SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 965
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
VPLIV ČASA SETVE NA RAST IN RAZVOJ RŽI (Secale cereale L.) ZA KLAJO IN SILAŽO
Simon Murko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v različnih terminih na lokaciji v Zgornjem Dupleku posejali rž sorte Protecor. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv časa setve na rast in razvoj rži za jeseni pridelano klajo in silažo. Poskus je bil izveden v treh rokih setve in treh ponovitvah. Meritve višin rastlin smo izvedli v treh terminih, merili smo tudi premer stebla in ugotavljali število listov na rastlino. Jeseni 2015 smo del posevka rži pokosili, stehtali količino zelene mase in nato s sušenjem določili količino suhe snovi po posameznih vzorcih. Del pokošene rži smo silirali in januarja 2016 opravili kemično analizo silaže. Največji pridelek zelene mase pokošen jeseni je bil pri prvem roku setve rži in je znašal 32 507 kg ha-1. Pridelek suhe snovi je bil prav tako največji v prvem roku setve in je znašal 4547 kg ha-1. Največji pridelek zrnja rži po jesenski košnji za silažo pa je bil pri drugem roku setve in je znašal 6157 kg ha-1. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da čas setve vpliva na količino pridelka zelene mase, suhe snovi in pridelka zrnja rži.
Ključne besede: rž/setev/klaja/silaža/pridelek
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 370; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

62.
PEKA KRUHA IN POTIC NA TRADICIONALEN NAČIN KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST NA KMETIJI PUKŠIČ
Valerija Pukšič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo se ukvarjali z analizo ekonomske upravičenosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji Pukšič. Dopolnilna dejavnost, ki smo jo obravnavali, je peka kruha in potic na tradicionalen način. V delu smo analizirali ekonomsko upravičenost izdelkov, kot so potratna potica, orehova potica, mešani rženi kruh in sadni kruh. V teoretičnem delu naloge sta uporabljeni metodi kalkulacije skupnih stroškov s pripadajočo analizo pomembnejših ekonomskih parametrov in interpretacije literature (predpisane zakonodaje, Evropskih priporočil). Primerjani so modeli, priporočila EU in zakonodaja v Sloveniji na področju kmetijstva. Ugotovili smo, da je priprava vseh izdelkov ekonomsko upravičena oziroma da pripomorejo k finančni stabilnosti kmetije, saj se z njihovo prodajo krepijo finančni prilivi na kmetiji in s tem možnosti širitve, amortizacije in vpeljave določenih izboljšav oziroma novitet.
Ključne besede: dopolnilna dejavnost / peka kruha in potice / ekonomska upravičenost
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 459; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

63.
Primerjava učinkovitosti integriranega in ekološkega škropilnega programa na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (Allium cepa L. cv. Ptujski rdeči)
Ema Ileršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Z namenom primerjanja učinkovitosti zatiranja škodljivcev in bolezni pri dveh škropilnih programih (7 aplikacij pripravkov letno) je bil izveden poljski poskus v nasadu čebule cv. Ptujski rdeči. Preučevali smo naslednje škodljive organizme (PseudoPseudoperonospora destructor, Stemphyllium vesicarium, Alternaria porii and Thrips tabaci). Integriran škropilni program (INT) je temeljil na uporabi naslednjih aktivnih snovi pripravkov: Cu-hidroksid, azoksistrobin, mankozeb, metalaksil, ciprodinil, fludioksonil, dimetoat in sintetični piretroidi. Alternativni ekološki škropilni program (EKO) je temeljil na uporabi pripravkov na podlagi izločkov alg (Frutogard), Cu-glukonata (Labicuper), Cu-hidroksida, Bacillus subtilis (Serenade), kisle gline (Ulmasud), izločkov rastline Reynoutria sachalinensis (Milsana) in naravnih piretrinov. INT program je zagotovil značilno višjo učinkovitost zatiranja vseh preučevanih škodljivih organizmov. Kljub nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri EKO programu, ugotovljen pridelek na EKO parcelicah ni bil statistično značilno nižji od tistega na INT parcelicah. Škropljenja smo izvajali s tremi različnimi tipi šob (TeeJet Twin, TeeJet XR, TeeJet Turbo Twin). Pri INT programu so šobe imele značilen vpliv na učinkovitost pripravkov, med tem ko pri EKO programu šobe niso imele značilnega vpliva na učinkovitost pripravkov.
Ključne besede: čebula, bolezni škodljivci, zatiranje, šobe, ekološka in integrirana pridelava
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 420; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (700,11 KB)

64.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV OBDELAVE TAL NA EKOLOŠKI ODTIS PRI OLJNI OGRŠČICI
Sašo Kebrič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo vrednotili, kako vplivajo različni načini obdelave oljne ogrščice na okolje. Izračunali smo ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida in potencial globalnega segrevanja (GWP). Pri raziskovanju smo primerjali tri načine obdelave tal: konvencionalno obdelavo, konzervirajočo obdelavo in direktno setev, z namenom ovrednotiti, kateri način obdelave tal pri pridelavi oljne ogrščice je najprimernejši z okoljskega vidika. Praktični poskus se je izvedel na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v kraju Podova. Rezultati kažejo, da je največjo obremenitev za okolje prinesla konvencionalna obdelava, z ekološkim odtisom (Sustainable Process Index oziroma SPI) 41,7 gha, sledita ji konzervirajoča obdelava, s SPI 37,6 gha in direktna setev s SPI 36,6 gha, ki je bila za okolje najmanj obremenjujoča. Pri primerjavi količine izpustov CO2 na enoto pridelka smo ugotovili, da je bil ta enak pri konvencionalni obdelavi in direktni setvi (0,46 kg/enoto) ter manjši pri konzervirajoči obdelavi (0,34 kg/enoto). Pri primerjavi obremenitve GWP na enoto proizvoda oljne ogrščice smo ugotovili, da je bila ta največja pri konvencionalni obdelavi tal (4,17 kg/enoto), manjša pri direktni setvi (1,94 kg/enoto) ter najmanjša pri konzervirajoči obdelavi tal (1,59 kg/enoto). Primerjava SPI na enoto pridelka pa je pokazala, da je ta največji pri direktni setvi (133,56 m2/enoto), nekoliko manjši pri konvencionalni obdelavi tal (126 m2/enoto) ter najmanjši pri konzervirajoči obdelavi tal (97,58 m2/enoto). Zaključujemo, da se je v tem poskusu konzervirajoč način obdelave tal izkazal za najprimernejšega.
Ključne besede: ekološki odtis, izpust ogljikovega dioksida, potencial globalnega segrevanja, obdelava tal
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 511; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

65.
ZAVAROVANJE GOSPODARSKIH ŽIVALI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Albin Škofič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi obravnavamo premoženjski interes, pri tem pa se posebej posvečamo proučevanju smiselnosti pogodbe o zavarovanju gospodarskih živali. Primerjali bomo akademsko stališče glede na aktualne ponudnike zavarovanja v Sloveniji, pri tem pa se bomo osredotočili na osnovna in razširitvena kritja. V pomoč nam bo tudi sistem sofinanciranja zavarovalne premije Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Če se zavežemo in sklenemo zavarovalno pogodbo z enim od ponudnikom zavarovanja, je dobro poznati svoja kritja, pravice in odgovornosti. Kadar nastopi zavarovalni primer znotraj kritij, navedenih na zavarovalni pogodbi, se aktivirajo postopki, ki v najkrajšem možnem času uredijo zadevo. Pri tem ni vključen zgolj škodni oddelek ponudnika zavarovanja, temveč celotni aparat zavarovanja.
Ključne besede: gospodarske živali, premoženje, zavarovanja, kritja
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 175; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (323,94 KB)

66.
IZRAČUN PREHRANSKIH VREDNOSTI ŽIVIL V PONUDBI RAZLIČNIH EKOLOŠKIH KMETIJ
Alja Jug, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ob bližajoči se spremembi na področju označevanja predpakiranih živil oziroma obvezni navedbi hranilnih vrednosti na njih je bila izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekoloških kmetij Fajdiga, Morgan, Hiška zelišč in ekološke kmetije Radikon. Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi receptur, ki so nam jih poslale kmetije, smo primerjali z vrednostmi živil, ki so dostopna na tržišču in podobna našim, ter preverili, ali so znotraj dovoljenih tolerančnih mej. Za izračune hranilne vrednosti smo uporabili splošno uveljavljene informacije o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se odstopanja največkrat pojavijo pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov. Odstopanja, ki so presegla dovoljene tolerančne meje, so se pojavila pri marmeladah, paradižnikovi omaki, zeliščnem sirupu in pri kisli repi. Menimo, da do njih ne bi prišlo, če bi lahko živila med seboj primerjali tudi glede na recepture, in ne zgolj glede na sestavine. Pri sklopih živil, kot so kisi z aromami, oljčna olja z aromami ter oljke v olju in slanici, so bile dobljene razlike znotraj tolerančnih mej. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile obstoječe označbe na predpakiranih živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 580; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

67.
VPLIV RASTNIH HORMONOV NA KARAKTERISTIKO PLODOV SLIV (Prunus domestica)
Mateja Stopar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen poskusa, ki smo ga opravljali leta 2008 v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik, je bilo ugotoviti, kakšen vpliv imajo rastna hormona avksin (pripravek Maxim) in citokinin (pripravek CPPU), ročno redčenje plodov in njihove kombinacije na velikost plodov in izbrane parametre kakovosti pri slivah sorte 'Čačanska lepotica'. V poskus je bilo vključenih 7 obravnavanj: obr. 1: plodove smo ročno redčili in nato tretirali z avksinom, obr. 2: izvedli smo tretiranje z avksinom, dne (22. 5. 2008), obr. 3: izvedli smo dve tretiranji z avksinom v dveh različnih terminih (22. 5. in 3. 6. 2008), obr. 4: izvedli smo tretiranje plodov s citokininom dne (22. 5. 2008), obr. 5: opravili smo tretiranje z avksinom in citokininom, šesto obravnavanje je predstavljalo kontrolo (netretirano), obr. 7: opravili smo ročno redčenje plodov. Meritve premera plodov so bile opravljene v 10 - 14 dnevnih intervalih, z začetkom 45 dni pred tehnološko zrelostjo. Rezultati so pokazali, da je statistično značilno največji pozitivni vpliv na velikost plodov in vsebnost suhe snovi imela uporaba rastnega hormona citokinina, uporabljenega v fazi razvoja plodov, medtem ko uporaba avksina ni imela učinka.
Ključne besede: slive, 'Čačanska lepotica', rastni hormoni, plod, kakovost
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 327; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (386,41 KB)

68.
PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENIJI
Darja Cvelfer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Okrasno vrtnarstvo se ukvarja s pridelavo okrasnih rastlin in je del vrtnarstva, ki ga skupaj s sadjarstvom in vinogradništvom uvrščamo v gospodarsko dejavnost hortikulturo. Pregled okrasnega vrtnarstva je v nalogi predstavljen na podlagi statističnih popisov vrtnarstva v obdobju med letoma 2000–2013. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali si slovenski okrasni vrtnarji želijo povezovanja, v sklopu katerega bi lažje skrbeli za promocijo, nabavo, prodajo in izobraževanje. Analizo smo opravili z anketno raziskavo, ki smo jo izvedli med pridelovalci okrasnih rastlin v letu 2003. Rezultati analize so pokazali potrebo in nujnost po združevanju in skupnem nastopanju na trgu, saj bi kar 93 % anketiranih pridelovalcev želelo vstopiti v katerokoli obliko združenja.
Ključne besede: okrasno vrtnarstvo, pridelovalci, združenja pridelovalcev
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 210; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (806,70 KB)

69.
Vpliv inokulanta in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji
Robert Šabeder, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem mikroposkusu, smo ugotavljali vpliv inokulacije in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji. Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus v štirih ponovitvah. Setev je bila opravljena 14. septembra 2015. Posejali smo dve sorti lucerne: Soča in NS mediana ZMS iz Novega Sada. Semena smo inokulirali z bakterijo Rhizobium melioti dveh proizvajalcev: BASF in Inštituta za ratarstvo i povrtlarstvo Novi Sad. Dodatno smo del poskusa apnili. Pred košnjo smo izmerili višine rastlin (cm), ocenili poleglost in zapleveljenost ter ob košnji stehtali zeleno maso in s sušenjem vzorcev določili pridelek suhe snovi (SS kg ha-1). Pri pridelku SS je bila opazna statistična značilna razlika pri inokulaciji semena z bakterijo 1, kjer je bil dosežen največji povprečni pridelek SS (4779,0 kg SS), pri bakteriji 2 smo dosegli 4288,8 kg SS, medtem ko je bil najmanjši povprečni pridelek pri kontrolah (brez inokulacije) 4027,8 kg SS. Tam, kjer nismo dodatno apnili, je bil dosežen večji pridelek (4621,8 kg SS) kot tam, kjer smo apnili (4108,6 kg SS).
Ključne besede: lucerna, inokulacija, apnenje, pridelek, višina rastlin
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 227; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (964,01 KB)

70.
VPLIV INOKULIRANOSTI SEMENA NA PRIDELEK LUCERNE (Medicago sativa L.) SEJANE NA OBVODNIH OBMOČJIH
Urška Pačnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Od aprila do septembra 2014 smo na kmetijskem zemljišču ŽIPO Lenart d.o.o. izvajali poljski poskus kjer smo ugotavljali katera izmed sort lucerne (Medicago sativa L.) 'Soča', 'Krima' ali 'NS Mediana' bi bile najprimernejše za pridelovanje krme na obvodnih območjih. Ugotoviti smo želeli ali ima inokulacija semena vpliva na ritem rasti lucerne in njen pridelek zelene mase (ZM) in suhe snovi (SS). Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati poskusa so pokazali signifikantene razlike v številu vzniklih semen med sortami. Najbolje so kalila semena sorte 'Krima' (inokulirano seme), najslabši je bil vznik pri sorti 'Soča'. Ne moremo pa trditi, da bo inokulirano seme lucerne kalilo prej, ter da bo število vzniklih rastlin zato večje. Med sortami so statistično značilne tudi razlike v pridelku ZM in SS. Največ ZM sorto 'Soča' (39060 kg ZM ha-1), najmanj pa s sorto 'NS Mediana' (32050 kg ZM ha-1). Suhe snovi smo največ pridelali s sorto 'Soča' (6990 kg SS ha-1) in najmanj s sorto 'Krima' (inokulirano seme) (5680 kg SS ha-1).
Ključne besede: lucerna, inokulacija semena, pridelek, obvodna območja
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (532,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici