SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


931 - 940 / 965
Na začetekNa prejšnjo stran88899091929394959697Na naslednjo stranNa konec
931.
Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)
Dejan Jakob, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil v Lipovcih v Prekmurju izveden mikroposkus z dvanajstimi gnojilnimi obravnavanji z dušikom (N) dodanem z gnojiloma KAN in ENTEC na čebuli hibrida Daytona F1. Odmerki so bili 0, 60, 120, 240 kg N ha-1 ter odmerek določen na podlagi Nmin analize tal. Dodani dušik je statistično značilno vplival na tržni pridelek čebule, med posameznimi odmerki N pa ni bilo razlik (pridelek je dosegal 30,4 do 34,6 t ha-1). Pri morfoloških lastnostih je bila največja širina čebule dosežena pri obravnavanju, kjer je bilo dodanih 120 kg N ha-1. Na skladiščno sposobnost dodana količina dušika ni vplivala, značilen je bil vpliv oblike dodanega mineralnega dušika. Ob uporabi gnojila ENTEC je za 3,6 % manj propadle čebule kot pri gnojilu KAN. Ostanki Nmin v tleh so v prvem letu pri KAN-u povprečno znesli 164,8 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 134,3 kg N ha-1 v drugem letu pa pri KAN-u 79,5 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 98,8 kg N ha-1.
Ključne besede: čebula, gnojenje, dušik, ostanek Nmin, pridelek
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2399; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

932.
Interakcije med piščančjimi intestinalnimi epitelnimi celicami B1OXI in bakterijami Campylobacter jejuni
Vesna Novak, 2009, diplomsko delo

Opis: Bakterije rodu Campylobacter jejuni uvrščamo med glavne povzročitelje črevesnih enteritisov. Najpogostejši način okužbe s kampilobakterji predstavlja zaužitje kontaminirane hrane, predvsem nezadostno toplotno obdelanega piščančjega mesa, svežega mleka in kontaminirane vode. V nalogi smo preučevali znotrajcelično preživelost, adhezivnost ter invazivnost bakterij v piščančjih intestinalnih celicah. Rezultati so pokazali, da imajo največjo adhezivnost in invazivnost pri piščančjih intestinalnih epitelijskih celicah B1OXI bakterije Campylobacter jejuni, in sicer po 10 h infekcije. Pri prašičjih PSI celicah, pa imajo bakterije ob kratkotrajni izpostavitvi atmosferske koncentracije kisika ali pa, ko niso izpostavljene stresnim pogojem največjo adhezivnost in invazivnost. Potencial je pri vseh okuženih adheriranih bakterijah negativen ali pa je blizu 0 V. Za invadirane celice velja, da je potencial največji pri razredčinah, po 10 h infekcije. Poskusi za prašičje celice kažejo, da Campylobacter jejuni povzroča majhne spremembe v TER, in sicer pri 10 urah po infekciji. Tam, kjer gentamicin ni uporabljen, pa lahko najdemo bakterije še 24 h po okužbi. Iz dobljenih rezultatov lahko rečemo, da piščanci za bakterijo Campylobacter jejuni ne zbolijo tako kot prašiči, ampak so le prenašalci te bolezni.
Ključne besede: Campylobacter jejuni, adhezija, invazija, rezistenca, potencial
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2259; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

933.
Vpliv direktne setve na pridelek koruze (Zea mays L.) za silažo in zbitost tal
Dušan Ozvatič, 2009, diplomsko delo

Opis: Na obrobju Dravskega polja smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov direktnih setev na pridelek koruze za silažo. Seme koruznega hibrida Unixx Duo je bilo posejano s pnevmatsko sejalnico Monosem NX direktno na pokošeno njivo mnogocvetne ljuljke, ki je bila predhodno tretirana na različne načine: (V1) posevek ljuljke, uničen z glifosatom 1 teden pred setvijo koruze; (V2) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid, uporabljen po vsej površini); (V3) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih se v medvrstnem prostoru razvija nemoteno; (V4) ljuljka, pokošena nekaj dni pred setvijo koruze, herbicid Focus Ultra+ Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen samo v pasu 20 cm vrstnega prostora), tepih ljuljke se pokosi v medvrstnem prostoru s koslinico; (V5) klasična setev koruze; (V6) brez predhodne košnje ljuljke, herbicid Focus Ultra + Herbocid tri tedne po setvi koruze (herbicid uporabljen po vsej površini). Najboljši vznik je bil izmerjen pri V5 pri klasični setvi (83%), medtem ko je bil najslabši vznik ugotovljen pri obravnavanju V1 (63%). Največji pridelek sveže mase koruze za silažo (45.661 kg/ha) je bil izmerjen pri konvencionalni obdelavi V5 in se statistično ne razlikuje od pridelka pri obravnavanju V1 in V4. Najmanjši pridelek sveže mase (29.250 kg/ha) smo izmerili pri varianti V6, ki se pa statistično značilno ni razlikoval od variant V3 in V2. Pri direktni setvi koruze so pridelki nekoliko manjši, se pa statistično značilno ne razlikujejo od klasičnih setev. Najmanjša zbitost tal (53,36 N/cm2) je bila na globini 20 cm, izmerjena pri obravnavanju V5, največja pa pri obravnavanju V3 (86,16 N/cm2). Ob hkrati manjših stroških je lahko dobiček pri direktni setvi enak oziroma višji kot pri klasični setvi.
Ključne besede: direktna setev, koruza, pridelek, zbitost, mrtva zastirka, aktivna zastirka, vznik koruze
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2817; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (9,25 MB)

934.
ANALIZA REZULTATOV PITANJA TELET “POHORJE BEEF”
Nežka Jurič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil analiza pitanja starejših telet po tehnologiji "Pohorje beef". Narejena je bila anketa ekoloških rej Pohorja in Kozjaka (n=49) in analiza rastnosti in klavne kakovosti. V analizi so bili zbrani podatki iz slovenskih klavnic za pet let (2003—2008) in sicer za ekološko vzrejena teleta po tehnologiji "Pohorje beef" (n=634), starejša teleta različnih genotipov iz široke reje (n=2980) in mlado pitano govedo iz istih rej (n=271). Anketirane kmetije so usmerjene v rejo krav dojilj lisaste pasme in vzrejo starejših telet križanja lisasta×limousin, a zaradi nespodbudnih cen je interes rejcev za prodajo pod blagovno znamko"Pohorje beef" majhen. V strukturi zakola so teleta vzrejena po tehnologiji "Pohorje beef" predstavljala 17% vseh starejših telet. Ob zakolu so imela v 204 kg klavne mase pri 328 dneh starosti. Neto dnevni prirast klavne mase trupa je bil 627 g/dan. V primerjavi s čistopasemskimi teleti iz široke reje so priraščala bolje, razlike z mesnimi križanci so bile neznačilne. Po konformaciji so bila boljša v primerjavi z vsemi genotipi starejših telet iz široke reje. Primerjava z mladim pitanim govedom iz istih rej je pokazala, da podaljšano pitanje teh telet ekonomsko ni zanimivo. Za 110 dni starejše živali iz istih rej so bile le 19 kg težje, kar kaže na zastoj v rasti, ki se odraža tudi v nižjih (17%) prirastih in manjši omišičenosti. Značilna interakcija med spolom in starostno kategorijo kaže na to, da so bile posledice daljšega pitanja manj izražene pri telicah kot bikcih.
Ključne besede: pozno odstavljena teleta/ekološka reja/rastnost/klavna kakovost.
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2944; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (20,63 MB)

935.
SLOVENSKE AVTOHTONE PASME DOMAČIH ŽIVALI
Vanina Krajnc, 2009, diplomsko delo

Opis: Na podlagi dostopnih podatkov smo proučili dejansko stanje števila avtohtonih pasem živali in njihovo povečevanje oziroma zmanjševanje v zadnjih letih. Cilj raziskave je bil predstaviti možnosti za izboljšanje številčnega stanja teh ogroženih živalskih vrst. Slovenske avtohtone pasme so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. V Sloveniji imamo registriranih 14 avtohtonih živalskih pasem, in sicer: Lipicanski konj, Posavski konj, Slovenski hladnokrvni konj, Cikasto govedo, Bovška ovca, Istrska pramenka, Belokranjska pramenka, Jezersko-solčavska ovca, Drežniška koza, Krškopoljski prašič, Štajerska kokoš, Kranjska čebela, Kraški ovčar, Soška postrv. V raziskavi smo postavili hipotezo, da brez državne finančne pomoči lahko nekatere avtohtone živalske vrste v prihodnosti izumrejo. To grozi trenutno Kraškemu ovčarju in Kranjski čebeli, pri kateri je v lanskem letu nastal velik izpad zaradi masovnih zastrupitev s pesticidi. Pri Kraškem ovčarju je bilo 2006. leta 665 živali, 2007. leta pa je število padlo na 525. Problem je predvsem v premajhnem številu odbranih samic z rodovnikom. Pri Kranjski čebeli se je zmanjšalo število čebeljih družin s 170682 na 150676. Število čistopasemskih plemenskih matic v rodovniški knjigi se nasprotno ni zmanjšalo in zato stopnja ogroženosti ostaja nespremenjena. Če želimo ohraniti in povečati število naših slovenskih avtohtonih pasem, mora država še naprej zagotavljati primerno finančno pomoč. Velik pomen ima tudi informiranje in osveščanje ljudi o pomenu avtohtonih živali in naravni dediščini.
Ključne besede: domače živali / avtohtone pasme / genska banka / rejski programi
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 5006; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

936.
UČINEK ETEFONA, NAA, NAD, BA IN NJIHOVIH KOMBINACIJ NA REDČENJE JABLANE (Malus domesica Borkh.) SORTE ‘Fuji’
Gregor Vrhovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2004 in 2005 je na posestvu UKC Pohorski dvor potekal poizkus kemičnega redčenja jablane Malus domestica Borkh. 'Fuji'. Ugotavljali smo, kako različni pripravki vplivajo na redčenje, debelino plodov, količino pridelka in barvo plodov. Ocenjevali smo tudi pojav majhnih plodov in povratno cvetenje. V času opravljanju poizkusa nismo imeli težav z vremenom, tako da so vsa tretiranja potekala v lepem in sončnem vremenu, zato o kakšnih posebnih vplivih vremena ne moramo govoriti. ‘Fuji’ je poznan po tem, da se težko redči, kar lahko sklepamo tudi iz našega poizkusa. Večina pripravkov v tem poizkusu ni zredčila plodov, med te sodijo NAD 100 ppm, NAA 15 ppm in BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Pri uporabi BA 150 ppm je bilo opaženo rahlo redčenje, kar pripisujemo nepojasnjenim vplivom. Pri vseh navedenih tretiranjih pa je prišlo do pojava majhnih plodov oziroma pigmejskih plodov (<45 mm). Največje število teh plodov se je pojavilo pri tretiranju z BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Edini pripravek, ki je signifikantno zredčil plodove je bil ethephon 400 ppm, vendar pa se je pri ethephonu pokazalo, da je prišlo do preredčenja in smo tako dobili manjše število plodov komercialnega razreda. Tako se je še enkrat pokazalo, da je sorta ‘Fuji’ resnično zahtevna sorta za redčenje in da večina pripravkov na ‘Fujiju’ povzroči pojav majhnih plodov (<45 mm).
Ključne besede: etephon, NAD, BA, NAA, 'Fuji', kemično redčenje, pigmejski plodovi
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2461; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

937.
PRIMERJAVA PREVENTIVNIH VETERINARSKIH UKREPOV V ČASU PITANJA DVEH PROGENOTESTNIH SKUPIN GOVEJIH PITANCEV
Martina Golinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta.
Ključne besede: teleta / preventiva / respiratorne bolezni / dnevni prirast
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1789; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (293,84 KB)

938.
Senzorične lastnosti zelja in rdeče pese v odvisnosti od načina kmetijske pridelave
Nadja Mikola, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučili smo senzorične lastnosti pri zelju in rdeči pesi, ki sta bili poleg kontrolnega vzorca pridelana še na konvencionalni, ekološki, integriran in biodinamičen način. Naključno izbrani ocenjevalci so na podlagi 9-stopenjske hedonske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Proučevani parametri so bili barva, vonj,.okus ter splošni vtis.
Ključne besede: načini kmetijske pridelave, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2163; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (600,84 KB)

939.
NEDESTRUKTIVNO DOLOČANJE DOZOREVANJA PLODOV JABLANE Malus domestica Borkh. PRI SORTAH PINOVA IN ZLATI DELIŠES
Andrej Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spremljali dinamiko dozorevanja plodov na različnih položajih v nasadu pri sortah Pinova ter Zlati delišes z nedestruktivno metodo merjenja pigmenta kožice plodu. Meritve smo opravili leta 2007, v nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC) Pohorski dvor in sicer mesec dni pred predvidenim obiranjem. V nasadu smo vzorčili zgornji, srednji in spodnji del nasada, ki se razlikuje po nagibu in višini. V razmaku enega tedna smo analizirali plodove s prenosnim spektrometrom ter primerjali rezultate. Med lokacijami so bile statistično značilne razlike, kar pove, da je lega oziroma položaj v nasadu vplival vsebnost pigmentov. Prav tako smo naredili primerjavo med sortama in primerjavo med nedestruktivno izmerjenimi indeksi pigmentov s standardnimi parametri zrelosti plodov.
Ključne besede: Jablana, barva plodov, dozorevanje, lega
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2290; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

940.
MOŽNOST UPORABE METODE ANALIZE SLIKE ZA ZGODNJO NAPOVED PRIDELKA JABOLK V SLOVENIJI
Edvard Tomše, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo leta 2008 izvajali poskus zgodnje napovedi pridelka jabolk s pomočjo analize slike v okviru napovedovanja pridelka jabolk za evropski program Prognosfruit. Poskus je potekal na območju Prekmurja, Slovenskih goric, okolice Maribora s Slovensko Bistrico, okolice Celja ter v Savski dolini z okolico Krškega. V poskusu so bile vključene sorte Braeburn, Elstar, Fuji, Gala, Idared, Jonagold ter Zlati delišes. Namen poskusa je bil napovedati pridelek jabolk za Slovenijo v letu 2008 ter proučiti natančnost napovedovanja pridelka jabolk z uporabo metode analize slike. Ob tem pa s statističnim proučevanjem ugotoviti morebitne vplive pridelovalca, pridelovalnega območja ter sorte na natančnost napovedi pridelka jabolk, hkrati pa iskanje možnosti izboljšanja napovedi pridelka v prihodnje. V začetku julija 2008 smo fotografirali izbrana drevesa v sadovnjakih, nato pa s pomočjo računalniške analize slike napovedali pričakovan pridelek. Statistična analiza za pridelovalce je pokazala, da se napovedan in tehtan pridelek statistično značilno najbolj razlikujeta pri pridelovalcu številka 5, najbolj točno napoved pa smo podali pri pridelovalcu številka 9, kjer je bila razlika med napovedanim in dejanskim pridelkom 99 kg/ha. Po pridelovalnih območjih je bila največja razlika v Prekmurju (Io = 2,04), najmanjša razlika med napovedanim in dejanskim pridelkom pa je bila v pridelovalnem območju Maribor (Io = 1,00) oziroma 146 kg/ha razlike Najmanjše odstopanje pri sorti Gala (Io = 1,02) oziroma 531 kg/ha, največje odstopanje pa je bilo pri sorti Fuji in sicer za 8.760 kg/ha. Rezultati ugotovitev potrjujejo hipotezo, da metoda omogoča natančno napovedovanje pridelkov, vendar obstaja še precej faktorjev, ki bi se jih dalo izboljšati.
Ključne besede: jabolka / število plodov / vizualizacija / obdelava fotografije / napoved pridelka / Slovenija
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1891; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (5,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici