SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


931 - 940 / 951
Na začetekNa prejšnjo stran87888990919293949596Na naslednjo stranNa konec
931.
KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)
Iris Gergorec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Ključne besede: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 1870; Prenosov: 227
.pdf Polno besedilo (654,14 KB)

932.
Vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs pogonskih koles pri simulaciji košnje v strmini
Andrej Golob, 2009, diplomsko delo

Opis: Sodobni in izpopolnjeni gorski traktorji omogočajo štiri različne načine krmiljenja koles. Namen diplomskega dela je podrobneje proučiti vpliv različnih načinov krmiljenja na zdrs pri delu v strmini. Proučevali smo tri različne načine krmiljenja, pri čemer smo s pomočjo meritev ugotovili; pogonska kolesa imajo pri krmiljenju pasji hod najmanjši zdrs, ta znaša pri hitrosti vožnje 1,08 m/s v povprečju 5,96 %; pri krmiljenju vseh štirih koles ob hitrosti 1,03 m/s v povprečju 7,27 % in pri krmiljenju samo prednjih koles in hitrosti vožnje 1,01 m/s največji zdrs, ki znaša v povprečju 8,07 %. Ugotovili smo, da ima pri delu v strmini krmiljenje vseh štirih koles velik pomen zaradi večje okretnosti in manjšega zdrsa v primerjavi s krmiljenjem le prednjih koles.
Ključne besede: Gorski traktor / zdrs / Delo v strmini / krmiljenje koles
Objavljeno: 09.04.2009; Ogledov: 2401; Prenosov: 211
.pdf Polno besedilo (2,29 MB)

933.
Možnosti različnih alternativnih metod obdelovanja tal pri pridelovanju koruze (Zea mays L.) za zrnje
Štefan Cigüt, 2009, diplomsko delo

Opis: V Prekmurju, v bližini Murske Sobote, smo leta 2007 v poljskem poskusu proučevali vpliv različnih načinov obdelovanja pokritih tal z zelenim pokrovom na vznik koruze, število rastlin, pridelek svežega in suhega zrnja koruze. Poskus je bil zasnovan kot naključni blok s 5 obravnavanji in 4 ponavljanji. Koruzno seme smo sejali s sejalnico Rau Maxem na različno obdelana tla: (V1) je bila izvedena konvencionalna obdelava s plugom in predsetvena priprava, (V2) obdelava z rahljalnikom in predsetvena priprava, (V3) mulčenje in direktna setev v zastirko »mulchsaat«, (V4) uporaba glifosata Touch Down 4 l ha-1 in direktna setev v zastirko, (V5) uporaba glifosta in predsetvena priprava. Najboljši vznik koruze je bil pri obravnavanju V1 (92,23%), medtem ko je bil najmanjši pri obravnavanju V3 (76,26%). Največji delež rastlin / m² je bil v obravnavanju V2 (97,69%) in se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V1 in V5. Najmanjši delež rastlin / m² je bil pri obravnavanju V3 (69,75%). Največji pridelek svežega zrnja (12.274,94 kg ha-1) in suhega zrnja (9.077,75 kg ha-1) je bil izmerjen v obravnavanju V2, vendar se statistično značilno ni razlikoval od obravnavanj V4 in V5, medtem ko smo manjši pridelek svežega zrnja (9.307,65 kg ha-1) in suhega zrnja (8.077,75 kg ha-1) izmerili pri konvencionalni obdelavi (V1), vendar se statistično značilno ni razlikoval od V3. Poleg večjih pridelkov različnih alternativnih metod obdelovanja tal lahko bistveno zmanjšamo tudi stroške pridelave koruze.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: direktna setev/ konvencionalna obdelava/ konzervirajoča obdelava/ koruza za zrnje/ vznik koruze
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2477; Prenosov: 403
.pdf Polno besedilo (9,99 MB)

934.
Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusa
Mojca Kosar, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Ključne besede: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2324; Prenosov: 230
.pdf Polno besedilo (989,15 KB)

935.
Uporaba proheksadion-Ca pri hruškah (Pyrus communis L.) sorte Viljamova
Dušan Popovski, 2009, diplomsko delo

Opis: Na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v letu 2003 preučevali vpliv rastnega regulatorja proheksadion-Ca (pripravek Regalis®) na parametre rasti in rodnosti hrušk (Pyrus communis L.) sorte Viljamova. V poskus je bilo vključenih 196 dreves, ki so bila razdeljena na šest obravnavanj. Obravnavanja so predstavljala različen čas in odmerek Regalisa. Obravnavanje 1: kontrola – netretirana drevesa; obravnavanje 2: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 2 kg/ha po obiranju; obravnavanje 3: 1 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 4: 2 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 5: 3 x 1 kg/ha Regalisa med cvetenjem in po cvetenju + 1 x 1 kg/ha po obiranju; obravnavanje 6: 3 x 1 kg/ha Regalisa med in po cvetenju. Rezultati kažejo, da se je vpliv Regalisa pokazal kot trend manjšanja bujnosti rasti in preprečevanja odpadanja plodov pri hruški, vendar je njegov vpliv nekonsistenten. Razlog za tak podatek je v izjemno močni suši tekom cele vegetacije ter v močnem pojavu hruševega ožiga (Erwinia amylovora).
Ključne besede: hruška / rast / rodnost / giberelini / proheksadion-Ca /
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 1755; Prenosov: 184
.pdf Polno besedilo (410,26 KB)

936.
Primerjava učinkovitosti razljičnih silažnih kombajnov na manjših kmetijah
Klemen Hrastel, 2009, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo primerjali učinkovitost siliranja koruze z enorednim kombajnom SIP Vihar 40 in samohodnim Class Jaguar 695 Mega na manjših kmetijah. Z enorednim kombajnom smo za napolnitev ene Tehnostrojeve prikolice (9,1 m3) porabili 12,92 min oziroma 4-krat več časa kot s samohodnim kombajnom (2,86 min). Za žetev 1 ha koruze smo porabili z enovrstnim kombajnom 5,9 h/ha s samohodnim pa 2,2 h/ha. Površinska storilnost je bila pri samohodnem kombajnu za 77% večja (0.91 h/ha) kot pri enorednem (0.23 h/ha). Siliranje s samohodnim kombajnom je organizacijsko težje, saj za učinkovito izvedbo del potrebujemo vsaj 2-3 krat več ljudi in strojev kot pri siliranju z enorednim kombajnom, zato je siliranje na manjših kmetijah veliko bolj primerno z enorednim kombajnom kot z večrednim.
Ključne besede: Ključne besede: Silo kombajn/ koruza / silaža / spravilo/
Objavljeno: 25.03.2009; Ogledov: 2017; Prenosov: 230
.pdf Polno besedilo (6,22 MB)

937.
Mešanje različnih substratov v fermentorje za večji izplen metana
Mitja TÖrnar, 2009, diplomsko delo

Opis: V laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor smo opravili meritve proizvodnje bioplina iz devetih različnih energetskih rastlin in prašičje gnojevke. Šest poskusnih polj je bilo sejanih v čisti setvi, kot so koruza, sirek, ščir, sončnica, topinambur in sladkorna pesa; tri poskusna polja pa smo sejali v obliki interkropinga (mešanici 50% - 50% med rastlinami koruze, sirkom in ščirom). Vseh devet vzorcev smo testirali v mešanici med prašičjo gnojevko (385 g) in silirano rastlino (15 g) v fermentorju za proizvodnjo bioplina. Proizvodnja bioplina je potekala 35 dni v 0,5 literskem fermentorju pri temperaturi 35° C. Rastlinam smo določili kemijsko sestavo za lažje izračune proizvodnje bioplina in odstotka koncentracije metana v substratu. Pri analiziranju količine proizvodnje bioplina smo ugotovili, da je v procesu fermentacije v mezofilnem območju proizvodnja močno odvisna od temperature v fermentorju, pH vrednosti substrata, enakomernega tlaka v fermentorju in mešanja substrata. Največja proizvodnja je bila dosežena s substratom sončnice, kjer se je proizvedlo 451 Nl kg oSS-1 bioplina s 62,85% koncentracijo metana in donosom 283 Nl kg oSS-1 metana. Sledijo mu substrati koruze, sirka in interkropinga med navedenimi rastlinami, kjer je proizvodnja med 330 in 365 Nl kg oSS-1 s koncentracijo med 50−60% metana z donosom 185-205 Nl kg oSS-1. Najmanjši izpleni so bili doseženi iz rastlin ščira, topinambura in sladkorne pese.
Ključne besede: proizvodnja bioplina, energetske rastline, fermentor
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2066; Prenosov: 144
.pdf Polno besedilo (1,49 MB)

938.
PRIMERJAVA NEKATERIH STRNIŠČNIH DOSEVKOV V KOLOBARJU S SLADKORNO PESO (Beta vulgaris L.)
Danijel Gruškovnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskem poskusu, ki smo ga izvedli v letih 2005 in 2006 v Lipi pri Murski Soboti, smo ugotavljali vpliv različnih dosevkov in časa zaoravanja na vsebnost mineralnega dušika v tleh (Nmin) pred zimo in spomladi ob setvi sladkorne pese ter poznejšega vpliva na pridelek sladkorne pese. Poskus je bil izveden po split-plot metodi v naključnih blokih s štirimi ponovitvami. Na glavnih parcelah smo obravnavali dosevke: ob setvi s 60 kg N gnojena mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum Lam.), negnojena mnogo
Ključne besede: bela gorjušica, čas zaoravanja, italijanska mnogocvetna ljuljka, mineralni dušik v tleh, oljna redkev, sladkorna pesa
Objavljeno: 16.03.2009; Ogledov: 2283; Prenosov: 223
.pdf Polno besedilo (7,89 MB)

939.
Zasnova spletne trgovine z ekološko pridelanimi proizvodi v podjetju Hrib d. o. o.
Natalija Gajšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V podjetju Hrib d. o. o. želimo povečati prodajo ekološko pridelanih proizvodov, zato smo se odločili za uvedbo spletne trgovine, kar bo pripomoglo k obogatitvi že ustaljenih prodajnih poti podjetja in lažjemu doseganju novih potencialnih kupcev. Za pridobitev smernic o oblikovanju celostne zasnove in asortimana nove spletne trgovine smo izvedli elektronsko anketo o nakupovalnih navadah in ugotovili, da je večina anketirancev že kupovala preko spleta. Rezultati tudi kažejo, da večina anketirancev ne pozna blagovne znamke "Odlično", da večina od njih občasno uživa ekološko pridelano hrano in da ljudje iz urbanih območij pogosteje kupujejo ekološko pridelane proizvode. Na podlagi rezultatov smo zasnovali teoretični poslovni model za spletno trgovino, ki bo po našem mnenju pripomogla k dobri in uspešni izdelavi le-te in kasneje k prepoznavnosti naše blagovne znamke "Odlično", k povečanju prodaje ekološko pridelanih proizvodov in izboljšanju ugleda podjetja v očeh kupca in poslovnih partnerjev. Na ta način bomo postali tudi bolj odprti za nove poslovne partnerje in bomo lažje vzpostavili dinamični dialog med podjetjem in kupci.
Ključne besede: spletna trgovina, neposredno trženje, ekološko pridelani proizvodi, e-poslovni model.
Objavljeno: 10.03.2009; Ogledov: 2373; Prenosov: 362
.pdf Polno besedilo (3,04 MB)

940.
NAPOVED PRIDELKA JABOLK V ŠVICI S POMOČJO OBDELAVE DIGITALNE FOTOGRAFIJE
Martin Dorič, 2009, diplomsko delo

Opis: Poskus napovedovanja pridelka jabolk s pomočjo obdelave digitalne fotografije je potekal med leti 2005 in 2008 v sklopu napovedi pridelka jabolk v treh kantonih Švice (Thurgau, Wallis in Waadt). V poskus so bile vključene sorte Gala, Braeburn, Jonagold, Maigold, Idared in Zlati delišes. Namen poskusa je bil proučiti natančnost napovedi pridelka jabolk s pomočjo obdelave digitalne fotografije. Hkrati pa s statističnim vrednotenjem ugotoviti morebitne vplive regije in sorte na natančnost napovedi pridelka jabolk in možnosti izboljšanja napovedi v prihodnje. Vsako leto smo v juliju najprej fotografirali vzorčna drevesa, nato pa s pomočjo računalniške obdelave napovedali pričakovani pridelek. Statistična analiza je pokazala vpliv regije na natančnost napovedi pridelka jabolk (Thurgau Io = 0,9 do 1,17; Wallis Io = 0,98 do 1,37; Waadt Io = 0,92 do 1,06). Najboljšo napoved smo dosegli pri sorti Gala (Io = 0,99), najslabšo pa pri sorti Braeburn (Io = 1,19) Standardni odklon razlike N-T je pokazal, da se pri nekaterih sortah pojavljajo občutne razlike med napovedanim in dejanskim pridelkom ob obiranju (najmanjši pri sorti Jonagold σr = 3.798 kg/ha, največji pri sorti Gala σr = 18.718 kg/ha). Ugotavljamo da metoda omogoča precej uspešno napovedovanje, vendar obstaja še precej nepojasnjenih faktorjev.
Ključne besede: Ključne besede: jabolka / število plodov / vizualizacija / obdelava fotografije / napoved pridelka
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 2212; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (4,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici