SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 1022
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega olja
Martina Jug, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Ključne besede: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 228; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1015,19 KB)

72.
Primerjava tehnike pridelave oljnih buč v Sloveniji med leti 1998 in 2016
Kristina Leva, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelava oljnih buč v Sloveniji skozi leta narašča vse do 5800 ha, zato je s pomočjo ankete bila narejena analiza sprememb tehnike pridelave oljnih buč med leti 1998 in 2016. Analiziran je tudi vpliv izobrazbe (kmetijska, ne kmetijska), velikost kmetijskega gospodarstva (do 6 ha, 6 do 10 ha, nad 10 ha) in način pridelave (ekološka, konvencionalna in KOP-poljedelstvo) na tehniko pridelave oljnih buč. Anketiranje je izvedeno v pomurski, podravski in savinjski regiji. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je v preučevanem obdobju večja za 0,6 ha. Velikost površin z oljnimi bučami pa se je iz 1 ha povečala na 3 ha. Pridelovalci še vedno uporabljajo 'Gleisdorfersko golico' in 'Slovensko golico'. Na trgu so registrirani novi pripravki za varstvo oljnih buč. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se pridelava oljnih buč v zadnjih desetletjih ni spremenila. Velikost kmetijskega gospodarstva ima vpliv na izbor sortnega materiala, zasnovo kolobarja, analizo tal, količino porabljenega semena na ha, spravilo in količino pridelka oljnih buč. Način pridelave vpliva na izbiro sortimenta, velikost pridelovalnih površin oljnih buč, zasnovo kolobarja, analizo tal, gnojenje, količino porabljenega semena, način setve ter na spravilo in količino pridelka.
Ključne besede: oljne buče / Slovenija / tehnika pridelave / anketa
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 145; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (849,00 KB)

73.
Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemih
Katja Ratnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.) Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi. Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 104; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (622,30 KB)

74.
Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije »Pri Baronu«
Sabina Karlovčec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: S koncem decembra 2016 je v okviru Uredbe št. 1169/2011, prišel v veljavo člen, ki predpisuje obvezno navedbo energijskih in hranilnih vrednosti na predpakiranih živilih. V okviru diplomskega dela smo za ekološko kmetijo »Pri Baronu« izračunali energijske in hranilne vrednosti živilom v ponudbi kmetije. S pomočjo receptur, splošno veljavnih podatkov in upoštevajoč vso veljavno zakonodajo smo naredili izračune in jih primerjali z vrednostmi primerljivih ekoloških živil, najdenih na slovenskem trgu. Preverili smo, ali med njimi prihaja do odstopanj in če so ta znotraj predpisanih tolerančnih mej. Rezultati kažejo, da do odstopanj največkrat pride pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov ter soli. Tolerančne meje so s svojimi vrednostmi presegli nekateri sirupi in marmelade, pesto namaza ter kisla repa in zelje ter začimbna mešanica Baronogeta. Pri ostalih primerjanih živilih so bile razlike znotraj predpisanih tolerančnih mej. Izračune energijske in hranilne vrednosti bo kmetija dodala na obstoječe označbe svojih predpakiranih živil.
Ključne besede: označevanje, hranilne vrednosti, energijske vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 171; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1016,58 KB)

75.
Vpliv prekrivnih rastlin na rast plevelov v posevku oljnih buč (Cucurbita pepo L. convar, citrullina (L) Greb. var. styriaca Greb.)
David Šket, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Prekrivne rastline so ena izmed možnosti omejevanja rasti plevelov v posevkih. V letu 2015 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru izvedli poljski poskus z različnimi prezimnimi podsevi in z oljno bučo kot glavno rastlino. Namen raziskave je v integriranem pridelovalnem sistemu preučiti vplive različnih prekrivnih rastlin na rast plevelov in pridelek bučnic. V poskus so bile vključene naslednje prezimne prekrivne rastline: ječmen (J), inkarnatka (I) in grašica (G), ki smo jih v maju, pred setvijo buč, povaljali z valjarjem rastlinske odeje (Roller Crimper) in belo deteljo (BD), ki smo jo sejali 21 dni po setvi buč. Rezultate rasti in razvoja plevelov smo primerjali z obravnavanjem brez podseva in glavne rastline (KON). Z analizo rezultatov lahko potrdimo, da prekrivne rastline (PR) statistično značilno vplivajo na zmanjševanje rasti plevelov in s tem na pridelek bučnic. Podsev ozimnega ječmena (J) najučinkoviteje omejuje rast plevelov, vendar ima tudi statistično značilen vpliv na manjši pridelek bučnic. Obravnavanji I in G učinkovito zavirata rast plevelov do razvojne faze oljnih buč BBCH 700. Intenzivna rast plevelov na I in G v poznejših razvojnih fazah ima statistično značilen vpliv na nižji pridelek bučnic v primerjavi z IPL in BD, ki imata statistično značilno najvišji pridelek bučnic; (IPL 979,4 kg na ha1 in BD 925,0 kg na ha1). Sklepamo lahko, da najbolje razplevelijo posevek buč ječmen, inkarnatka in na to grašica.
Ključne besede: prekrivne rastline, pleveli, valjar rastlinske odeje, oljne buče
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 302; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (943,78 KB)

76.
Dinamika nalaganja oksalatov med rastjo kormov tara (colocasia esculenta)
Mojca Zavišek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Taro (Colocasia esculenta (L.) Schott) je ena najpomembnejših tropskih gomoljevk. Prilagojen je na toplo in vlažno okolje. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost vodotopnih in celokupnih oksalatov v kormih nekaterih kultivarjev tara iz Vanuata. Vodotopne oksalate smo ekstrahirali z vodo, za ekstrakcijo celokupnih oksalatov pa smo uporabili 0,2 M HCl. V ekstraktih vzorcev smo koncentracije oksalatov določili s tekočinsko kromatografijo. Najnižjo vrednost 52 mg/100 g pri vodotopnih oksalatih smo izmerili v kormu kultivarja VU 1819, ki je bil pobran v 8. mesecu po sajenju (MPS). Z vidika prehrane je najpomembnejše, da je vsebnost netopnih oksalatov v rastlini čim manjša, saj povzročajo ledvične kamne. V kormu kultivarja VU 396 smo izračunali najnižjo vrednosti netopnih oksalatov, in sicer 7 mg/100 g. Med vegetacijsko dobo se vrednosti oksalatov spreminjajo. Zaradi velikih razlik v vsebnosti oksalatov med kultivarji statističnih razlik med posameznimi meseci izkopavanja kormov ni bilo. Z vidika vsebnosti oksalatov je najprimernejši čas izkopavanja v 8.MPS.
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, vodotopni oksalati, celokupni oksalati, dolžina vegetacije
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 186; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (491,10 KB)

77.
Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja – ''miroljubno kmetijstvo''
Valentin Gorjanc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljamo miroljubno kmetijstvo, kot trajnostno prakso sodobne agrikulture in varovanja okolja. Zanimalo nas je, če lahko ta način ekološkega kmetovanja iz vidika varovanja okolja predstavlja alternativo sedanjemu globalnemu kmetovanju z živinorejo, ali je posledično miroljubno kmetijstvo možna rešitev za ključne okoljevarstvene izzive 21. stoletja in če ti izvirajo iz globalne živinoreje ter človekovega načina prehranjevanja. Kmetijstvo je kot osnovna dejavnost človeka zaradi okolju škodljivemu načinu pridelovanja hrane, ki izvira predvsem iz živinoreje, postalo ključen okoljevarstveni in družbeni problem 21. stoletja, ki v večinski meri ogroža našo varnost, zdravje ter obstoj na Zemlji in bo za realistično spopadanje ter reševanje v prihodnje potreboval hiter, odločen in učinkovit odziv vseh držav sveta. Vpliv živinoreje na okolje je zagotovo premalo znan. Živinoreja zaradi velike porabe naravnih virov, kopenskih površin ter reje živali in njihovih izločkov v negativnem smislu vpliva na vsa okoljevarstvena področja in to v prevladujoči meri. Več kot polovica toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, nastane v globalni živinoreji. Nujno potrebujemo udejanjanje sonaravnih načinov kmetovanja, ki so usmerjeni v rastlinsko pridelavo ter predelavo in splošno ščitenje podnebja, v ohranjanje in podpiranje biotske raznovrstnosti živih bitij in habitatov ter k trajnostnemu porabljanju naravnih virov. Če želimo zmanjšati vpliv človeka na okolje, bi bilo nujno zmanjšati porabo živalskih produktov. Miroljubno kmetijstvo je lahko odgovor na nujo po zmanjšanju vpliva človeka na okolje.
Ključne besede: miroljubno kmetijstvo / trajnostna agrikultura / varovanje okolja / globalna živinoreja / podnebne spremembe
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 384; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (819,58 KB)

78.
Vpliv načina predelave grozdja na kemijsko sestavo vina
Miha Kren, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vinske vzorce belih vin letnika 2015 smo analizirali glede na različne načine predelave grozdja. grozdja. Spremenljivke so bile stiskanje celega, drozganega in pecljanega grozdja v pnevmatski ali mehanski stiskalnici. Analize kemijske sestave delno potrjujejo vpliv večje mehanske obremenitve grozdja na višji pH in nižje skupne kisline ter višje vsebnosti vezanega SO2. Stiskanja celega grozdja v pnevmatski stiskalnici vodi v manjšo fenolno obremenitev vina, kar potrjuje specifična določitev katehinov. Analiza skupnih fenolov ne pokaže izraženega vpliva in je verjetno bolj primerna za rdeča vina. POM test vizualno potrjuje določitve katehinov.
Ključne besede: predelava grozdja / kemijska sestava vina / fenoli / katehini
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 134; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (938,48 KB)

79.
Ocena investicije v razvoj dopolnilnih dejavnosti na ekološki kmetiji
Davorin Fošnarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na ekološki kmetiji Fošnarič ugotavljali oceno investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sicer gre za odprtje manjše trgovine z mesom z lastno hladilnico. Najprej smo naredili zatečeno stanje kmetije in ovrednotili letni pridelek in vrednost krme, koliko dela je potrebnega, kakšen je stalež živali, kakšni so skupni prihodki kmetije z direktnimi plačili in brez njih ter kakšni so skupni odhodki. Nato smo ocenili vrednost investicije (12.280 EUR) in izračunali dobo povratka na podlagi 5,5 % obrestne mere. Predpostavljali smo, da se bo investicija povrnila v petih letih. Rezultati so pokazali dobo povratka v drugem letu.
Ključne besede: ekološka živinoreja, investicija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 260; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (901,92 KB)

80.
Testiranje ekoloških škropilnih programov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Förster)
Erik Rihter, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V ekološkem nasadu jablan smo izvedli klasičen poljski poskus, kjer smo primerjali učinkovitosti petih različnih ekoloških škropilnih programov za zatiranje glogove bolšice Cacopsylla melanoneura Förster. Za analizo so bile uporabljene tri metode pri različnih razvojnih stadijih jablan in bolšic. Za opravljanje primerjave učinkovitosti smo podatke o velikosti populacije vnesli v Abbotovo in Henderson-Tilton formulo. Testirane so bile naslednje aktivne snovi: naravni piretrini z oljem (Raptol), azadirahtin (Neemazal T/S), parafinsko mineralno olje (Frutapon), kaolinitna glina (Cutisan), raztopina mineralov (Mineral Rdeči), eterična olja iz lupin agrumov (Oranol), pomešana eterična olja (Matrinal B) in kalijeve maščobne snovi (Aktiv). Ekološki pripravki so na splošno dosegli dokaj visoko stopnjo učinkovitosti, med njimi pa so obstajale statistično značilne razlike. Zatiranje nimf bolšic je lažje kot zatiranje odraslih vektorjev. Na učinkovitost vplivata zaporedje uporabe pripravkov in termin nanosa.
Ključne besede: jablana, glogova bolšica, metličavost jablan, škropilni programi, ekološki pripravki
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 126; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (724,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici