SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 940
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
HRANILA V VLOGI REGULATORJEV KAKOVOSTI PLODOV JABLAN
Metka Hrastovec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letu 2010 na plodovih jablan sorte 'Gala' spremljali razvoj pigmentov klorofila in antocianov med zorenjem kot posledico fertirigacije z gnojilom Kristalon, Urea ter Polyfeed. Razvoj pigmentov smo spremljali s pomočjo prenosnega spektrofotometra PA1101 v večdnevnih razmikih v obdobju med 21. 7 in 8. 9. 2010. V poskus je bilo vključenih 180 plodov dreves, na katerih smo izvajali fertirigacijo ter 180 plodov kontrolnih dreves, kjer le-ta ni bila izvajana. Spektralne meritve barve povrhnjice plodov so potekale na vseh izbranih plodovih v nasadu, kjer smo nato za vsak posamezen termin merjenja odvzeli po 20 plodov vsakega obravnavanja in na njih opravili meritve klasičnih parametrov zrelosti (trdota mesa plodov, topna suha snov, škrobni indeks). Ugotavljamo, da fertirigacija z omenjenimi gnojili ni pokazala statistično značilnega vpliva na parametra NDVI ter NAI kljub temu, da so bile vrednosti za parameter NDVI v času tehnološke zrelosti nekoliko višje pri plodovih s fertirigiranih dreves. Nasprotno velja za parameter NAI. Pri vrednotenju standardnih parametrov zrelosti prav tako nismo dokazali statistično značilnega vpliva fertirigacije.
Ključne besede: jablana, 'Gala', fertirigacija, spektrofotometer, zrelost, barva
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 298; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (3,36 MB)

82.
VREDNOTENJE PARAMETROV RASTI IN RODNOSTI JABLANE KOT POSLEDICE GNOJENJA Z RAZLIČNIMI ODMERKI DUŠIKA
Marjeta Arzenak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri poskusu, ki je potekal v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, smo pri jablanah sorte 'Gala' ugotavljali odzivnost sorte na gnojenje z dušikom mineralnega in organskega izvora. Aplicirali smo tri mineralna gnojila: KAN, Urea in Apneni dušik ter gnojili Biosol in Plantella Organik, ki sta organskega izvora. Uporabili smo dva različna odmerka dušika: 60 kg N/ha ter 120 kg N/ha. Za primerjavo smo imeli parcelo brez dodanih dušikovih gnojil. Ugotovili smo, da gnojenje z dušikovimi gnojili vpliva na povečanje bujnosti rasti in da ta korelira z odmerkom dušika (predvsem mineralnega izvora), kar pa ni podatek, ki bi ga potrdili za količino pridelka. V poskusu smo potrdili tudi pozitivni vpliv dušika na zmanjšanje pojava izmenične rodnosti jablan. Dokazali smo, da lahko organska gnojila nadomestijo mineralna gnojila, brez vidnih posledic za količino in kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana / gnojenje / dušik / rast / pridelek / kakovost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 191; Prenosov: 39
.pdf Polno besedilo (619,80 KB)

83.
TEHNIKE REZI V EKOLOŠKI PRIDELAVI JABOLK SORTE 'TOPAZ'
Martin Podkrajšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2005 smo na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus različnih načinov rezi na jablanah sorte 'Topaz'. V poskus je bilo vključeno 80 dreves. Poskus je vključeval štiri obravnavanja: standardno rez (kontrolo), standardno rez s »čehanjem«, standardno rez z upogibanjem in kombinirano rez, ki je vsebovala kombinacijo vseh treh predhodnih rezi. V poskusu je bila spremljana bujnost rasti, intenzivnost cvetenja, velikost in kakovost pridelka. Ob obiranju je bil pridelek stehtan in razvrščen v kakovostna razreda glede na premer plodov (pod 65 mm in nad 65 mm), in glede na obarvanost (delež krovne barve od 30 % do 50 % in nad 50 %). Ugotovljeno je bilo, da omejevanje apikalne dominance vpliva na zmanjšanje bujnosti drevesa, kar posledično vpliva na večje število boljše obarvanih in večjih plodov. Različni načini rezi pri sorti jabolk 'Topaz' na notranjo kakovost plodov niso imeli signifikantnega vpliva.
Ključne besede: jablana / rez / 'Topaz' / kakovost / obarvanost plodov
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 320; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (986,56 KB)

84.
VPLIV AKTIVATORJEV TAL NA KAKOVOST PLODOV IN RAZRAŠČENOST KORENINSKEGA SISTEMA JABLANE Malus domestica Borkh SORTE BREBURNE
Srečko Ocvirk, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv aktivatorjev tal na kakovost plodov jablane Malus domestica Borkh. sorte 'Braeburn' UDK: 634.11:631.4:577.17(043.2)=163.6 Od leta 2008 dalje je polovica nasada jablan sorte 'Braeburn' gnojena z mineralom gnojilom NPK, na drugi polovici pa je bil uporabljen aktivator tal PRP sol. V letu 2015 smo izbrali 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, kjer je bil uporabljen aktivator tal PRP sol, in 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, gnojenega klasično z mineralnim gnojilom - NPK. Leta 2015 je bila sedmo leto zapored izvedena aplikacija aktivatorja tal PRP sol v količini 226 kg/ha, v obravnavanju kontrola pa s PK gnojili v količini 25 kg P2O5 in 90 kg K2O na ha. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da uporaba aktivatorja tal PRP sol statistično značilno vpliva na: obarvanost plodov, povečano trdoto mesa plodov in večje število plodov I. kakovostnega razreda. Ugotovili smo, da aktivator tal zmanjša povprečno maso plodov, na ostale parametre zrelosti in rodnosti pa nima vpliva. Aktivator tal PRP statistično značilno poveča skupno število korenin ter korenin kategorij do 2 mm in 2 do 4 mm. Ne poveča števila skeletnih korenin. Korenine pa so razporejene enakomerneje in globlje v talnem profilu do globine enega metra.
Ključne besede: Jablana / 'Braeburn' / aktivator tal / kakovost plodov / korenine
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 234; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

85.
VPLIV UPORABE ANTIDRIFTNIH ŠOB IN IZKLJUČEVANJA VENTILATORJA PRI NANOSU PRIPRAVKOV ZA VARSTVO RASTLIN NA UČINKOVITOST ZATIRANJA GLIVIČNIH BOLEZNI VINSKE TRTE
Uroš Zelenik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu v vinogradu smo preučevali vpliv tipa šobe in izklapljanja ventilatorja aksialnega pršilnika na učinkovitost fungicidov za zatiranje gliv povzročiteljic peronospore (P), oidija (O) in sive plesni (SP) vinske trte. Primerjali smo šobi Lechler TR 80 015 in ITR 80 015. Uporaba šobe ITR ni zmanjšala učinkovitosti fungicidov za zatiranje P in O na listju trte ter O na grozdju v primerjavi z učinkovitostjo doseženo pri aplikaciji fungicidov s šobo TR. Stopnja učinkovitosti fungicidov za zatiranje P in SP na grozdju se je pri uporabi šobe ITR povečala. Izklapljanje ventilatorja je pri obeh šobah povzročilo zmanjšanje učinkovitosti zatiranja gliv povzročiteljic vseh treh bolezni. Zmanjšanje je bilo pri šobi TR večje kot pri šobi ITR. Izklapljanje ventilatorja je pri uporabi šobe TR povzročilo 8,9 % izgubo pridelka grozdja in pri uporabi šobe ITR 2,9 % izgubo, v primerjavi s škropljenjem z vklopljenim ventilatorjem.
Ključne besede: vinska trta / antidriftne šobe / zatiranje bolezni / učinkovitost fungicidov
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 190; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (358,88 KB)

86.
Vpliv prekrivanja nasada čebule s slamo na zatiranje plevelov, škodljivcev in bolezni čebule
Tadej Iršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.
Ključne besede: čebula, zastirka, slama, pleveli, bolezni
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 234; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

87.
VPLIV HITROSTI VOŽNJE NA KVALITETO KORUZNE REZANICE
David Videnšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem poskusu smo proučevali vpliv delovne hitrosti na izgube in kvaliteto rezanja koruznih rastlin z enovrstnim silažnim kombajnom SIP SK-80. Ugotovili smo, da je hitrost vožnje značilno vplivala na zmanjšanje celotnih izgub od 1,76 % (v1=0,47 m/s) na 0,76 % (v3=1,64 m/s). Nadalje smo ugotovili, da se je s povečevanjem delovne hitrosti povečala samo izguba stebel in listov od 0,60 % na 0,96 %, medtem ko se je izguba storžev zmanjšala od 3,52 % na 0,47 %. Nasprotno pa je kvaliteta delovanja, merjena v deležu poškodovanih zrn, z naraščanjem delovne hitrosti upadala, saj je delež celih zrn v vzorcu zmlete koruzne mase narasel iz 0,02 % na 0,86 %.
Ključne besede: silokombajn, hitrost, koruza, izgube, poškodbe zrnja
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 175; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

88.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI MOLŽE MED TANDEMOM IN MLEKOVODOM
Dejan Mohorko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo merili porabo električne energije in čas molže na dveh kmetijah z različnim načinom reje in sistemom molže, ter porabo vode za pranje na obeh sistemih. Kmetija 1 ima vezan način reje z mlekovodom na štiri molzne enote, kmetija 2 pa prosto rejo z molziščem enostranski tandem (1 x 4). Povprečni čas molže posamezne krave je pri mlekovodu 7,69 minut, na molzišču pa 6,8 minut. Povprečna količina mleka na posamezno kravo je pri mlekovodu znašala 7,9 l, na molzišču pa 11,61 l. Povprečna porabljena električna energija glede količine namolzenega mleka je bila pri mlekovodu 0,29 kWh/kravo, na molzišču pa 0,25 kWh/kravo. Povprečni stroški električne energije na posamezno kravo so pri mlekovodu 0,0175 EUR, na molzišču pa 0,0151 EUR. Za eno pranje pralnega sistema se je pri mlekovodu porabilo 100 l vode, pri molzišču tandem pa 80 l vode za pranje. Do statistično značilne razlike je prišlo pri kWh na čas molže.
Ključne besede: mlekovod, tandem, poraba električne energije, povprečni stroški na kravo
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 203; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

89.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI DVEH SORT SOLATE
Patricija Frešer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj zelenjadnic ter njihovo vključevanje v pridelavo. V okviru trajnostnega poljskega poskusa na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, ki poteka že od leta 2007, smo v letu 2015 primerjali pridelek in morfološke lastnosti dveh sort solate v ekološki (EKO), biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), integrirani (IP) kmetijski pridelavi ter v kontrolnem obravnavanju (K). Statistično značilno vpliva PS na skupni pridelek (najmanj K (19,92 t ha^(-1)) in največ BD (33,46 t ha^(-1))) in na tržni pridelek (najmanj K (13,94 t ha^(-1)), največ BD (27,40 t ha^(-1))). Med proučevanima sortama ('Comice' in 'Leda') v pridelkih ni statistično značilnih razlik. PS ne vpliva značilno na tržno maso rozet solate in na višino rozete. Višina rozete se statistično značilno razlikuje med sortama. PS statistično značilno vpliva na obseg solate (najmanj K (47cm), največ BD (57 cm)). Med sortama pa ni statistično značilnega vpliva. PS statistično značilno vpliva na premer rozet solate (najmanj K (18cm), največ BD (23 cm)), prav tako so statistično značilne razlike med sortama. PS je statistično značilno vplival na skupno maso rozete (najmanj K (193 g), največ BD (303 g), med sortama pa ni statistično značilnih razlik. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je v okviru EKO in BD pridelave možno doseči primerljive rezultate kot pri KONV in IP pridelavi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistemi, pridelek, morfološke lastnosti
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 392; Prenosov: 131
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

90.
REZULTATI PITANJA PRAŠIČEV V KMEČKIH REJAH – MEŠANA ŽIVINOREJSKA KMETIJA
Katarina Horvat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na dveh mešanih živinorejskih kmetijah (S in L) smo spremljali pitanje prašičev v obdobju enega turnusa (5 mesecev, od 30 do 120 kg). Na kmetiji S smo spremljali 9 prašičev (komercialni križanci), na kmetiji L pa 6 prašičev (križanci 12×54). Živali smo v času pitanja individualno tehtali ter izračunali dnevne priraste. Izvedli smo Weendsko analizo krme in dnevno spremljali porabo krme na boks. Po zakolu smo določili klavno kakovost in kakovost mesa. Analiza vzorcev krme je pokazala, da so imeli prašiči na kmetiji S v obroku (v kg sveže snovi) 101 g beljakovin (SB) 11,6 MJ metabolne energije (ME), prašiči na kmetiji L pa 98 g SB in 14,3 MJ ME. Na kmetiji S so prašiči dosegli 530 g dnevnega prirasta (DP), konzumacijo 1,94 in konverzijo 3,67. Na kmetiji L so imeli prašiči DP 641 g, konzumacijo 2,73 in konverzijo 4,26. Poleg energetsko bogatejše krme, so imeli prašiči na kmetiji L 30 % višjo konzumacijo krme. Ti prašiči so zaužili 37-45 % več energije in 20-30 % več surovih beljakovin kot prašiči na kmetiji S. V obeh primerih pa je bil krmni obrok neustrezen/neuravnotežen. Prašiči kmetije L so imeli glede na normative energetsko prebogato krmo in primanjkljaj SB, posledično so razmeroma dobro rastli, vendar so se zamastili. Prašiči na kmetiji S so imeli skozi celotno obdobje pitanja glede na normative pomanjkanje ME in SB. Posledica tega so bili nižji dnevni prirasti, manjša zamaščenost in večja mesnatost trupov. Prašiči kmetije L so imeli debelejšo slanino in manj mesnate trupe. V kakovosti mesa med kmetijama ni bilo značilnih razlik.
Ključne besede: prašiči, kmečka reja, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 465; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici