SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 960
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
UGOTAVLJANJE FENOLOŠKIH FAZ IN TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI NEKATERIH ODPORNIH NAMIZNIH SORT VINSKE TRTE
Urška Bračko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali faze razvoja nekaterih odpornih sort namiznega grozdja. Spremljali smo, koliko dni je preteklo pri posamezni sorti od brstenja (BBCH 05) do tehnološke zrelosti (BBCH 89). Tehnološko zrelost grozdja smo določili z analizo vsebnosti sladkorja (od 65 do 75 °Oe) in s senzorično oceno zrelosti. Faza brstenja je najprej (21. marca) nastopila pri sorti 'Einset seedless', najpozneje (7. aprila) pa pri sortah 'Sophie', 'Angela' in 'Schuyler'. Glede na trajanje vegetacije (od brstenja do tehnološke zrelosti) smo v skupino zgodnjih sort (130‒145 dni) uvrstili sorte 'Xenia' ,'Reflex', 'Prima', 'Black Magic', 'Kyoho' , 'Clara' in 'Vierul 59'. V skupino srednje poznih sort (146‒165 dni) smo uvrstili sorte 'Prezentabil', 'Patrizia', 'Primus', 'Galant', 'Karmen', 'Sophie', 'Einset seedless', 'Angela' in 'Schuyler'. Med pozne sorte (165 dni in več) smo uvrstili sorte 'Muscat blue', 'Ontario', 'Terez' in 'Guzun'. Pri senzoričnem ocenjevanju smo ugotovili, da je bila jagodna kožica najbolj moteča pri sorti 'Schuyler', najmanj pa pri sorti 'Black Magic'. Semena so bila najbolj moteča pri sorti 'Muscat blue', najmanj pa pri sortah 'Einset seedless', 'Black Magic' in 'Evita'. Največ ocenjevalcev bi kupilo sorte 'Prima', 'Evita' in 'Primus', skoraj nihče pa ne bi kupil sorte 'Guzun'.
Ključne besede: vinska trta, fenofaze, odporne namizne sorte, tehnološke lastnosti
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 329; Prenosov: 36
.pdf Polno besedilo (815,42 KB)

82.
VSEBNOST OLJA V OLJNIH BUČAH (Cucurbita pepo L. var. oleifera), MAKU (Papaver somniferum) IN RIČKU (Camelina sativa L. Crantz) V ODVISNOSTI OD PRIDELOVALNEGA SISTEMA
Mateja Fužir, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Oljne buče, mak in riček so pomembne alternativne oljnice, ki so bile pridelane v okviru raziskovalnega projekta »Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave«, ki je potekal na FKBV v Pivoli pri Mariboru. Projekt je trajal tri leta (od 2008 do 2010). V poljskem poskusu so bili obravnavani štirje pridelovalni sistemi (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolne parcele. V vseh treh letih so bile v kolobar vključene omenjene oljnice. Pridelki oljnih buč so bili pobrani vsa tri leta, pridelki maka in rička pa samo v letu 2008. Preverili smo vpliv leta pridelave, PS in njune interakcije na vsebnost olja v oljnih bučah, maku in ričku ter korelacijsko povezanost med količino olja in količino pridelka suhih semen (SS). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da leto pridelave vpliva na vsebnost olja v oljnih bučah. Najvišjo vsebnost olja smo izmerili v letu 2010 (31,1 ± 1,4 %), sledilo je leto 2008 (30,9 ± 1,0 %), najnižjo vsebnost pa smo izmerili v letu 2009 (26,9 ± 0,8 %). Različni PS statistično značilno vplivajo na vsebnost olja v oljnih bučah. Največji delež olja smo stehtali pri kontroli (31,1 %), nato v EKO (31,1 %) in BD (30,3 %). Najnižjo vsebnost olja so vsebovala semena, pridelana v KON (25,8 %). PS na vsebnost olja v maku in ričku niso imeli statistično značilnega vpliva. Pri vseh treh poljščinah je statistična analiza pokazala, da obstaja močna korelacijska povezanost med količino pridelka in količino olja (r = 0,89 – 0,94).
Ključne besede: pridelovalni sistemi / vsebnost olja / oljne buče / mak / riček
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 356; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (710,36 KB)

83.
REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI (Malus domestica B.) SORTE 'FUJI'
Bojan Fajs, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nasadu jablan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, nasad Pohorski Dvor, smo v letu 2005 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov in plodičev sorte 'Fuji', posajene na šibki podlagi M9. Starost nasada je 6 let. Poskus redčenja smo zastavili v sedmih naključnih blokih z devetimi obravnavanji. 1. Neredčeno, 2. Ročno redčenje junij, 3. Etephon 200 ppm odprt prvi cvet, 4. NAD 100 ppm konec cvetenja, 5. BA 150 ppm debelina plodičev(8-10mm), 6. BA 150 ppm debelina plodičev(13-15mm), 7. Etephon 200 ppm+BA 150 ppm pričetek cvetenja, 8. NAD 100 ppm +BA 150 ppm konec cvetenja, 9. BA 150 ppm debelina plodičev (8-10mm). Poskusna drevesa smo škropili z nahrbtno škropilnico do točke omočenosti. Najmočnejše redčenje smo ugotovili z aplikacijo sredstev Etephon 200 ppm+BA 150 ppm (obravnavanje št. 7), kar se je izrazilo v številu plodov na drevo. Pri ugotavljanju debeline plodov (>70 mm) prvega kakovostnega razreda je statistična razlika BA 150 ppm v kombinaciji pri debelini plodičev 8 do 10 mm.
Ključne besede: jablana, Fuji, kemično redčenje
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 220; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (724,53 KB)

84.
VPLIV TIPA ŠOBE NA UČINKOVITOST DELOVANJA AKARICIDOV ZA ZATIRANJE PRŠICE (Celepitrimerus vitis Nalepa) POVZROČITELJICE AKARINOZE VINSKE TRTE
Marko Železnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V vinogradu sorte Laški rizling smo izvedli poskus, kjer smo preučili učinek tipa šobe in izklapljanja ventilatorja aksialnega pršilnika na stopnjo učinkovitosti 3 akaricidov (endosulfan, fenazakvin in fenpiroksimat) za zatiranje pršice, povzročiteljice akarinoze. Testirali smo standardne šobe Albuz ATR in Lechler TR 80-02, ki dajejo drobne kapljice (VMD 100 – 150 µm) in antidriftne šobe Lechler ID 90-02, Albuz AVI in Lechler ITR 80-02, ki dajejo velike kapljice (VMD 400 – 700 µm). Uporaba antidriftnih šob z VMD nad 500 µm lahko zmanjša učinkovitosti akaricidov, če primerjamo z učinkovitostjo pri uporabi standardnih šob VMD 100 – 150 µm. Izklapljanje ventilatorja pri standardnih šobah ni zmanjšalo učinkovitosti akaricidov, pri antidriftnih šobah pa se je učinkovitost zmanjšala.
Ključne besede: šobe, pršenje, ventilator pršilnika, trta, zatiranje, Calepitrimerus vitis
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 313; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

85.
MOŽNOSTI MIKROPROPAGACIJE PRAVEGA KOSTANJA (Castanea sativa Mill.),
Marko Viher, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pravi kostanj (Castanea sativa) je lesnata rastlina, ki se težje razmnožuje tako generativno s semenom kot vegetativno s cepljenjem ali potaknjenci. Uspešno razmnoževanje v in vitro razmerah pa je odvisno od matičnih rastlin, sterilizacije, sestave gojišč, natančnosti in pogojev gojenja. V poskus mikropropagacije so bili vključeni 3 genotipi (G1, G2 in G3) iz območja Kozjaka. Za sterilizacijo brstov smo uporabili 6 metod, od katerih se je kot najboljša izkazala sterilizacija s 3 % dikloroizocinaurično kislino (DICA) (72 % sterilnih in vitalnih brstov). Primerjava sterilizacije odprtih in zaprtih brstov je pokazala, da so se bolje sterilizirali zaprti brsti, medtem ko so po uspešni sterilizaciji bolje odgnali odprti brsti. Genotip ni imel večjega vpliva na uspešnost sterilizacije. Dodatek askorbinske kisline v gojišče ni imel pozitivnega učinka na rast kulture. Najuspešnejše gojišče za rast poganjkov pa je bilo MS-NO3 i.
Ključne besede: mikropropagacija/ pravi kostanj/ Castanea sativa/ tkivne kulture/ in vitro
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 262; Prenosov: 56
.pdf Polno besedilo (2,11 MB)

86.
EKONOMSKA UPRAVIČENOST PRIDELAVE ZELENJAVE NA VRTU ZA SAMOOSKRBO
Jernej Šorli, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ugotavljali smo ekonomsko upravičenost pridelavo zelenjave na domačem samooskrbnem vrtu velikosti 60m2. S pomočjo kalkulacije smo vrednotili, koliko zelenjave lahko v eni sezoni pridela štiričlanska družina in koliko lahko s tem privarčuje. Za vrt smo sestavili štiriletni kolobar in v njega vključili čim več raznovrstnih zelenjadnic, večina avtohtonih sort. Celotna pridelava je temeljila na ekološki pridelavi. Od aprila pa do decembra smo pridelali približno 265 kg zelenjave, ki bi na trgu imela vrednost okrog 781,50 evrov. To pomeni, da smo v tem času pridelali približno 1 kg sveže zelenjave na dan. Skupni stroški celotne sezone pa so znašali 768,29 evrov. Kalkulacija je torej pokazala, da je štiričlanska družina v času od aprila do decembra pokrila skupne stroške celotne sezone. S tem smo dokazali ter potrdili našo hipotezo, da je takšna pridelava za samooskrbo družine ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekonomska upravičenost, kalkulacije, zelenjava, samooskrba, vrt
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 214; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

87.
PRIMERJAVA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI EKOLOŠKE IN KONVENCIONALNE PRIDELAVE JABOLK
Mateja Slak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Proizvajalci jabolk se dandanes vedno bolj trudijo, da bi bila njihova proizvodnja ekonomsko upravičena. Vedno več pa se jih trudi tudi, da bi proizvajali ne samo veliko, ampak tudi kvalitetno. Ekološka pridelava prehiteva konvencionalno v smislu večjega povpraševanja in tudi vse večje ponudbe. Tudi konvencionalna pridelava je lahko ekonomsko upravičena in lahko posluje z velikim dobičkom. Le njihovi stroški so v primerjavi z ekološko pridelavo višji. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov obeh proizvajalcev je bila v diplomski nalogi narejena analiza stroškov, model kalkulacije, pregled indikatorjev ekonomske upravičenosti in potrditev uspešnosti poslovanja. Narejena je bila tudi analiza občutljivosti lastne cene in finančnega rezultata obeh proizvajalcev. Glede ne vse izračune lahko trdimo, da je v obeh primerih proizvodnja ekonomsko upravičena (ekološka pridelava; Ke znaša 1,25, konvencionalna pridelava; Ke znaša 1,31) in da obe proizvodnji poslujeta dobičkonosno.
Ključne besede: ekološka pridelava, konvencionalna pridelava, ekonomska upravičenost, lastna cena, finančni rezultat.
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 289; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

88.
Morfološka variabilnost listov starih genotipov murv v Vipavski regiji
Julija Korez, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Bela murva (Morus alba L.) izvira iz vzhodne Azije, v Evropo so jo prinesli v 16. stoletju. Približno od druge polovice 17. st. do konca II. svetovne vojne so murve v Vipavski dolini zasajali z namenom prehrane sviloprejk. Namen diplomskega dela je bil preučiti razlike v morfometričnih lastnostih listov različnih genotipov murv, ki smo jih vzorčili v Vipavski dolini. Vzorčili smo peti do sedmi list ne glede na ekspozicijo. Merili smo površino, dolžino peclja, dolžino lista, širino lista, levo in desno širino glede na bazalno žilo, dolžino leve bazalne žile in dolžino desne bazalne žile. Ugotovili smo, da gojitvena rez vpliva na velikost listov in tudi na izraženo heterofilijo. Pearsonov koeficient korelacije med rezjo in merjenimi parametri je pokazal močno korelativno povezanost. Najvišje srednje vrednosti pri vseh merjenih parametrih smo izmerili pri drevesih, ki so bila obrezana vsako leto in najmanjše srednje vrednosti pri drevesih, ki niso bila obrezana. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da rez vpliva na velikost listov, saj drevo vzpostavlja ravnovesje med podzemnim in nadzemnim delom in si z večanjem površine zagotavlja zadostno količino fotoasimilatov za rast in razvoj.
Ključne besede: bela murva, morfometrija listov, gojitvena rez, Vipavska dolina
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 232; Prenosov: 22
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

89.
PREIZKUŠANJE UČINKOVITOSTI HERBICIDOV ZA ZATIRANJE NEKATERIH NOVIH VRST INVAZIVNIH PLEVELOV V POSEVKU KORUZE
Evelina Leskovar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v posevku koruze izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinkovitost herbicidov za zatiranje novih invazivnih vrst plevelov. Glavni namen je bil preveriti učinkovitost herbicida, ki vsebuje snovi teinkarbazon in formasulfuron (H1), katerega smo ga nanesli v različnih odmerkih. Drugi testirani herbicidi, ki smo jih uporabili kot primerjalni standard, so vsebovali naslednje aktivne snovi: mezotrion + terbutilazin + metolaklor (H2), mezotrion + nikosulfuron + dikamba (H3), izoksaflutol (H4), tembotrion (H5), tienkarbazon + izoksaflutol (H6) in foramsulfuron + jodosulfuron (H7). Herbicide smo nanesli v rastni fazi koruze BBCH 13‒14 ali BBCH 15. Glavne vrste plevelov, ki smo jih preučevali, so bile: Abutilon theophrasti, Amaranthus rudis, Ambrosia artemisiifolia, A. trifida, Bidens subalternans, Cyperus esculetus, Iva xanthiifolia, Panicum dichotomiflorum, Setaria faberi in Sorghum halepense. Pri uporabi H1 smo dosegli zelo visoke učinkovitosti zatiranja pri vseh plevelih (pri večini nad 95 %). Najbolj primeren čas za uporabo H1 je v fazi koruze BBCH 14 v odmerku 18 g/ha teienkarbazona + 60 g/ha foramsulfurona, ko imajo dikotiledonski pleveli prvi pravi list, enoletne trave dva prava lista in sirek tri liste.
Ključne besede: koruza, invazivni pleveli, zatiranje plevelov, učinkovitost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 315; Prenosov: 64
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

90.
VPLIV RAZLIČNIH VIROV IN ODMERKOV SLADIL NA SENZORIČNO OCENO MALINOVIH MARMELAD
Nena Kotnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V zastavljenem poskusu smo pri kuhanju marmelad iz malin ugotavljali, kako različne vrste naravnih sladil, uporabljene v različnih odmerkih, vplivajo na senzorično kakovost malinovih marmelad in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede pripravili malinovo marmelado, ki smo ji dodali različna naravna sladila (saharozo, fruktozo, kokosov sladkor in stevio) v odmerkih, ki sta v končnih produktih predstavljala 20 oz. 40 %. V mesecu maju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci ocenjevali barvo, vonj, okus in konsistenco posameznih vzorcev marmelade. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je vir sladila statistično značilno vplival na vse spremljane parametre, to je barvo, vonj, okus, konsistenco in skupno oceno, medtem ko je odmerek sladila pomembno vplival le na oceno konsistence. Interakcija vira in odmerka sladila je imela statistično značilen vpliv samo na oceno barve. Na senzoričnem ocenjevanju je najboljšo skupno oceno dobil vzorec marmelade z dodatkom saharoze v 40 % odmerku, najslabše ocenjena pa je bila marmelada z dodatkom kokosovega sladkorja v 40 % odmerku.
Ključne besede: malinova marmelada, sladilo, barva, vonj, okus, konsistenca, senzorična ocena
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 258; Prenosov: 134
.pdf Polno besedilo (862,16 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici