeni test/feld test/rastne in klavne lastnosti/plemenske vrednosti
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 1607; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (888,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici