SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1022
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Vpliv substrata in rastnega regulatorja na koreninjenje potaknjencev vrtnega nageljčka (Dianthus caryophyllus 'devine purple bicolor')
Marko Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave diplomskega dela je bil proučiti vpliv substrata in rastnega regulatorja na koreninjenje potaknjencev vrtnega nageljčka (Dianthus caryophyllus L.) sorte 'Devine Purple Bicolor'. Primerjali smo vpliv dveh rastnih substratov ter dodajanje rastnega regulatorja Korex® (Agrolit d. o. o.) v 0,5 % koncentraciji. Poskus smo izvedli v dveh terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da ima substrat značilen vpliv na proučevane morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Termin potikanja ima značilen vpliv na koreninjenje. Potaknjence, ki smo tretirali z rastnim regulatorjem so značilno bolje koreninili v obeh terminih. V prvem terminu se je ukoreninilo 79 %, v drugem pa 42 % potaknjencev, ki smo jih tretirali z rastnim regulatorjem.
Ključne besede: vrtni nageljček, Dianthus caryophyllus, potaknjenci, rastni regulator, morfološke lastnosti
Objavljeno: 31.08.2018; Ogledov: 36; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (839,28 KB)

32.
Sprememba sistema reje krav molznic na konvencionalni kmetiji
Anton Grobelnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bila izdelava načrta in opis idejne zasnove za preureditev hleva iz reje privezanih na rejo neprivezanih krav s polnimi tlemi in ležalnimi boksi v hlevu. V hlevu vzrejajo 27 krav molznic, ki so privezane, s preureditvijo pa bi lahko stalež živali povečali na 48 krav, ki bi se prosto gibale po hlevu in ležale v ležalnih boksih. S tem načinom reje bi izboljšali počutje živali. Za pripravo idejne zasnove in izdelavo načrta bomo uporabili program ArchiCAD (2016) s katerim bomo naredili tloris obstoječega hleva in tloris hleva neprivezanih krav.
Ključne besede: preureditev hleva / idejna zasnova / reja neprivezanih krav
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 25; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

33.
Preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološko
Martina Fekonja, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Pripravljen je bil načrt preusmeritve za kmetijo Krčovnik, katere poudarek je na živinorejski panogi. Kmetija Krčovnik leži v gorskem območju in redi goveje pitance, ki jih pred dopolnitvijo dveh let prodajo za predelavo mesa. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v obdobju pred, med in po preusmeritvi v ekološko pridelavo. Razvit je bil tudi tehnološko-ekonomski simulacijski model, na podlagi katerega smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v vseh treh obdobjih kmetovanja. Z razvitim simulacijskim modelom je bilo ugotovljeno, da je finančni rezultat v času konvencionalne pridelave kmetije znašal 7.902,74 €, v obdobju preusmeritve se je zvišal na 8.140,89 €, v času ekološke pridelave pa se je ponovno povišal (10.772,79 €). Na podlagi ocene ekonomike je preusmeritev kmetije Krčovnik v ekološki način pridelave smotrna.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo / preusmeritev / ekonomika / živinoreja / pridelava
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 58; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

34.
Vsebnost oksalatov v plodovih različnih genotipov bezga
Jana Pernek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Bezgi predstavljajo zelo razširjeno skupino rastlinskih vrst. V Evropi je najbolj znan in razširjen črni bezeg (Sambucus nigra L.). Jagode tega bezga uporabljajo v proizvodnji želejev, marmelad, sirupov, sladoledov in različnih pijač. Plodovi namreč vsebujejo veliko koristnih snovi kot so različni sladkorji, organske kisline, vitamini, minerali in polifenoli. Bezgove jagode vsebujejo tudi antinutriente, ki so v človekovi prehrani v prevelikih količinah nezaželeni in škodljivi za zdravje. Med antinutriente spadajo tudi oksalati. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost celokupnih in vodotopnih oksalatov v jagodah različnih medvrstnih križancev bezga, ki so bile pobrane v različnih stopnjah zrelosti. Celokupne oksalate smo ekstrahirali z 2M HCL, za ekstrakcijo vodotopnih pa smo uporabili vodo. Koncentracije oksalatov smo izmerili s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) povezano s PDA detektorjem. Najvišjo vsebnost vodotopnih oksalatov (61,7 mg/100 g suhe snovi) smo izmerili pri medvrstnem križancu ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI)), najnižjo pa pri JA×NI (16,3 mg/100 g suhe snovi). Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v vsebnosti celokupnih, vodotopnih in netopnih oksalatov med zelenimi in zrelimi jagodami.
Ključne besede: bezeg, medvrstni križanci, oksalati, celokupni, vodotopni, netopni, zorenje
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1007,30 KB)

35.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus l.)
Maša Špes, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnosti sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka in ugotoviti kakšen je vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja in sušenja z zamrzovanjem na vsebnost sladkorjev in organskih kislin. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin smo določili s tekočinsko kromatografijo. Analizirali smo 21 različnih genotipov malinjaka. V plodovih malinjaka je prevladovala citronska kislina, najvišja vsebnost je bila v ekstraktih zamrznjenih malin s povprečno vrednostjo 91,0 mg/g suhe snovi. Po vsebnosti so sledile jabolčna, šikimska in fumarna kislina. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem je bila vrednost citronske kisline v povprečju 87,2 mg/g suhe snovi, kar je značilno več kot v ekstraktih nektarja, kjer je bila vsebnost citronske kisline v povprečju 75,9 mg/g suhe snovi. Prevladujoč sladkor v ekstraktih zamrznjenih malin in plodov sušenih z zamrzovanjem je fruktoza s povprečno vrednostjo 104,2 mg/g suhe snovi in 102,8 mg/g suhe snovi.
Ključne besede: maline, Rubus idaeus L., sladkorji, organske kisline, nektar, zamrznjeni plodovi, plodovi sušeni z zamrzovanjem
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (228,45 KB)

36.
Vzpostavitev tkivne kulture pri rastlini noni (morinda citrifolia l.)
Eva Zagorac, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli raziskavo, pri kateri smo ugotavljali uspešnost vzpostavitve tkivne kulture pri rastlini noni (Morinda citrifolia L.). Preizkusili smo dva načina sterilizacije. Pri obeh načinih smo izsečke pred začetkom sterilizacije za 40 sekund tretirali s 70-odstotnim etanolom. Pri prvem načinu sterilizacije smo za sterilizacijo uporabili dikloroizocianurno kislino (DICA), s katero smo izsečke tretirali 8 minut. Pri drugem načinu smo kot sterilizacijsko sredstvo uporabili natrijev hipoklorit (NaClO), s katerim smo izsečke tretirali 8 minut. Sterilizirane izsečke smo inokulirali na gojišče za indukcijo. Kot najuspešnejša se je izkazala osem minutna sterilizacija z DICA, kjer je 100 % rastlin ostalo po sterilizaciji vitalnih in neokuženih. Pri sterilizaciji z natrijevim hipokloritom je 65 % izsečkov propadlo, 16 % jih je bilo okuženih, vitalnih in neokuženih je bilo 19 % in so se okužili (16 %) pri osem minutni sterilizaciji z NaClO. V kasnejših fazah razvoja so se začele pojavljati bakterijske okužbe, zato smo izsečke prestavili na gojišče z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), ki ni preprečil pojava okužb.
Ključne besede: noni, morinda, in vitro, sterilizacija, rastlinske tkivne kulture
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

37.
Vpliv kalcija na kakovost plodov jagod sorte 'clery'
Brigita Hace, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo v nasadu jagod v kraju Zrkovci v bližini Maribora izvedli poskus, v katerem smo opazovali vpliv različnih kalcijevih foliarnih gnojil na pridelek jagod. Poskus smo izvajali na jagodah sorte clery, posajenih v visokem tunelu, kjer so bili trije grebeni pokriti s črno folijo, pod katero je bil kapljični namakalni sistem. Uporabili smo štiri vrste različnih kalcijevih foliarnih gnojil, Calciogreen, Lithovit, Newcal, ter kombinacijo vseh treh foliarnih gnojil, vsakega na svoji parcelici, ena od parcelic je bila brez foliarnega gnojila, ta je predstavljala kontrolo. Ob obiranju smo spremljali maso plodov, število plodov na rastlino ter obstojnost plodov jagod pri sobni temperaturi za vsako parcelico posebej. Iz rezultatov je razvidno, da uporabljena sredstva nimajo vpliva na maso in število plodov, prav tako ni možno ugotoviti pozitivnega vpliva kalcijevih pripravkov na obstojnost plodov pri sobni temperaturi po obiranju.
Ključne besede: jagode, kalcij, pridelek
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 27; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (621,57 KB)

38.
Izračun hranilnih vrednosti živil za različne ekološke kmetije
Tina Jakolič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Od leta 2016 je navajanje hranilnih vrednosti na deklaracijah predpakiranih živil obvezno razen za obrtno proizvedena živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki ali mikro družbe. Kljub temu je bila na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekološkim kmetijam (Biodobro, Rozmarič, Kovačič, Alt, Valentan ter Oštirjevi kmetiji). Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi podanih receptur s strani kmetij, smo primerjali s hranilnimi vrednostmi na podobnih izdelkih, ki so dostopni na trgu, ter preverili, ali so razlike znotraj postavljenih tolerančnih meja. Pri izračunavanju smo si pomagali s splošno veljavnimi informacijami o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se največja odstopanja pojavljajo pri vsebnosti ogljikovih hidratov ter sladkorjev pri sladkih živilih, kot sta marmelada in džem. Domnevamo, da je vzrok tega nepoznavanje receptur primerjanih izdelkov. Prav tako se pojavljajo odstopanja pri vsebnosti beljakovin pri raznih vrstah mok, ostale dobljene vrednosti pa so znotraj tolerančnih meja. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile že obstoječe deklaracije na živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, ekološka živila, predpakirana živila
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 184; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

39.
Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murv
Ana Arnejčič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Ključne besede: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (794,33 KB)

40.
Testiranje bentonitov v pridelavi vina
Aleksander Fideršek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v laboratorijskih poskusih preizkušali nekatere komercialne bentonite, ki se uporabljajo za stabilizacijo termolabilnih beljakovin. Testirali smo jih glede na učinkovitost odstranjevanja termolabilnih beljakovin, odstotek usedline, vpliv na bistrenje, zmožnost vpijanja vode in vpliv na kakovost vina. Ugotovili smo, da so pH vrednosti različne tudi pri bentonitih s podobno sestavo in da med količino potrebnega bentonita ter pH vrednostmi obstaja močno inverzno razmerje. Najvišji za stabilizacijo potreben odmerek se je pokazal pri bentonitu NaCalit, največ usedline pa tvorita Bentogran in Puranit. Pri testiranju vpliva na bistrost so se bolje izkazali bentoniti z višjim deležem natrija, ugotovili pa smo tudi, da nekateri bentoniti negativno vplivajo na organoleptične lastnosti vina.
Ključne besede: bentonit, enološko sredstvo, kakovost vina
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 156; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (781,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici