SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 1024
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Ključne besede: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 386; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

62.
Prireja mleka po spremembi načina reje in uvedbi robotske molže
Martina Vrzel, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Čeprav je sistem molže z robotom podoben običajnim sistemom molže, obstajajo med njimi velike razlike. Zato smo se na praktičnem primeru odločili raziskati vpliv spremembe načina reje in molže na prirejo mleka. Na kmetiji Vrzel so novembra 2013 pričeli uporabljati molzni robot. Pridobili smo podatke s Centralno podatkovne zbirke za tri obdobja (vmesno obdobje, obdobje pred in obdobje po uvedbi molznega robota). Opazovano obdobje je zajemalo podatke o povprečni mlečnosti, vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in skupnemu številu somatskih celic v mleku na dan kontrole. Podatke smo obdelali s statističnim programom SAS. Za primerjavo parametrov je bila narejena analiza variance ANOVA. Za primerjavo skupnega števila somatskih celic v mleku je bila narejena analiza na logaritmiranih vrednostih. Pri količini namolzenega mleka ni bilo opaženih signifikantnih razlik. Analiza zajetih podatkov pa je pokazala signifikantne razlike pri parametrih. Vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze so bile signifikantno višje. Število somatskih celic je bilo po uvedbi molznega robota signifikantno nižje. Uvedba robota je rejca zelo razbremenila. Na kmetiji je sedaj manj težkega fizičnega dela v hlevu, saj ni več ročnega krmljenja in ročne molže, ki sta vzeli največ časa pri opravilih v hlevu.
Ključne besede: način reje / krave / robotska molža / kakovost mleka
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 416; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

63.
Dopolnitev ponudbe Izobraževalnega centra Piramida Maribor z ekološkimi pekovskimi in slaščičarskimi izdelki
Darko Hercog, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se je pojavil porast zanimanja za ekološke izdelke. Temu je sledil tudi Izobraževalni center Piramida Maribor, v okviru katerega deluje Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Njegov namen je vzpostavitev infrastrukture za izvajanje vseh oblik izobraževanja ter usposabljanja za potrebe živilstva in prehrane. Projekt, v katerega je bil Center vključen, je omogočil, da sta začeli delovati Učna prodajalna in slaščičarna. Poleg osnovne ponudbe kruhov, pekovskega peciva in slaščic smo si v Centru zadali cilj ljudem ponuditi tudi ekološke izdelke. Tako je MIC v redno ponudbo dodal dva ekološka pekovska izdelka in pet ekoloških slaščičarskih izdelkov. Vsi izdelki so iz ekološko pridelanih in certificiranih surovin ter prostorsko in časovno ločeni od priprave neekoloških izdelkov. V diplomskem delu je opisan proces nastanka izdelka od nabave do distribucije. Natančno so torej prikazane recepture in postopki priprave za vsak izdelek, opozorjeno je na spremembe sistema HACCP, opisani so obrazci za spremljanje živil in zapisniki pri izdelavi ter deklaracije. Vse to je omogočilo vključitev izdelkov v ponudbo Učne prodajalne in slaščičarne.
Ključne besede: Izobraževalni center Piramida Maribor – Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ekološka predelava, ekološki pekovski izdelki, ekološki slaščičarski izdelki
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 147; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

64.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na kmetiji – študija primera
Klemen Potnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske pridelave na podedovani kmetiji, je bila analizirana ekonomika kmetijske pridelave in predelave. Z razvitim simulacijskim modelom bomo ocenili glavne ekonomske indikatorje za vsako kmetijsko pridelavo po posameznih letih. Kalkulacijski model analizira skupne stroške, skupne prihodke, lastno ceno, koeficient ekonomičnosti in končni finančni rezultat. Z uporabo Cost Benefit analize (CBA) bomo raziskali finančno upravičenost predelave oljnic. Rezultati bodo služili kot vodilo za načrtovanje pridelave, predelave in vzpostavitve poslovanja na analizirani kmetiji, za katero načrtujemo v obdobju naslednjih 5 letih preusmeritev v ekološko kmetovanje. Rezultati kažejo, da je pridelava na analizirani kmetiji ekonomsko upravičena (FR = 10.907,73 €). Izvedena je bila tudi analiza investicije v predelavo oljnic v hladno stiskana olja. Investicija v višini 110.825,23 € se ob predpostavljeni 5,5 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 10.366,50 €) povrne v sedemnajstih letih. V tem letu znaša neto sedanja vrednost (NSV = 1.802,73 €).
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, lastna kmetija, predelava
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1002,88 KB)

65.
Uporaba različnih dodatkov pri izdelavi slivove marmelade
Doroteja Fartek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki v slivovi marmeladi vplivajo na senzorično oceno marmelad. Kot osnovno surovino smo uporabili slive sorte 'Čačanska lepotica', kot dodatke pa mlete klinčke (6 g/l in 3 g/l), mleti ingver (6 g/l) in mleto lupino pomaranče (6 g/l). Namerno smo izbrali dodatke, ki so aromatični in imajo hkrati dokazane lastnosti antioksidantov. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje z uporabo hedonske lestvice, kjer so preskuševalci ocenjevali vonj, barvo, okus, konsistenco, razmerje med sladkorjem in kislino ter skupni vtis posameznih vzorcev slivove marmelade. Hkrati so se preizkusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da so dodatki statistično značilno vplivali na oceno barve, okusa, razmerja med sladkorjem in kislino ter oceno glede skupnega vtisa. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec marmelade z dodatkom lupine pomaranče, najslabšo skupno oceno pa je prejel vzorec z dodatkom klinčkov v količini 6 g/l mase.
Ključne besede: slivova marmelada, klinčki, ingver, lupina pomaranče, senzorično ocenjevanje
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 188; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (521,85 KB)

66.
Jabolčna marmelada z različnimi dodatki
Valerija Bezjak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v okviru poskusa za diplomsko delo pripravili jabolčno marmelado z različnimi dodatki (pomarančna lupinica, cimet v prahu, klinčki v prahu, burbonska vanilja). Senzorično ocenjevanje vzorcev je bilo izvedeno dne 27. 5. 2017 na Grajskem trgu v Slovenski Bistrici. Preizkuševalci so ocenjevali všečnost vonja, barve, okusa, konsistence, sladkosti in kislosti marmelade, podali so tudi skupno oceno. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da v spremljanih parametrih in skupni oceni med ocenami vzorcev ni statistično značilnih razlik. Sicer pa je visoke ocene za okus in vonj dobil vzorec marmelade z dodatkom burbonske vanilje, najslabše pa je bilo pri tem vzorcu ocenjeno razmerje med sladkorjem in kislino. Zelo visoko skupno oceno je dobila marmelada z dodatkom pomarančne lupinice. Prav tako je visoko oceno dobila ta marmelada za okus, barvo in vonj. Najvišjo oceno za razmerje med sladkostjo in kislino ter za konsistenco je dobila marmelada z dodatkom cimeta
Ključne besede: jabolčna marmelada, senzorično ocenjevanje, dodatki, okus, konsistenca, barva
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 264; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

67.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 269; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (612,86 KB)

68.
Optimiziranje uporabe stroja za vrstno odstranjevanje plevelov orizzonti orion
Gregor Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo testirali, kako različna vozna hitrost, kot uporabe vretena in naknadna uporaba okopalnika vplivajo na količino odstranjenih plevelov v sadovnjaku v pasu pod drevesi. Pri raziskovanju smo uporabili stroj Orizzonti Orion, s katerim smo testirali nitkarja Ecology Kit in Speed Green ter okopalnik Orion. Nitkarja Ecology Kit in Speed Green smo testirali pri voznih hitrostih 2,2 km/h in 3,5 km/h, naknadno smo še nitkar Speed Green testirali pri 60° kotu vretena. Okopalnik Orion smo testirali pri vozni hitrosti 2,2 km/h samostojno, naknadno pa še v souporabi z nitkarjem Ecology Kit, kjer smo želeli ugotoviti, ali se upraviči dvojni prehod. Rezultate smo merili dvakrat; prve meritve smo opravili takoj po odstranjevanju, druge pa po dveh tednih po odstranjevanju. Poskus se je izvajal na posestvu kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku, ki je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Najslabše rezultate smo dosegli pri samostojni obdelavi z okopalnikom Orion zaradi višine in gostote plevelov, saj je preživela večina plevelov, edini odstranjeni pleveli so bili samo najmanjši pleveli do višine 5 cm. Za ostale smo ocenili, da so bili samo zamaknjeni in so po obdelavi normalno nadaljevali z rastjo. Pri primerjavi vozne hitrosti 2,2 km/h in 3,5 km/h z nitkarjema Ecology Kit in Speed Green smo prišli do zaključka da smo pri vozni hitrosti 2,2 km/h v obeh primerih dosegli mnogo boljše rezultate, zaradi količine odstranjenih plevelov takoj po tretiranju in višine plevelov ter zaraščenosti pasu s pleveli, ki smo jih izmerili pri na drugih meritvah. Naknadna uporaba okopalnika za nitkarjem se je izkazala za neopravičeno. Zaključujemo, da smo najboljše rezultate dosegli pri obdelavi z nitkarjem Speed Green pri vozni hitrosti 2,2 km/h in zamiku vretena za kot 60° kot zaradi količine odstranjenega plevela in širine obdelanega pasu takoj po odstranjevanju ter višine plevela na drugih meritvah.
Ključne besede: pleveli, vozna hitrost, mehansko odstranjevanje, optimizacija, nitkar
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 267; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

69.
Ekonomičnost reje krav dojilj na srednje veliki ekološki kmetiji – študija primera
Maja Vocovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na študiji primera srednje velike ekološke kmetije (25,2 GVŽ) smo ocenjevali ekonomičnosti reje krav dojilj za leto 2016. V modelni kalkulaciji smo simulacijsko ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre: skupne stroške, skupne prihodke, finančni rezultat, lastno ceno in koeficient ekonomičnosti. Na podlagi ocenjenih ekonomskih parametrov smo ugotovili, da je kmetija poslovala s pozitivnim finančnim rezultatom, ki je znašal 306,96 €. Z ozirom na ocenjeno vrednost koeficienta ekonomičnosti lahko trdimo, da je proizvodnja ekonomsko upravičena, saj je ta 1,01. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti, pri kateri smo predpostavili, da bi na kmetiji prodali več genetsko brezrožnih plemenskih živali in ekonomsko upravičili rejo krav dojilj z višjim koeficientom ekonomičnosti (1,11) in višjo oceno finančnega rezultata (3.857,27 €).
Ključne besede: reja krav dojilj, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, analiza občutljivosti
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 494; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (649,19 KB)

70.
Vpliv dodajanja močil na stopnjo napada bolezni ter škodljivcev in na učinkovitost ffs apliciranih v nasadu čebule
Janko Golob, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) lahko dosežemo z uporabo močil, s čimer se usmerimo v trajnostno kmetijstvo. V letu 2015 smo na poljedelski kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poskus za preizkušanje vpliva močil na učinkovitost FFS za zatiranje bolezni in škodljivcev čebule. Poskusne parcelice smo tretirali s štirimi različnimi škropilnimi programi (ekološki, kontaktni, sistemični in kontaktno-sistemični), ki smo jim dodali štiri različna močila (Dash – metilirano olje; Nu-film – smola iglavcev; Break Thru in Sylwet –silikonski omočili). Analizirali smo pojav čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.) ter stopnjo napada tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.). Močili Dash in Nu-film sta povečala učinkovitost kontaktnih pripavkov in pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi, torej fungicidov in insekticidov. Močili Break Thru in Sylwet sta nekoliko povečali učinkovitost sistemičnih fungicidov, pri insekticidih pa je bil učinek manjši. Največjo količino pridelka smo dosegli v kombiniranem in sistemičnem škropilnem programu ob dodatku močil Dash in Nu-film. Močila so izboljšala učinkovitost škropilnih programov, vendar jih je najbolj smiselno dodajati kontaktnim škropilnim pripravkom.
Ključne besede: čebula / bolezni / škodljivci / močila / zatiranje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 375; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (667,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici