SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 960
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Vpliv načina pridelave na pridelek in kakovost paradižnika
Tine Sušek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na pridelek in kakovost paradižnika, v svetovnem merilu najpomembnejše zelenjadnice, imajo lahko pridelovalni sistemi (PS) odločilen vpliv. Poljski poskus je bil izveden leta 2015 na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kjer je bil proučevan vpliv PS (ekološki, biodinamični, integrirani in konvencionalni) na pridelek in kakovost (vsebnost sladkorja, C-vitamina, nitratov in nitritov) dveh kultivarjev ('Jani' in 'Amaneta F1') paradižnika. Vsako obravnavanje je bilo oskrbovano skladno z zahtevami za določen PS in dobro kmetijsko prakso. Najvišja skupna masa pridelka je v konvencionalnem (56,71 t ha-1) in biodinamičnem (53,98 t ha-1) PS, v tržnem pridelku se pridelki med konvencionalnim (37,58 t ha-1), biodinamičnim (36,77 t ha-1), integriranim (31,43 t ha-1) in ekološkim (27,13 t ha-1) PS ne razlikujejo. Najvišja vsebnost sladkorja je v biodinamičnem (4,92 oBx) in ekološkem (4,88 oBx) PS. Najnižja vsebnost nitratov je v ekološkem (42,67 mg kg-1) ter v integriranem (44,33 mg kg-1) PS. Med kultivarjema je razlika v skupni in tržni masi pridelka, v vsebnosti sladkorja ter C-vitamina v prid kultivarja 'Amaneta F1', ki hkrati kopiči manj nitratov od kultivarja 'Jani'. Potrjeni vplivi PS na proučevane parametre so lahko dobra osnova za odločitev, kateri PS bo izbran za pridelavo paradižnika, pri čemer imajo glede kakovosti prednost manj intenzivni PS.
Ključne besede: paradižnik, način pridelave, pridelek, kakovost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 379; Prenosov: 149
.pdf Polno besedilo (933,60 KB)

72.
Primerjava divjih in selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij pri pripravi jabolčnega kisa
Katarina Puhan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na posestvu Pohorski dvor smo v letu 2016 primerjali delovanje selekcioniranih in divjih ocetnokislinskih bakterij pri proizvodnji jabolčnega kisa na način, da smo spremljali dinamiko pretvorbe alkohola v ocetno kislino. Meritve vrednosti omenjenih parametrov so bile izvedene v podjetju Fabijan d.o.o. v Pernici, v enakomernih presledkih v obdobju dveh mesecev. Namen poskusa je bil preveriti primernost uporabe selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij rodu Acetobacter aceti. Želeli smo preveriti, ali selekcionirane bakterije v določenih pogojih delujejo hitreje kot divje. Rezultati so nakazali trend, da omenjene selekcionirane ocetnoislinske bakterije alkohol v sadnem vinu oksidirajo hitreje kot divje, vendar njihova uporaba v izbranih pogojih delovanja ni imela statistično značilnega vpliva na končno vsebnost ocetne kisline in pH jabolčnega kisa.
Ključne besede: kis, jabolka, fermentacija, ocetnokislinska fermentacija, selekcionirane ocetnokislinske bakterije
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 279; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (408,86 KB)

73.
VPLIV RAZLIČNIH GNOJIL NA RAST IN RODNOST PRI JABLANI SORTE GALA
Renato Kocbek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letih 2004 in 2005 izvedli poskus. Ugotavljali smo vpliv organskih gnojil Agrovit in Biosol na rast in rodnost jablan sorte 'Gala' v primerjavi z gnojilom KAN. V poskus je bilo vključenih 120 dreves na skupni površini 268 m2. Drevesa so bila razporejena v štirih naključnih blokih s po tremi obravnavanji. V prvem in drugem letu (2004 in 2005) po sajenju smo v prvem obravnavanju uporabili 160 kg gnojila KAN/ha, v drugem obravnavanju 360 kg gnojila Agrovit/ha, 45 kg gnojila amonijev sulfat/ha in 6,7 ton hlevskega gnoja/ha, v tretjem obravnavanju pa 1100 kg gnojila Biosol/ha. Ob sajenju so bile sadike izenačene, visoke od 177 do 183 cm in v poprečju z desetimi poganjki. V prvem letu po sajenju ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 366 in 375 cm. Tudi v drugem letu ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 523 in 583 cm. Pri kakovosti plodov doseže najboljše rezultate gnojilo KAN, ki izboljša debelino plodov.
Ključne besede: jablana, gnojenje, 'Gala', rast, kakovost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 402; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (543,69 KB)

74.
Vpliv apnenca iz morskih alg na parametre kakovosti pri sorti jablane 'Pinova' (Malus domestica B.)
Denis Protner, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 196; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (516,45 KB)

75.
EKONOMIKA REJE PIŠČANCEV BROJLERJEV
Sebastjan Krabonja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je analizirati rejo piščančjega mesa piščancev brojlerjev iz ekonomskega vidika. V ta namen je bil za rejo piščančjega mesa na kmetiji razvit tehnološko-ekonomsko simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V drugem delu raziskave je raziskan vpliv letnih časov na pogin v reji.
Ključne besede: ekonomika / modelne kalkulacije / reja piščancev / kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 279; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (920,08 KB)

76.
VPLIV RAZLIČNIH SVETLOBNIH PROGRAMOV NA PROIZVODNOST BROJLERJEV
Blaž Bedenik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih svetlobnih programov na proizvodnost broilerjev, saj je perutnina zelo občutljiva na dnevno nočni ritem. Testirali smo štiri programe. V programu 1 (23S:1T;20S:4T;23S:1T) so bile živali prvi teden izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, od 8. do 28. Dne so bile izpostavljene 20 uram svetlobe in 4 uram teme, od 28. Do 35. Dne pa 23 uram svetlobe in 1 uri teme. V programu 2 (24S;20S:4T) so imele živali prvi teden 24 ur svetlobe, potem pa do 20 ur svetlobe in 4 ure teme, živali v programu 3 (23S:1T) so bile 35 dni izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, medtem ko so imele živali v programu 4 (24S) vse dni 24 ur svetlobe. Ugotavljali smo vplive svetlobnih programov na maso, prirast mase, konverzijo krmil, razmerje voda/krma, pogin in PEF (proizvodna učinkovitost reje). Najnižja masa je bila dosežena v programu 3, ki se statistično značilno razlikuje (P ≤ 0,05) od ostalih programov. Najugodnejša konverzija je v programu 3. Pogin je bil največji v programu 4. V vseh programih PEF ne izkazuje bistvenih razlik. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotovimo, da je za rejo najprimernejši program 2 (24S;20S:4T).
Ključne besede: brojlerski piščanci, svetlobni program, telesna masa, rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 172; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (940,01 KB)

77.
MOŽNOSTI PREUSMERITVE V EKOLOŠKO PRIDELAVO NA MAJHNI ZELENJADARSKI KMETIJI
Sonja Sreš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vse več potrošnikov išče ekološko pridelano zelenjavo, ki jo lahko po preusmeritvi ponudijo zelenjadarske kmetije, trenutno še vključene v shemo integrirane pridelave. Preusmeritveni načrt je lahko podlaga za odločitev o spremembi načina kmetijske pridelave. V ta namen je zgrajen tehnološko-ekonomski simulacijski model za analizirano majhno zelenjadarsko kmetijo v Podravju. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov in na podlagi ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve. Ekonomika preusmeritve je ocenjena za integrirano pridelavo, obdobje preusmeritve in za ekološko pridelovanje, za pridelavo na prostem in v zaščitenih prostorih ter za posamezne zelenjadnice, ki si sledijo glede na predvideni kolobar. Vhodni podatki za posamezno tehnološko karto so pridobljeni neposredno na proučevani kmetiji, iz prakse in v strokovni literaturi. Model kalkulacij skupnih stroškov za zelenjadnice vključuje sklope: poraba semenskega materiala, poraba gnojil, poraba sredstev za varstvo rastlin, delovne ure, strojno delo in najete strojne usluge, ter splošni stroški (stroški kontrole, prispevkov, vode, elektrike). Finančni rezultat na nivoju kmetije se po preusmeritvi zviša (integrirano = 10.112,38 €, ekološko = 17.073,21). Zviša se tudi število delovnih ur, ki v ekološkem načinu kmetovanja zagotavljajo 1,8 PDM (integrirano = 0,62 PDM). Za analizirano kmetijo je predstavljena analiza SWOT, ki vključuje pozitivne in negativne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za preusmeritev. Preusmeritev majhne zelenjadarske kmetije v ekološko kmetijstvo je ekonomsko upravičena, vendar je za preusmeritev ključnih več drugih dejavnikov (znanje, trg, interesi družinskih članov, pravna organiziranost kmetije), ki tudi vplivajo na odločitev o spremembi načina kmetovanja na kmetiji.
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetijstvo, ekonomska analiza, zelenjadarska kmetija
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 289; Prenosov: 100
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

78.
VPLIV KISIKOVE PLAZME NA KALIVOST PŠENICE
Ana Vajsman, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba kisikove plazme v kmetijstvu je nova, alternativna tehnika, posledično je raziskav o vplivih na kalitev in zgodnjo rast rastlin relativno malo, informacije so pogosto nepopolne. V rastni komori smo proučevali vpliv kisikove plazme na parametre kalivosti (delež kalečih semen (Kt), hitrost kalitve (H) in skupno hitrost kalitve (Hs)), morfološke lastnosti kalečih rastlin (število korenin (Rn), dolžino posamezne seminalne korenine (Rd), skupno dolžino koreninskega sistema (Rt) in dolžino plumule (Pd) ter mase rastlin (koreninski sistem in plumula) dveh sort ozimne pšenice 'Apache' in 'Bezostaja1'. Vzorce semen smo s kisikovo plazmo obdelali na štiri različne načine: glow (G) režim pri 200 W, 5 s in 30 s ter afterglow (AG) režim pri 600 W 3 s in 5 s. Za primerjavo smo uporabili s plazmo neobdelano seme in seme izpostavljeno le vakuumu in plinu. Rezultati kažejo, da izbrani sorti različno reagirata na plazemsko obdelavo. Pri sorti 'Apache' je, v primerjavi z neobdelanim semenom, viden pozitiven učinek plazme predvsem po obdelavi semena pri AG režimu za 3 s (H in Hs) ter pri AG režimu za 5 s (Rd, Rt, Rs, Pf, Ps). Pri sorti 'Bezostaya 1' so učinki plazemske obdelave manj izraženi: obdelava ima negativen učinek na parametre kalitve, pozitivni učinki so zabeleženi po obdelavi pri G režimu (Rd in Rt). Glede na rezultate lahko sklenemo, da je učinek plazme na zgodnjo rast in razvoj rastlin v veliki meri odvisen od lastnosti sorte in ne zgolj vrste, kar pa je v literaturi nezadostno raziskano.
Ključne besede: kisikova plazma, pšenica, kalitev, morfološke lastnosti
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 295; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

79.
PIŠČANČJI GNOJ KOT SUROVINA ZA BIOPLINARNE
Gregor Visenjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: test
Ključne besede: test
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 217; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,34 MB)

80.
Proučevanje zmožnosti izbire krme brojlerskih piščancev v obdobju pitanja
Adrijana Skrbiš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S poskusom smo želeli ugotoviti, ali so živali zmožne senzoričnega zaznavanja različnih krmnih mešanic, in ali so zmožne izbrati med različnimi krmnimi mešanicami. Poskus je bil razdeljen na dve opazovani skupini po 25 živali in je potekal ob različnih temperaturnih pogojih (povprečna zunanja temperatura pri prvi skupini 13 °C in pri drugi skupini 20 °C). Živali so bile označene in snemane. Na razpolago so imele enako osnovno krmno mešanico (KM0) s tremi različnimi dodatki (KM1, KM2, KM3) na osnovi kostanjevega tanina. Krme smo postavili na v naprej določene 4 lokacije, po določenem času pa smo krmne mešanice naključno zamenjali med lokacijami. Z zamenjavo krme na lokacijah smo dobili obdobja, znotraj katerih smo statistično analizirali obisk lokacij in krmnih mešanic. Analizo smo izvedli s statičnim programom SPSS 21.0 in z analizo χ2 ter z-testom. Pri nižjih temperaturah okolja je bilo več obiskov krme in obratno pri višjih temperaturah. V skupini 1 in 2 smo zaznali značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiskov lokacije, medtem ko so bile značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiska krme zaznane samo pri skupini 2. Dosežene telesne mase v skupini 1 so bile najvišje pri živalih, ki so obiskovale več krmnih mešanic, v skupini 2 pa pri živalih, ki so obiskovale le eno krmno mešanico. Ugotovili smo, da piščanci po spremembi položaja krme sledijo krmi na nov položaj.
Ključne besede: piščanci brojlerji / krma / izbira krme / rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 247; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (547,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici