SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 960
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
IZRAČUN PREHRANSKIH VREDNOSTI ŽIVIL V PONUDBI RAZLIČNIH EKOLOŠKIH KMETIJ
Alja Jug, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ob bližajoči se spremembi na področju označevanja predpakiranih živil oziroma obvezni navedbi hranilnih vrednosti na njih je bila izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekoloških kmetij Fajdiga, Morgan, Hiška zelišč in ekološke kmetije Radikon. Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi receptur, ki so nam jih poslale kmetije, smo primerjali z vrednostmi živil, ki so dostopna na tržišču in podobna našim, ter preverili, ali so znotraj dovoljenih tolerančnih mej. Za izračune hranilne vrednosti smo uporabili splošno uveljavljene informacije o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se odstopanja največkrat pojavijo pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov. Odstopanja, ki so presegla dovoljene tolerančne meje, so se pojavila pri marmeladah, paradižnikovi omaki, zeliščnem sirupu in pri kisli repi. Menimo, da do njih ne bi prišlo, če bi lahko živila med seboj primerjali tudi glede na recepture, in ne zgolj glede na sestavine. Pri sklopih živil, kot so kisi z aromami, oljčna olja z aromami ter oljke v olju in slanici, so bile dobljene razlike znotraj tolerančnih mej. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile obstoječe označbe na predpakiranih živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 550; Prenosov: 136
.pdf Polno besedilo (1,07 MB)

62.
VPLIV RASTNIH HORMONOV NA KARAKTERISTIKO PLODOV SLIV (Prunus domestica)
Mateja Stopar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen poskusa, ki smo ga opravljali leta 2008 v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik, je bilo ugotoviti, kakšen vpliv imajo rastna hormona avksin (pripravek Maxim) in citokinin (pripravek CPPU), ročno redčenje plodov in njihove kombinacije na velikost plodov in izbrane parametre kakovosti pri slivah sorte 'Čačanska lepotica'. V poskus je bilo vključenih 7 obravnavanj: obr. 1: plodove smo ročno redčili in nato tretirali z avksinom, obr. 2: izvedli smo tretiranje z avksinom, dne (22. 5. 2008), obr. 3: izvedli smo dve tretiranji z avksinom v dveh različnih terminih (22. 5. in 3. 6. 2008), obr. 4: izvedli smo tretiranje plodov s citokininom dne (22. 5. 2008), obr. 5: opravili smo tretiranje z avksinom in citokininom, šesto obravnavanje je predstavljalo kontrolo (netretirano), obr. 7: opravili smo ročno redčenje plodov. Meritve premera plodov so bile opravljene v 10 - 14 dnevnih intervalih, z začetkom 45 dni pred tehnološko zrelostjo. Rezultati so pokazali, da je statistično značilno največji pozitivni vpliv na velikost plodov in vsebnost suhe snovi imela uporaba rastnega hormona citokinina, uporabljenega v fazi razvoja plodov, medtem ko uporaba avksina ni imela učinka.
Ključne besede: slive, 'Čačanska lepotica', rastni hormoni, plod, kakovost
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 311; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (386,41 KB)

63.
PREGLED OKRASNEGA VRTNARSTVA IN MOŽNOST POVEZOVANJA VRTNARJEV V SLOVENIJI
Darja Cvelfer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Okrasno vrtnarstvo se ukvarja s pridelavo okrasnih rastlin in je del vrtnarstva, ki ga skupaj s sadjarstvom in vinogradništvom uvrščamo v gospodarsko dejavnost hortikulturo. Pregled okrasnega vrtnarstva je v nalogi predstavljen na podlagi statističnih popisov vrtnarstva v obdobju med letoma 2000–2013. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali si slovenski okrasni vrtnarji želijo povezovanja, v sklopu katerega bi lažje skrbeli za promocijo, nabavo, prodajo in izobraževanje. Analizo smo opravili z anketno raziskavo, ki smo jo izvedli med pridelovalci okrasnih rastlin v letu 2003. Rezultati analize so pokazali potrebo in nujnost po združevanju in skupnem nastopanju na trgu, saj bi kar 93 % anketiranih pridelovalcev želelo vstopiti v katerokoli obliko združenja.
Ključne besede: okrasno vrtnarstvo, pridelovalci, združenja pridelovalcev
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 183; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (806,70 KB)

64.
Vpliv inokulanta in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji
Robert Šabeder, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem mikroposkusu, smo ugotavljali vpliv inokulacije in sorte na pridelek lucerne (Medicago sativa L.) v 1. košnji. Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus v štirih ponovitvah. Setev je bila opravljena 14. septembra 2015. Posejali smo dve sorti lucerne: Soča in NS mediana ZMS iz Novega Sada. Semena smo inokulirali z bakterijo Rhizobium melioti dveh proizvajalcev: BASF in Inštituta za ratarstvo i povrtlarstvo Novi Sad. Dodatno smo del poskusa apnili. Pred košnjo smo izmerili višine rastlin (cm), ocenili poleglost in zapleveljenost ter ob košnji stehtali zeleno maso in s sušenjem vzorcev določili pridelek suhe snovi (SS kg ha-1). Pri pridelku SS je bila opazna statistična značilna razlika pri inokulaciji semena z bakterijo 1, kjer je bil dosežen največji povprečni pridelek SS (4779,0 kg SS), pri bakteriji 2 smo dosegli 4288,8 kg SS, medtem ko je bil najmanjši povprečni pridelek pri kontrolah (brez inokulacije) 4027,8 kg SS. Tam, kjer nismo dodatno apnili, je bil dosežen večji pridelek (4621,8 kg SS) kot tam, kjer smo apnili (4108,6 kg SS).
Ključne besede: lucerna, inokulacija, apnenje, pridelek, višina rastlin
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 213; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (964,01 KB)

65.
VPLIV INOKULIRANOSTI SEMENA NA PRIDELEK LUCERNE (Medicago sativa L.) SEJANE NA OBVODNIH OBMOČJIH
Urška Pačnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Od aprila do septembra 2014 smo na kmetijskem zemljišču ŽIPO Lenart d.o.o. izvajali poljski poskus kjer smo ugotavljali katera izmed sort lucerne (Medicago sativa L.) 'Soča', 'Krima' ali 'NS Mediana' bi bile najprimernejše za pridelovanje krme na obvodnih območjih. Ugotoviti smo želeli ali ima inokulacija semena vpliva na ritem rasti lucerne in njen pridelek zelene mase (ZM) in suhe snovi (SS). Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati poskusa so pokazali signifikantene razlike v številu vzniklih semen med sortami. Najbolje so kalila semena sorte 'Krima' (inokulirano seme), najslabši je bil vznik pri sorti 'Soča'. Ne moremo pa trditi, da bo inokulirano seme lucerne kalilo prej, ter da bo število vzniklih rastlin zato večje. Med sortami so statistično značilne tudi razlike v pridelku ZM in SS. Največ ZM sorto 'Soča' (39060 kg ZM ha-1), najmanj pa s sorto 'NS Mediana' (32050 kg ZM ha-1). Suhe snovi smo največ pridelali s sorto 'Soča' (6990 kg SS ha-1) in najmanj s sorto 'Krima' (inokulirano seme) (5680 kg SS ha-1).
Ključne besede: lucerna, inokulacija semena, pridelek, obvodna območja
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 388; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (532,07 KB)

66.
Biološka razgradnja nekaterih polimerov s pomočjo mokarjev vrste Tribolium confusum du Val
Erik Stanko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Po nekaterih virih literature imajo ličinke hrošča mokarja vrste Tribolium confusum sposobnost hranjenja z nekaterimi polimeri. V prebavilih nosijo bakterije, ki so sposobne biološko razgraditi nekaj vrst polimerov v CO2 in organsko snov. Izvedli smo laboratorijski poskus, v katerem smo hrošče gojili v posodicah in smo jim – kot prehranski vir – nudili stiropor, stirodur in PVC (polivinil-klorid). Slednje tri vire so imeli na voljo kot samostojne vire hrane ali pa v kombinaciji z jabolkom in otrobi. Ugotovili smo, da ličinke mokarjev lahko uživajo stiropor in stirodur, PVC-ja pa ne.
Ključne besede: Mokar / Biološka razgradnja polimerov / Stiropor / Stirodur / PVC / Žuželke / Okoljevarstvo
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 222; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1009,50 KB)

67.
VSEBNOST NEKATERIH ESENCIALNIH MIKROHRANIL IN TEŽKIH KOVIN V RASTNIH SUBSTRATIH
Petra Rojec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rastni substrat predstavlja medij, v katerem se vzgajajo različne rastline. Namen raziskave je bil določiti vsebnosti nekaterih esencialnih mikrohranil in neesencialnih kovin v rastnih substratih. Za kislinski razklop vzorcev v mikrovalovni pečici smo uporabili mešanico HNO3, HCl in HF. Koncentracije Fe, Zn in Mn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in koncentracije Cu, Cr, Cd ter Pb z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Vsebnosti Fe, Zn, Mn, Cu, Cr, Cd in Pb so bile 0,10-2,51 % na suho snov (SS), 14,1- 213 mg/kg SS, 11,5-715 mg/kg SS, 3,99-61,4 mg/kg SS, 2,87-341 mg/kg SS, 0,100-1,142 mg/kg SS in 4,73-46,2 mg/kg SS. Vse substrate, razen substrata za zasaditev balkonskega cvetja lahko glede na izmerjene vrednosti Cd, Cr, Cu, Pb in Zn uvrstimo v prvi kakovostni razred.
Ključne besede: rastni substrati, mikrohranila, težke kovine
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 164; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (378,31 KB)

68.
VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMI
Doroteja Podkrajšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Ključne besede: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 225; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (508,38 KB)

69.
PRIMERJAVA PRIDELKOV KORUZE (Zea mays L.) V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Marko Slavič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelovalni sistem je lahko odločilen za rast in pridelek koruze. Zato je namen diplomskega dela analizirati pridelek koruze v različnih pridelovalnih sistemih, na podlagi trajnostnega poskusa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2011. Koruza je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah za vsak pridelovalni sistem (PS) - biodinamični (BD), ekološki (EKO), integrirani (IP), konvencionalni (KONV) in kontrolo (K). Analizirana je višina pridelka, vlaga, hektolitrska masa in gostota rastlin. Statistično značilno najvišji pridelki so doseženi v KON (8,31 kg 10 m-2) IP (7,34 kg 10 m-2) in BD ( 7,83 kg 10 m-2), medtem ko je najnižji v EKO (4,15 kg 10 m-2). Gostota rastlin se glede na pridelovalni sistem ni spremenila, prav tako ni statistično značilnih razlik glede na pridelovalni sistem med vlagami v zrnju in hektolitrskimi masami.
Ključne besede: koruza, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 272; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (583,12 KB)

70.
RAZMNOŽEVANJE JAPONSKE ETAŽNE DOBROVITE (Viburnum plicatum 'Mariesii') S POTAKNJENCI
Jožica Vodopivec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena v letu 2015 in 2016 na japonski etažni dobroviti (Viburnum plicatum 'Mariesii'). Namen diplomskega dela je bil proučiti razmnoževanje na vegetativen način s potaknjenci. Proučevali smo vpliv rastnega regulatorja indol-3-maslene kisline (IBA) v koncentraciji 0,1 % na koreninjenje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Eno- in dvo-nodijske potaknjence smo potikali v štirih terminih. Potaknjenci so bili nabrani v Botaničnem vrtu Fakultete za kmetijsko in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Ugotovili smo, da je imel termin potikanja in tip potaknjenca statistično značilen vpliv na ukoreninjanje potaknjencev. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da se dvo-nodijski potaknjenci koreninijo uspešnejše kot eno-nodijski in da so potaknjenci, tretirani z rastnim regulatorjem IBA v koncentraciji 0,1 %, bolje morfološko razviti od potaknjencev v kontroli.
Ključne besede: japonska etažna dobrovita, Viburnum plicatum 'Mariesii', vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator.
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 336; Prenosov: 53
.pdf Polno besedilo (754,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici