SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


931 - 940 / 960
Na začetekNa prejšnjo stran87888990919293949596Na naslednjo stranNa konec
931.
UČINEK ETEFONA, NAA, NAD, BA IN NJIHOVIH KOMBINACIJ NA REDČENJE JABLANE (Malus domesica Borkh.) SORTE ‘Fuji’
Gregor Vrhovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2004 in 2005 je na posestvu UKC Pohorski dvor potekal poizkus kemičnega redčenja jablane Malus domestica Borkh. 'Fuji'. Ugotavljali smo, kako različni pripravki vplivajo na redčenje, debelino plodov, količino pridelka in barvo plodov. Ocenjevali smo tudi pojav majhnih plodov in povratno cvetenje. V času opravljanju poizkusa nismo imeli težav z vremenom, tako da so vsa tretiranja potekala v lepem in sončnem vremenu, zato o kakšnih posebnih vplivih vremena ne moramo govoriti. ‘Fuji’ je poznan po tem, da se težko redči, kar lahko sklepamo tudi iz našega poizkusa. Večina pripravkov v tem poizkusu ni zredčila plodov, med te sodijo NAD 100 ppm, NAA 15 ppm in BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Pri uporabi BA 150 ppm je bilo opaženo rahlo redčenje, kar pripisujemo nepojasnjenim vplivom. Pri vseh navedenih tretiranjih pa je prišlo do pojava majhnih plodov oziroma pigmejskih plodov (<45 mm). Največje število teh plodov se je pojavilo pri tretiranju z BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Edini pripravek, ki je signifikantno zredčil plodove je bil ethephon 400 ppm, vendar pa se je pri ethephonu pokazalo, da je prišlo do preredčenja in smo tako dobili manjše število plodov komercialnega razreda. Tako se je še enkrat pokazalo, da je sorta ‘Fuji’ resnično zahtevna sorta za redčenje in da večina pripravkov na ‘Fujiju’ povzroči pojav majhnih plodov (<45 mm).
Ključne besede: etephon, NAD, BA, NAA, 'Fuji', kemično redčenje, pigmejski plodovi
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2429; Prenosov: 135
.pdf Polno besedilo (1,11 MB)

932.
PRIMERJAVA PREVENTIVNIH VETERINARSKIH UKREPOV V ČASU PITANJA DVEH PROGENOTESTNIH SKUPIN GOVEJIH PITANCEV
Martina Golinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo preventivne ukrepe na rastne in klavne lastnosti pri bikih dveh progenotestnih skupin. Pri 36. skupini, kjer smo vhlevili 170 telet, smo uporabili preventivno vakcino Cattlemaster 4 pri starosti 180 dni. Pri 38. skupini smo vhlevili 157 telet in smo teleta vakcinirali proti respiratornim boleznim z odmerkom 2 ml Cattlemaster 4 in odmerkom 2,5 mg/kg telesne mase Draxxina drugi dan po vhlevitvi, to je pri starosti 70 dni, s souporabo preventivnih sredstev Nutrisel in Dectomax. Pri 36. skupini smo imeli 481 zdravljenj, v 38. skupini le 76, kar je vplivalo na rastne in klavne lastnosti. Statistično značilne razlike (P < 0,05) so se pokazale pri mesnatosti in med telesnimi masami med tehtanji. Med številom zdravljenjem in dnevnim in netom prirastom ter maso toplih polovic se pojavi negativna korelacija. Število zdravljenj tudi vpliva na trend padanja dnevnega prirasta.
Ključne besede: teleta / preventiva / respiratorne bolezni / dnevni prirast
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1779; Prenosov: 146
.pdf Polno besedilo (293,84 KB)

933.
Senzorične lastnosti zelja in rdeče pese v odvisnosti od načina kmetijske pridelave
Nadja Mikola, 2009, diplomsko delo

Opis: Proučili smo senzorične lastnosti pri zelju in rdeči pesi, ki sta bili poleg kontrolnega vzorca pridelana še na konvencionalni, ekološki, integriran in biodinamičen način. Naključno izbrani ocenjevalci so na podlagi 9-stopenjske hedonske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Proučevani parametri so bili barva, vonj,.okus ter splošni vtis.
Ključne besede: načini kmetijske pridelave, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2131; Prenosov: 180
.pdf Polno besedilo (600,84 KB)

934.
NEDESTRUKTIVNO DOLOČANJE DOZOREVANJA PLODOV JABLANE Malus domestica Borkh. PRI SORTAH PINOVA IN ZLATI DELIŠES
Andrej Čeh, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spremljali dinamiko dozorevanja plodov na različnih položajih v nasadu pri sortah Pinova ter Zlati delišes z nedestruktivno metodo merjenja pigmenta kožice plodu. Meritve smo opravili leta 2007, v nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra (UKC) Pohorski dvor in sicer mesec dni pred predvidenim obiranjem. V nasadu smo vzorčili zgornji, srednji in spodnji del nasada, ki se razlikuje po nagibu in višini. V razmaku enega tedna smo analizirali plodove s prenosnim spektrometrom ter primerjali rezultate. Med lokacijami so bile statistično značilne razlike, kar pove, da je lega oziroma položaj v nasadu vplival vsebnost pigmentov. Prav tako smo naredili primerjavo med sortama in primerjavo med nedestruktivno izmerjenimi indeksi pigmentov s standardnimi parametri zrelosti plodov.
Ključne besede: Jablana, barva plodov, dozorevanje, lega
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2257; Prenosov: 340
.pdf Polno besedilo (1,18 MB)

935.
MOŽNOST UPORABE METODE ANALIZE SLIKE ZA ZGODNJO NAPOVED PRIDELKA JABOLK V SLOVENIJI
Edvard Tomše, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo leta 2008 izvajali poskus zgodnje napovedi pridelka jabolk s pomočjo analize slike v okviru napovedovanja pridelka jabolk za evropski program Prognosfruit. Poskus je potekal na območju Prekmurja, Slovenskih goric, okolice Maribora s Slovensko Bistrico, okolice Celja ter v Savski dolini z okolico Krškega. V poskusu so bile vključene sorte Braeburn, Elstar, Fuji, Gala, Idared, Jonagold ter Zlati delišes. Namen poskusa je bil napovedati pridelek jabolk za Slovenijo v letu 2008 ter proučiti natančnost napovedovanja pridelka jabolk z uporabo metode analize slike. Ob tem pa s statističnim proučevanjem ugotoviti morebitne vplive pridelovalca, pridelovalnega območja ter sorte na natančnost napovedi pridelka jabolk, hkrati pa iskanje možnosti izboljšanja napovedi pridelka v prihodnje. V začetku julija 2008 smo fotografirali izbrana drevesa v sadovnjakih, nato pa s pomočjo računalniške analize slike napovedali pričakovan pridelek. Statistična analiza za pridelovalce je pokazala, da se napovedan in tehtan pridelek statistično značilno najbolj razlikujeta pri pridelovalcu številka 5, najbolj točno napoved pa smo podali pri pridelovalcu številka 9, kjer je bila razlika med napovedanim in dejanskim pridelkom 99 kg/ha. Po pridelovalnih območjih je bila največja razlika v Prekmurju (Io = 2,04), najmanjša razlika med napovedanim in dejanskim pridelkom pa je bila v pridelovalnem območju Maribor (Io = 1,00) oziroma 146 kg/ha razlike Najmanjše odstopanje pri sorti Gala (Io = 1,02) oziroma 531 kg/ha, največje odstopanje pa je bilo pri sorti Fuji in sicer za 8.760 kg/ha. Rezultati ugotovitev potrjujejo hipotezo, da metoda omogoča natančno napovedovanje pridelkov, vendar obstaja še precej faktorjev, ki bi se jih dalo izboljšati.
Ključne besede: jabolka / število plodov / vizualizacija / obdelava fotografije / napoved pridelka / Slovenija
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1866; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (5,54 MB)

936.
Gnojenje solatnih kumar (Cucumis sativus L.) z organskimi gnojili v ekološki pridelavi
Lidija Cafuta, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2004 je bil na UKC Pohorski dvor v okviru projekta CRP Ekološka pridelava zelenjave V4-0104, zastavljen poljski poskus s solatnimi kumari. Obsegal je 9 gnojilnih obravnavanj (1 Agrovit, 2 konrtola-negnojeno, 3 Bisol, 4 Biogrena, 5 guano, 6 tostirana soja, 7 sončnične tropine, 8 bučne pogače, 9 Bio organik) in štiri ponovitve. Preučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, ki so dovoljena v ekološkem kmetijsvtu, na skupni in tržni pridelek solatnih kumar,morfološke lastnosti (dolžina, širina in masa ploda), vsebnost suhe snovi in dušika v suhi snovi, vsebnost nitatov in vitamina C v rastlinskem soku ter na ostanek dušika v tleh po spravilu.Količina dodanega dušikovega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti zelenjadnice ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki ga je pokazala Nmin analiza.
Ključne besede: solatne kumare, organsko gnojilo, pridelek, morgološke lastnosti, suha snov, nitrat in vitamin C, ekološko kmetijsvto
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3211; Prenosov: 224
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

937.
OCENJEVANJE TRAVNIŠKIH NASADOV Z METODAMA TB IN DEX
Sašo Pamič, 2009, diplomsko delo

Opis: Travniški nasadi predstavljajo neprecenljivo, a žal skrito in zanemarjeno bogastvo, ki se je skozi desetletja ohranjalo skoraj samo od sebe. V tem diplomskem delu je bilo po različnih kriterijih ocenjenih 85 travniških nasadov na področju Prekmurja. Pridobljeni podatki so prikazali trenutno stanje nasadov v naravi, ki je slabo. Za boljše razumevanje in bolj realno in uravnoteženo razlago ocenitve smo izdelali s sistemom DEXi večparametrski model, ki nam je služil za dodatno oceno sadovnjakov. Na podlagi atributov in izdelanih funkcij smo potrdili, da je stanje res slabo. Oba sistema obdelave podatkov, ki se med seboj dopolnjujeta, sta se izkazala kot uporabna za širše območje in bi lahko bila uporabljena za ocenjevanje pri določanju zneska subvencij za ekstenzivne oziroma travniške nasade. Posredno bi sprožili, da bi ta nebrušen diamant, katerega delček najdemo skoraj na vsakem dvorišču v Sloveniji, bolje upravljali in ga ohranili tudi za prihodnost.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, kriterij pridelave, kriterij krajinske pestrosti, kriterij biotske raznovrstnosti, DEXi, večparametrski model, ekspertni sistem.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 2565; Prenosov: 191
.pdf Polno besedilo (2,56 MB)

938.
POMOLOŠKO VREDNOTENJE NOVIH SORT ČEŠENJ
Aleksandra Hižak, 2009, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v okviru projekta Alpe-Adria proucevali sorte cešenj Regina, Kordia, Sunburst, Summit, Giorgia in Celeste, cepljene na podlago Gisela 5. Posajene so bile leta 2002. Razdalje sajenja so bile 4 x 3 m. V letih 2005 in 2006 smo spremljali vegetativne in generativne kazalce razvoja. Iz rezultatov je razvidno, da obsegi debel ne kažejo velike povezanosti z volumnom krošnje. Obseg debla se je najmanj povecal pri sorti Regina, medtem ko je sorta Celeste dosegla najmanjši volumen krošnje. Masa plodov je v tesni povezavi z volumnom krošnje. Cim vecji je volumen krošnje pri mladih drevesih, tem vecji je pridelek. Kolicina pridelka vpliva na velikost plodov. Pri sortah Kordia in Giorgia se je vecji pridelek v letu 2006 izrazil v drobnejših plodovih. Le pri sorti Sunburst smo v tem letu dobili primerno debelino plodov.
Ključne besede: cešnja, podlaga, sorte, pridelek
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 2990; Prenosov: 314
.pdf Polno besedilo (276,69 KB)

939.
RAZMNOŽEVANJE MEDVEJK (Spiraea L.) S POTAKNJENCI V POLETNO – JESENSKEM OBDOBJU
Božo Smodek, 2009, diplomsko delo

Opis: Raziskava je bila opravljena na treh vrstah medvejk: nevestici (Spiraea × arguta Zab.), vanhouttejevi medvejki (Spiraea × vanhouttei (Briot) Zab.) in japonski medvejki 'Goldmound' (Spiraea japonica L.). Namen diplomskega dela je bil preveriti ukoreninjenje potaknjencev medvejk glede na okolje in termin potikanja. Potaknjenci so bili nabrani v Botaničnem vrtu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Koreninjeni so bili v šestih terminih (od junija do oktobra) v okolju 1 in okolju 2. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je uspeh koreninjenja odvisen od okolja koreninjenja, termina in rastlinske vrste. Najprimernejši čas za razmnoževanje nevestice je junija v okolju 1. Vanhouttejeva in japonska medvejka pa se najbolje ukoreninita avgusta prav tako v okolju 1, kot v okolju 2.
Ključne besede: medvejke, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, meglenje
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 3298; Prenosov: 253
.pdf Polno besedilo (5,71 MB)

940.
KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)
Iris Gergorec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Ključne besede: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 1892; Prenosov: 228
.pdf Polno besedilo (654,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici