SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 1024
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murv
Ana Arnejčič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Ključne besede: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (794,33 KB)

42.
Testiranje bentonitov v pridelavi vina
Aleksander Fideršek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v laboratorijskih poskusih preizkušali nekatere komercialne bentonite, ki se uporabljajo za stabilizacijo termolabilnih beljakovin. Testirali smo jih glede na učinkovitost odstranjevanja termolabilnih beljakovin, odstotek usedline, vpliv na bistrenje, zmožnost vpijanja vode in vpliv na kakovost vina. Ugotovili smo, da so pH vrednosti različne tudi pri bentonitih s podobno sestavo in da med količino potrebnega bentonita ter pH vrednostmi obstaja močno inverzno razmerje. Najvišji za stabilizacijo potreben odmerek se je pokazal pri bentonitu NaCalit, največ usedline pa tvorita Bentogran in Puranit. Pri testiranju vpliva na bistrost so se bolje izkazali bentoniti z višjim deležem natrija, ugotovili pa smo tudi, da nekateri bentoniti negativno vplivajo na organoleptične lastnosti vina.
Ključne besede: bentonit, enološko sredstvo, kakovost vina
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 175; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (781,36 KB)

43.
Rž (secale cereale l.) kot prezimni dosevek za voluminozno krmo
Benjamin Štrucl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na poskusnem polju v Hočah posejali poskus rži, mnogocvetne ljuljke, ozimne grašice, krmnega graha in inkarnatke v čistih setvah in v mešanicah. Poskus smo zasnovali kot naključni blok v štirih ponovitvah. Naš cilj je bil primerjati pridelek rži z drugimi v poskus vključenimi rastlinami in mešanicami ter ali je rž primerna kot prezimni dosevek za voluminozno krmo. Meritve (višina rastlin, razvoji stadij, pridelek zelenem ase in suhe snovi) smo izvedli v petih terminih (tedenski razmak od 11. 4. 2012 do vključno 10. 5. 2012). Največji pridelek suhe snovi je bil dosežen ob prvem vrednotenju pri mešanici rži z ozimne grašice (2600 kg/ha), pri povprečni višini rastlin 35,7 cm. Čez celoten poskus sta bila med seboj primerljiva pridelek rži v čisti setvi in pridelek rži v mešanici z krmnim grahom. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil ugotovljen pri mnogocvetni ljuljki. Iz rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je rž primeren prezimni dosevek za voluminozno krmo, še posebej v mešanicah z metuljnicam, ki nam hkrati izboljšajo kvaliteto krme in povečajo vsebnost dušika v tleh.
Ključne besede: , prezimni dosevek, voluminozna krma, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 199; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

44.
Študija primernosti novih sort češenj
Blažka Rašl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2016 in 2017 smo preverjali primernost križancev sort ‘Regina’ × ‘Lapins’ za pridelavo v naših agroekoloških razmerah. Zbirka je obsegala 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v genski banki na Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v okviru sodelovanja z inštitutom INRA v Bordeauxu, Francija. V letu 2016 letu smo spremljali le dinamiko in intenzivnost cvetenja, saj je pozna spomladanska pozeba uničila plodove. V letu 2017 smo spremljali dinamiko cvetenja, parametre vegetativne rasti, parametre kakovosti plodov in poškodbe plodov (pokanje). Intenzivnost in dinamiko cvetenja ter meritve vegetativnih parametrov rasti smo spremljali pri vseh križancih, ki so cveteli. Parametre kakovosti plodov smo določili pri dvanajstih križancih, ki so prenesli pozno spomladansko pozebo. Na osnovi pridobljenih podatkov je narejen prvi nabor 12 križancev, ki imajo potencial za pridelavo na naših pridelovalnih razmerah.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, karakteristike habitusa, cvetenje, kvaliteta plodov
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 184; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

45.
Zatirnje plevelov v nasadu hrušk s setvijo mešanice nekonkurenčnih zeli in trav
Karmen Križan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V trajnih nasadih smo pri zatiranju plevelov zelo odvisni od uporabe herbicida glifosat. za boljšo prihodnost pa želimo to spremeniti in poskušamo z alternativno možnostjo zatiranja, kot je setev rastlin in vzdrževanje trajne rastlinske združbe, ki preprečuje razvoj plevelov. Tako smo naredili kratkotrajen poskus, v katerem smo raziskali možnosti preprečevanja rasti plevelov.
Ključne besede: hruška, herbicid, mešanice, plevel, podrast
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 158; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

46.
Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezni
Ana Grilc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Ključne besede: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 60; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

47.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Ključne besede: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 122; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

48.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 42; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

49.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Ključne besede: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Objavljeno: 18.06.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

50.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Brancelj z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo v ekološko kmetijo
Urška Brancelj, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva v slovenskem kmetijskem prostoru vse večji pomen. V diplomskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno kmetijo Brancelj. Upravičenost pridelave smo ovrednotili z oceno ekonomskih parametrov. Ekonomska ocena kaže, da kmetija kljub manjšim spremembam po preusmeritvi v ekološko kmetovanje posluje ekonomsko uspešno (FR = 3.668,16 €). Ker se na kmetiji ukvarjajo tudi z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo, smo s pomočjo ocene investicije analizirali, v katerem letu bi se investicija v to dejavnost tudi povrnila. Ugotovili smo, da se celotna investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne že v drugem letu (ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti je 103.027,34 € pri 5,5-odstotni obrestni meri).
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 172; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici