SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 945
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Biološka razgradnja nekaterih polimerov s pomočjo mokarjev vrste Tribolium confusum du Val
Erik Stanko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Po nekaterih virih literature imajo ličinke hrošča mokarja vrste Tribolium confusum sposobnost hranjenja z nekaterimi polimeri. V prebavilih nosijo bakterije, ki so sposobne biološko razgraditi nekaj vrst polimerov v CO2 in organsko snov. Izvedli smo laboratorijski poskus, v katerem smo hrošče gojili v posodicah in smo jim – kot prehranski vir – nudili stiropor, stirodur in PVC (polivinil-klorid). Slednje tri vire so imeli na voljo kot samostojne vire hrane ali pa v kombinaciji z jabolkom in otrobi. Ugotovili smo, da ličinke mokarjev lahko uživajo stiropor in stirodur, PVC-ja pa ne.
Ključne besede: Mokar / Biološka razgradnja polimerov / Stiropor / Stirodur / PVC / Žuželke / Okoljevarstvo
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 211; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1009,50 KB)

52.
VSEBNOST NEKATERIH ESENCIALNIH MIKROHRANIL IN TEŽKIH KOVIN V RASTNIH SUBSTRATIH
Petra Rojec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Rastni substrat predstavlja medij, v katerem se vzgajajo različne rastline. Namen raziskave je bil določiti vsebnosti nekaterih esencialnih mikrohranil in neesencialnih kovin v rastnih substratih. Za kislinski razklop vzorcev v mikrovalovni pečici smo uporabili mešanico HNO3, HCl in HF. Koncentracije Fe, Zn in Mn smo izmerili s plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS) in koncentracije Cu, Cr, Cd ter Pb z elektrotermično atomsko absorpcijsko spektrometrijo (ETAAS). Vsebnosti Fe, Zn, Mn, Cu, Cr, Cd in Pb so bile 0,10-2,51 % na suho snov (SS), 14,1- 213 mg/kg SS, 11,5-715 mg/kg SS, 3,99-61,4 mg/kg SS, 2,87-341 mg/kg SS, 0,100-1,142 mg/kg SS in 4,73-46,2 mg/kg SS. Vse substrate, razen substrata za zasaditev balkonskega cvetja lahko glede na izmerjene vrednosti Cd, Cr, Cu, Pb in Zn uvrstimo v prvi kakovostni razred.
Ključne besede: rastni substrati, mikrohranila, težke kovine
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 159; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (378,31 KB)

53.
VPLIV GLOBINE SETVE NA VZNIK, RAST IN RAZVOJ KRMNIH METULJNIC TER NJIHOVIH MEŠANIC S TRAVAMI
Doroteja Podkrajšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na kmetijskem zemljišču (ŽIPO d. o. o., Lenart) v naselju Zamarkova smo od aprila do septembra 2014 izvajali poljski mikroposkus, kjer smo ugotavljali vpliv globine setve na vznik in količino pridelka dveh krmnih metuljnic (lucerne (Medicago sativa L.) in črne detelje (Trifolium pratense L.)) in njunih travno-deteljnih mešanic (TDM). Zanimalo nas je tudi, katere od sejanih rastlinskih vrst so najprimernejše za setev na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja, TDM z lucerno, TDM s črno deteljo), na podparcelah pa globino setve (0,5 cm in 2 cm). Setev smo opravili 11. 4. 2014. Rezultati raziskave so pokazali, da globina setve ni statistično značilno vplivala na število vzniklih sejanih in vzniklih samoniklih rastlinskih vrst. Obstajajo pa signifikantne razlike med sejanimi rastlinskimi vrstami v povprečnem pridelku zelene mase in suhe snovi. Izsledki raziskave nakazujejo, da sta na omenjenem območju za pridelovanje najprimernejši črna detelja in njena travno-deteljna mešanica.
Ključne besede: krmne metuljnice, globina setve, vznik, lucerna, črna detelja, travno- deteljne mešanice
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 218; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (508,38 KB)

54.
PRIMERJAVA PRIDELKOV KORUZE (Zea mays L.) V RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMIH
Marko Slavič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelovalni sistem je lahko odločilen za rast in pridelek koruze. Zato je namen diplomskega dela analizirati pridelek koruze v različnih pridelovalnih sistemih, na podlagi trajnostnega poskusa na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v letu 2011. Koruza je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah za vsak pridelovalni sistem (PS) - biodinamični (BD), ekološki (EKO), integrirani (IP), konvencionalni (KONV) in kontrolo (K). Analizirana je višina pridelka, vlaga, hektolitrska masa in gostota rastlin. Statistično značilno najvišji pridelki so doseženi v KON (8,31 kg 10 m-2) IP (7,34 kg 10 m-2) in BD ( 7,83 kg 10 m-2), medtem ko je najnižji v EKO (4,15 kg 10 m-2). Gostota rastlin se glede na pridelovalni sistem ni spremenila, prav tako ni statistično značilnih razlik glede na pridelovalni sistem med vlagami v zrnju in hektolitrskimi masami.
Ključne besede: koruza, pridelovalni sistemi, pridelek
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 257; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (583,12 KB)

55.
RAZMNOŽEVANJE JAPONSKE ETAŽNE DOBROVITE (Viburnum plicatum 'Mariesii') S POTAKNJENCI
Jožica Vodopivec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena v letu 2015 in 2016 na japonski etažni dobroviti (Viburnum plicatum 'Mariesii'). Namen diplomskega dela je bil proučiti razmnoževanje na vegetativen način s potaknjenci. Proučevali smo vpliv rastnega regulatorja indol-3-maslene kisline (IBA) v koncentraciji 0,1 % na koreninjenje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Eno- in dvo-nodijske potaknjence smo potikali v štirih terminih. Potaknjenci so bili nabrani v Botaničnem vrtu Fakultete za kmetijsko in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Ugotovili smo, da je imel termin potikanja in tip potaknjenca statistično značilen vpliv na ukoreninjanje potaknjencev. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da se dvo-nodijski potaknjenci koreninijo uspešnejše kot eno-nodijski in da so potaknjenci, tretirani z rastnim regulatorjem IBA v koncentraciji 0,1 %, bolje morfološko razviti od potaknjencev v kontroli.
Ključne besede: japonska etažna dobrovita, Viburnum plicatum 'Mariesii', vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator.
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 304; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (754,61 KB)

56.
Vpliv načina pridelave na pridelek in kakovost paradižnika
Tine Sušek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na pridelek in kakovost paradižnika, v svetovnem merilu najpomembnejše zelenjadnice, imajo lahko pridelovalni sistemi (PS) odločilen vpliv. Poljski poskus je bil izveden leta 2015 na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, kjer je bil proučevan vpliv PS (ekološki, biodinamični, integrirani in konvencionalni) na pridelek in kakovost (vsebnost sladkorja, C-vitamina, nitratov in nitritov) dveh kultivarjev ('Jani' in 'Amaneta F1') paradižnika. Vsako obravnavanje je bilo oskrbovano skladno z zahtevami za določen PS in dobro kmetijsko prakso. Najvišja skupna masa pridelka je v konvencionalnem (56,71 t ha-1) in biodinamičnem (53,98 t ha-1) PS, v tržnem pridelku se pridelki med konvencionalnim (37,58 t ha-1), biodinamičnim (36,77 t ha-1), integriranim (31,43 t ha-1) in ekološkim (27,13 t ha-1) PS ne razlikujejo. Najvišja vsebnost sladkorja je v biodinamičnem (4,92 oBx) in ekološkem (4,88 oBx) PS. Najnižja vsebnost nitratov je v ekološkem (42,67 mg kg-1) ter v integriranem (44,33 mg kg-1) PS. Med kultivarjema je razlika v skupni in tržni masi pridelka, v vsebnosti sladkorja ter C-vitamina v prid kultivarja 'Amaneta F1', ki hkrati kopiči manj nitratov od kultivarja 'Jani'. Potrjeni vplivi PS na proučevane parametre so lahko dobra osnova za odločitev, kateri PS bo izbran za pridelavo paradižnika, pri čemer imajo glede kakovosti prednost manj intenzivni PS.
Ključne besede: paradižnik, način pridelave, pridelek, kakovost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 363; Prenosov: 147
.pdf Polno besedilo (933,60 KB)

57.
Primerjava divjih in selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij pri pripravi jabolčnega kisa
Katarina Puhan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na posestvu Pohorski dvor smo v letu 2016 primerjali delovanje selekcioniranih in divjih ocetnokislinskih bakterij pri proizvodnji jabolčnega kisa na način, da smo spremljali dinamiko pretvorbe alkohola v ocetno kislino. Meritve vrednosti omenjenih parametrov so bile izvedene v podjetju Fabijan d.o.o. v Pernici, v enakomernih presledkih v obdobju dveh mesecev. Namen poskusa je bil preveriti primernost uporabe selekcioniranih ocetnokislinskih bakterij rodu Acetobacter aceti. Želeli smo preveriti, ali selekcionirane bakterije v določenih pogojih delujejo hitreje kot divje. Rezultati so nakazali trend, da omenjene selekcionirane ocetnoislinske bakterije alkohol v sadnem vinu oksidirajo hitreje kot divje, vendar njihova uporaba v izbranih pogojih delovanja ni imela statistično značilnega vpliva na končno vsebnost ocetne kisline in pH jabolčnega kisa.
Ključne besede: kis, jabolka, fermentacija, ocetnokislinska fermentacija, selekcionirane ocetnokislinske bakterije
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 251; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (408,86 KB)

58.
VPLIV RAZLIČNIH GNOJIL NA RAST IN RODNOST PRI JABLANI SORTE GALA
Renato Kocbek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letih 2004 in 2005 izvedli poskus. Ugotavljali smo vpliv organskih gnojil Agrovit in Biosol na rast in rodnost jablan sorte 'Gala' v primerjavi z gnojilom KAN. V poskus je bilo vključenih 120 dreves na skupni površini 268 m2. Drevesa so bila razporejena v štirih naključnih blokih s po tremi obravnavanji. V prvem in drugem letu (2004 in 2005) po sajenju smo v prvem obravnavanju uporabili 160 kg gnojila KAN/ha, v drugem obravnavanju 360 kg gnojila Agrovit/ha, 45 kg gnojila amonijev sulfat/ha in 6,7 ton hlevskega gnoja/ha, v tretjem obravnavanju pa 1100 kg gnojila Biosol/ha. Ob sajenju so bile sadike izenačene, visoke od 177 do 183 cm in v poprečju z desetimi poganjki. V prvem letu po sajenju ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 366 in 375 cm. Tudi v drugem letu ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 523 in 583 cm. Pri kakovosti plodov doseže najboljše rezultate gnojilo KAN, ki izboljša debelino plodov.
Ključne besede: jablana, gnojenje, 'Gala', rast, kakovost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 348; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (543,69 KB)

59.
Vpliv apnenca iz morskih alg na parametre kakovosti pri sorti jablane 'Pinova' (Malus domestica B.)
Denis Protner, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 180; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (516,45 KB)

60.
EKONOMIKA REJE PIŠČANCEV BROJLERJEV
Sebastjan Krabonja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je analizirati rejo piščančjega mesa piščancev brojlerjev iz ekonomskega vidika. V ta namen je bil za rejo piščančjega mesa na kmetiji razvit tehnološko-ekonomsko simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V drugem delu raziskave je raziskan vpliv letnih časov na pogin v reji.
Ključne besede: ekonomika / modelne kalkulacije / reja piščancev / kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 252; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (920,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici