SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 978
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOV
Špela Jamnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Ključne besede: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 407; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1018,93 KB)

72.
OCENJEVANJE DOBREGA POČUTJA KRAV MOLZNIC S POMOČJO PROTOKOLA WELFARE QUALITY®
Janja Končar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic uporabili protokol Welfare Quality®. Gre za hierarhično zgrajen sistem, pri katerem se ocenjujejo štiri ocenjevalna področja (OP; Krmljenje, Način reje, Zdravstveno stanje in Obnašanje). Posamezno OP preverimo z 2 do 4 merili, oceno posameznega merila pa določimo na osnovi manjšega števila meritev, ki jih v večji meri izvedemo na nivoju živali. Ocene OP združimo v skupno oceno primernosti reje in rejo uvrstimo v eno izmed kategorij dobrega počutja: odlično, dobro, sprejemljivo in nerazvrščeno. Protokol smo uporabili na dveh kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka: na kmetiji B z vezano rejo krav (n = 15) in na kmetiji G s prosto rejo krav (n = 220). Za OP smo na kmetiji B na lestvici od 0 (najslabše stanje) do 100 (najboljše stanje) dobili ocene: 19,0 za OP Krmljenje, 9,4 za OP Način reje, 26,6 za OP Zdravstveno stanje in 45,8 za OP Obnašanje. Kmetija B se je na podlagi teh ocen uvrstila v najnižjo kategorijo (nerazvrščeno). Za kmetijo G smo dobili ocene 34,0 za OP Krmljenje, 44,7 za OP Način reje, 15,7 za OP Zdravstveno stanje in 59,2 za OP Obnašanje. Kmetija G se je na podlagi teh ocen uvrstila v kategorijo sprejemljivo. V raziskavi smo ugotovili nizko stopnjo dobrega počutja živali, ocenjenega po protokolu Welfare Quality®, na izbranih kmetijah z mlečno proizvodnjo kljub številnim razlikam med kmetijama (velikost črede, menedžment, način reje).
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Quality®
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 428; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (487,03 KB)

73.
PRIMERJAVA SOCIO - EKONOMSKE STRUKTURE IN OCENE DOHODKA NA GORSKO-HRIBOVSKIH KMETIJAH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE MED LETOMA 2004 IN 2016
Nežka Voler, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava temelji na raziskovalnem projektu z naslovom »Moţnosti spodbujanja konkurenčnosti kmetij v hribovskih območjih SV Slovenije z aktiviranjem zaraščenih površin«, kjer so se na podlagi predhodno pripravljenega anketnega vprašalnika in obdelave podatkov definirali socio-ekonomski tipi kmetij na gorskohribovskih območjih SV Slovenije. Pridobivanje vhodnih podatkov na osnovi anketnega vprašalnika je potekalo v dveh časovnih razdobjih, in sicer med letoma 2004 in 2016, na vzorcu 147 kmetij v 22 občinah obravnavanega območja v prvem in na vzorcu 35 kmetij v občini Črna na Koroškem v drugem primerjalnem obdobju. Osrednja metoda pridobivanja vhodnih podatkov na terenu je anketiranje, dopolnjeno z metodo intervjuvanja. Za oceno dohodka na modelnih kmetijah so bile uporabljene kalkulacije pokritja. Izvedena je bila primerjalna analiza rezultatov med dvema obdobjema popisa proučevanih kmetij. Ocena dohodka na modelnih kmetijah je v obeh obdobjih pokazala negativno vrednost. Ocena dohodka v letu 2004 in 2016 je pokazala negativno vrednost dohodka modelnih kmetij, ne glede na njihov socio-ekonomski tip in način kmetovanja. V proučevanem območju prevladujejo v prvem obdobju mešane (63; 43 %) in konvencionalne (102; 69 %), v drugem pa čiste (16; 46 %) in konvencionalne (18; 51%) kmetije. Primerjalna analiza med obema obdobjema zazna manjše ekonomsko značilne razlike med kmetijami glede na različen socioekonomski tip.
Ključne besede: gorsko- hribovske kmetije, severovzhodna Slovenija, kalkulacija pokritja, dohodek, socio-ekonomska struktura
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 396; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

74.
VPLIV ČASA SETVE NA RAST IN RAZVOJ RŽI (Secale cereale L.) ZA KLAJO IN SILAŽO
Simon Murko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v različnih terminih na lokaciji v Zgornjem Dupleku posejali rž sorte Protecor. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv časa setve na rast in razvoj rži za jeseni pridelano klajo in silažo. Poskus je bil izveden v treh rokih setve in treh ponovitvah. Meritve višin rastlin smo izvedli v treh terminih, merili smo tudi premer stebla in ugotavljali število listov na rastlino. Jeseni 2015 smo del posevka rži pokosili, stehtali količino zelene mase in nato s sušenjem določili količino suhe snovi po posameznih vzorcih. Del pokošene rži smo silirali in januarja 2016 opravili kemično analizo silaže. Največji pridelek zelene mase pokošen jeseni je bil pri prvem roku setve rži in je znašal 32 507 kg ha-1. Pridelek suhe snovi je bil prav tako največji v prvem roku setve in je znašal 4547 kg ha-1. Največji pridelek zrnja rži po jesenski košnji za silažo pa je bil pri drugem roku setve in je znašal 6157 kg ha-1. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da čas setve vpliva na količino pridelka zelene mase, suhe snovi in pridelka zrnja rži.
Ključne besede: rž/setev/klaja/silaža/pridelek
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 445; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

75.
PEKA KRUHA IN POTIC NA TRADICIONALEN NAČIN KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI PUKŠIČ
Valerija Pukšič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo se ukvarjali z analizo ekonomske upravičenosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji Pukšič. Dopolnilna dejavnost, ki smo jo obravnavali, je peka kruha in potic na tradicionalen način. V delu smo analizirali ekonomsko upravičenost izdelkov, kot so potratna potica, orehova potica, mešani rženi kruh in sadni kruh. V teoretičnem delu naloge sta uporabljeni metodi kalkulacije skupnih stroškov s pripadajočo analizo pomembnejših ekonomskih parametrov in interpretacije literature (predpisane zakonodaje, Evropskih priporočil). Primerjani so modeli, priporočila EU in zakonodaja v Sloveniji na področju kmetijstva. Ugotovili smo, da je priprava vseh izdelkov ekonomsko upravičena oziroma da pripomorejo k finančni stabilnosti kmetije, saj se z njihovo prodajo krepijo finančni prilivi na kmetiji in s tem možnosti širitve, amortizacije in vpeljave določenih izboljšav oziroma novitet.
Ključne besede: dopolnilna dejavnost / peka kruha in potice / ekonomska upravičenost
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 537; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

76.
Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)
Ema Ileršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Ključne besede: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (700,11 KB)

77.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICI
Sašo Kebrič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Ključne besede: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 584; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

78.
ZAVAROVANJE GOSPODARSKIH ŽIVALI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Albin Škofič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi obravnavamo premoženjski interes, pri tem pa se posebej posvečamo proučevanju smiselnosti pogodbe o zavarovanju gospodarskih živali. Primerjali bomo akademsko stališče glede na aktualne ponudnike zavarovanja v Sloveniji, pri tem pa se bomo osredotočili na osnovna in razširitvena kritja. V pomoč nam bo tudi sistem sofinanciranja zavarovalne premije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Če se zavežemo in sklenemo zavarovalno pogodbo z enim od ponudnikom zavarovanja, je dobro poznati svoja kritja, pravice in odgovornosti. Kadar nastopi zavarovalni primer znotraj kritij, navedenih na zavarovalni pogodbi, se aktivirajo postopki, ki v najkrajšem možnem času uredijo zadevo. Pri tem ni vključen zgolj škodni oddelek ponudnika zavarovanja, temveč celotni aparat zavarovanja.
Ključne besede: gospodarske živali, premoženje, zavarovanja, kritja
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 211; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (323,94 KB)

79.
IZRAČUN PREHRANSKIH VREDNOSTI ŽIVIL V PONUDBI RAZLIČNIH EKOLOŠKIH KMETIJ
Alja Jug, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ob bližajoči se spremembi na področju označevanja predpakiranih živil oziroma obvezni navedbi hranilnih vrednosti na njih je bila izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekoloških kmetij Fajdiga, Morgan, Hiška zelišč in ekološke kmetije Radikon. Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi receptur, ki so nam jih poslale kmetije, smo primerjali z vrednostmi živil, ki so dostopna na tržišču in podobna našim, ter preverili, ali so znotraj dovoljenih tolerančnih mej. Za izračune hranilne vrednosti smo uporabili splošno uveljavljene informacije o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se odstopanja največkrat pojavijo pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov. Odstopanja, ki so presegla dovoljene tolerančne meje, so se pojavila pri marmeladah, paradižnikovi omaki, zeliščnem sirupu in pri kisli repi. Menimo, da do njih ne bi prišlo, če bi lahko živila med seboj primerjali tudi glede na recepture, in ne zgolj glede na sestavine. Pri sklopih živil, kot so kisi z aromami, oljčna olja z aromami ter oljke v olju in slanici, so bile dobljene razlike znotraj tolerančnih mej. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile obstoječe označbe na predpakiranih živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 666; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

80.
VPLIV RASTNIH HORMONOV NA KARAKTERISTIKO PLODOV SLIV (Prunus domestica)
Mateja Stopar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen poskusa, ki smo ga opravljali leta 2008 v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik, je bilo ugotoviti, kakšen vpliv imajo rastna hormona avksin (pripravek Maxim) in citokinin (pripravek CPPU), ročno redčenje plodov in njihove kombinacije na velikost plodov in izbrane parametre kakovosti pri slivah sorte 'Čačanska lepotica'. V poskus je bilo vključenih 7 obravnavanj: obr. 1: plodove smo ročno redčili in nato tretirali z avksinom, obr. 2: izvedli smo tretiranje z avksinom, dne (22. 5. 2008), obr. 3: izvedli smo dve tretiranji z avksinom v dveh različnih terminih (22. 5. in 3. 6. 2008), obr. 4: izvedli smo tretiranje plodov s citokininom dne (22. 5. 2008), obr. 5: opravili smo tretiranje z avksinom in citokininom, šesto obravnavanje je predstavljalo kontrolo (netretirano), obr. 7: opravili smo ročno redčenje plodov. Meritve premera plodov so bile opravljene v 10 - 14 dnevnih intervalih, z začetkom 45 dni pred tehnološko zrelostjo. Rezultati so pokazali, da je statistično značilno največji pozitivni vpliv na velikost plodov in vsebnost suhe snovi imela uporaba rastnega hormona citokinina, uporabljenega v fazi razvoja plodov, medtem ko uporaba avksina ni imela učinka.
Ključne besede: slive, 'Čačanska lepotica', rastni hormoni, plod, kakovost
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 374; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (386,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici