SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 960
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike
Anže Mlakar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ostrigarji spadajo med najbolj masovno gojene gobe na svetu. Odlikujejo jih enostavno gojenje, odlične kulinarične lastnosti in prebavljivost ter za gojitelja ugodna cena, ki jo dosegajo na trgu. Na zgrajeni mikrogobarni smo naredili poskus, s katerim smo primerjali produktivnost in biološko učinkovitost dveh izolatov ostrigarja (H35 in Plo5). Rezultati raziskave kažejo, da v produktivnosti statistično značilnih razlik med izolatoma ni (povprečni pridelek 1.315 g; biološka učinkovitost 94 %). Rezultate, dobljene v poskusu, smo kot vhodne podatke uporabili pri različnih kalkulacijskih modelih (modeli 1 – 5). V modele kalkulacij skupnih stroškov smo vstavljali različne ekonomske parametre s ciljem oceniti ekonomsko upravičenost proizvodnje ostrigarjev in določiti njeno prelomno točko. Z upoštevanjem postopkov pridelave gob so se izboljšale tudi ocene analiziranih ekonomskih parametrov. Pri modelu 5 smo dosegli najboljše ocene ekonomskih parametrov (lastna cena, LC = 3,43 evrov; vrednost proizvodnje, VP = 445,45 evrov; finančni rezultat, FR = 199,04 evrov; koeficient ekonomičnosti, Ke = 1,81; prelomna točka proizvodnje, PTP = 30,8 kg), in sicer ob upoštevanju polne zasedenosti prostora, z uporabo polovične količine lastnega micelija (glede na model 1) in s spoštovanjem certificirane ekološke pridelave gob (višja cena). Simulacijski model 5 smo uporabili za oceno letnega denarnega toka (LTD), s pomočjo katerega smo ocenili tudi obdobje povratka investicije (PS = 4 mesece in 9 dni).
Ključne besede: gojenje ostrigarjev, ekonomska analiza, simulacijski modeli, biološka učinkovitost.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1019,33 KB)

22.
Vpliv agrohomeopatskega pripravka in uporabe različnih gnojil na pridelek in morfološke lastnosti solate
Jure Kajzersperger, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadnja leta se pri nas vedno bolj omenjajo homeopatski pripravki in njihove prednosti za uporabo le-teh v kmetijstvu. Kljub velikim prednostim v primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, predvsem neškodljivost za človeka in okolje, je njihova uporaba v kmetijstvu še vedno zelo majhna. Uporaba teh pripravkov se pojavlja tudi kot možnost alternative v ekološki pridelavi, kjer je uporaba sredstev za varstvo rastlin, v primerjavi s konvencionalno pridelavo, močno omejena. V letu 2016 smo opravili poskus, kjer smo preverjali vpliv uporabe homeopatskega sredstva (H) in različnih gnojil na pridelek (skupni, tržni), morfološke lastnosti (obseg, višina, premer glave), ter notranjo kakovost solate (nitrati, nitriti, C-vitamin, sladkorji). Poskus je bil zasnovan kot split-plot sistem s štirimi ponovitvami. Uporaba različnih gnojil ni imela na pridelek ali morfološke lastnosti solate statistično značilnega vpliva, medtem ko je uporaba H imela na obseg solate statistično značilen vpliv (za 3,6 cm večji kot v kontroli). Pri notranji kakovosti solate ni bilo pri vsebnosti nitratov, nitritov ali C-vitaminu nobenih statistično značilnih razlik. Te so se pojavile pri vsebnosti sladkorjev, kjer so bile vsebnosti v solati tretirani s H (1,88 %) v primerjavi s kontrolo (2,14 %) nižje. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu agrohomeopatskih pripravkov na solato in druge rastline v različnih razmerah.
Ključne besede: solata, agrohomeopatija, pridelek, morfološke lastnosti, notranja kakovost
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

23.
Primerjava proizvodnosti piščancev ross 308 in slovensko pozno operjene kokoši v pogojih ekološke reje
Primož Kobold, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Izbor primerne pasme je eno najpomembnejših vprašanj v ekološki reji perutnine, ki mora trajati vsaj 81 dni oziroma manj v primerjavi s počasi rastočimi pasmami. Cilj poskusa je bil primerjava proizvodnosti piščancev Ross 308 in slovenske pozno operjene kokoši (SPOK) v pogojih ekološke reje. Pri tem smo proučevali rastnost piščancev obeh provenienc, spremljali smo porabo krme, poškodbe nog, prsi in tarzalnih sklepov. Raziskavo smo izvedli na 50 Ross 308 piščancih in 52 piščancih SPOK. Piščance smo tehtali enkrat tedensko, ob tem smo zapisali tudi porabo krme. Poškodbe nog, tarzalnega sklepa ter prsi smo ocenili 60. dan pri piščancih Ross 308 ter 70. dan pri piščancih SPOK. Analiza podatkov je pokazala, da so do 21. dne piščanci slovenske pozno operjene kokoši imeli statistično značilno večjo rast kot piščanci Ross 308, nakar so po 42. dnevu reje in do konca reje statistično značilno več priraščali piščanci Ross 308. Piščanci Ross 308 so dosegli značilno večjo klavno maso (3884,47 g) kot piščanci SPOK, vendar je bila izmerjena pred 81. dnem starosti. Piščanci SPOK so zaužili več krme in kljub daljši življenjski dobi, dosegli manjšo statistično značilno maso klavnih trupov, kot tudi značilno manjši klavni izplen v primerjavi s piščanci Ross 308 (71,43 % in 76,94 %). Analiza ocen poškodb je pokaza, da ni značilnih razlik v pojavnosti poškodb blazinic stopala med proveniencama, vendar pa smo ugotovili značilno več poškodb tarzalnega sklepa razreda 1 pri SPOK. Pri obeh spremljanih proveniencah ni bilo moč zaznati poškodb prsi.
Ključne besede: Ross 308, slovenska pozno operjena kokoš, ekološko kmetovanje, dobrobit
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

24.
Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprike
Aleksander Bobovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Ključne besede: paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

25.
Kemijska in senzorična primerjava jabolčnega soka z dodatkom aronije
Klemen Grilc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V tej raziskavi smo ugotavljali, kako različne koncentracije ekološkega soka iz aronije, dodanega ekološkemu jabolčnem soku, vplivajo na senzorično oceno in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru pripravili štiri vzorce soka, kjer je bil delež soka aronije 5, 10, 15 oz. 20 %. Sokovom smo v laboratoriju opravili kemijsko analizo pri kateri smo izmerili vsebnost suhih snovi in skupnih titracijskih kislin. V januarju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so ocenjevalci ocenjevali barvo, vonj in okus, ter podali skupno oceno všečnosti vzorcev. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je različen delež soka aronije v jabolčnem soku pomembno vplival na ocenjevane parametre. Najbolje je bila ocenjena barva pri soku z 20 % deležem aronijinega soka, najslabše pa sok z 5 % deležem aronijinega soka. Okus jabolčnega soka z dodatkom 15 % soka aronije je bil všeč največ ocenjevalcem, okus jabolčnega soka z dodatkom 20 % soka aronije je dobil najslabše ocene. Tudi pri vonju je najvišjo oceno dobil jabolčni sok z dodatkom 15 % soka aronije, najnižjo pa sok z dodatkom 5 % soka aronije. Skupno je bil najbolje ocenjen jabolčni sok s 15 % deležem soka aronije, najslabše pa sok z najnižjim, 5 % deležem soka aronije.
Ključne besede: sok, aronija, jabolka, okus, vonj, barva, senzorična ocena
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (966,36 KB)

26.
Vpliv različnih podlag na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'
Barbara Herga, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, katerega smo en del izvajali v letu 2011 v lončkih pri Trsničarstvu Herga, drugi del pa v letu 2014 v vinogradih Radgonskih goric d.d., smo ugotavljali vpliv različnih podlag ('Kober 5BB', 'SO4', 'SO4 kl. 31', 'Binova', 'M V', 'M VI', '8BČ', 'Börner', 'G103', 'G203', 'G216', 'G251'; '5C') na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'. V lončnem poskusu smo spremljali dinamiko rasti mladik, maso suhe snovi rozg, korenin in podlag ter merili intenzivnost zelene barve listov. Dolžina mladik je bila največja pri podlagi 'Kober 5BB'. V masi suhe snovi rozg in korenin ni bilo statistično značilnih razlik. Masa suhe snovi podlag je bila večja pri podlagi 'Kober 5BB' v primerjavi z vsemi podlagami, razen s podlago 'G103' (p=0,05). Podlaga 'G203' je imela največje vrednosti pri merjenju intenzivnosti barve listov. V poskusu v vinogradu je podlaga '5C' imela največjo maso grozdja in število grozdov na trs, največji odstotek trsov s pridelkom na šparonu, največji povprečni pridelek na m², največjo maso 100 jagod in skupaj z 'M V' tudi največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin. Podlaga 'G216' je imela največ propadlih trsov, največjo maso grozda in največjo maso enoletnega lesa. Podlaga 'G103' je imela najmanjšo maso grozda in najmanjšo maso in število grozdov na trs. Največji Ravaz indeks je bil pri podlagi 'G251'(19), najmanjši pa pri podlagi '8BČ' (10,3). Najmanjša vsebnost sladkorja v moštu je bila pri podlagi 'G251', največja pa pri '8BČ'.
Ključne besede: vinska trta, podlage, 'Laški rizling', kompatibilnost, pridelek
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

27.
Preizkušanje insekticidov za zatiranje krvave uši (Eriosoma lanigerum Hausmann) na jablani
Anja Žerak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v nasadu jablan sorte 'Fuji' izvedli poskus, kjer smo analizirali, ali so najpogosteje uporabljena sredstva za zatiranje krvave uši res dovolj učinkovita. Preizkus smo naredili tudi z ekološkimi sredstvi in primerjali, ali so primerljiva tistim v integrirani pridelavi. Hkrati smo preverili, ali sama sredstva vplivajo na pojav krvavkinega najezdnika in stopnjo parazitiranosti uši. Skozi poskus smo ugotovili, da je pripravek Pirimor (pirimikarb) v dveh terminih uporabe dosegel najvišjo učinkovitost. Sledita mu pripravka NeemAzal (azadiraktin) in Karate (lambda-cihalotrin), najmanj učinkovit je bil pripravek Pyrinex (klorpirifos-metil), ki je tudi močno škodljiv za parazitoidno osico Aphelinus mali. Ekološka sredstva se niso pokazala kot povsem primerljiva integriranim, saj je bila njihova učinkovitost skoraj 50 % manjša. Izmed ekoloških sredstev bi po učinkovitosti za zatiranje krvave uši bil najbolj primeren pripravek NeemAzal (s 64 % učinkovitostjo). Delež od najezdnika parazitnih uši ni bil enak pri vseh programih, najmanj odstopanja je bilo med ekološkimi programi in programom z uporabo pripravka Pirimor, ostali pripravki so po škodljivosti za najezdnika močno odstopali.
Ključne besede: krvava uš (Eriosoma lanigerum H.), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali H.), insekticidi, zatiranje krvave uši
Objavljeno: 15.09.2017; Ogledov: 78; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

28.
Vpliv vampnega soka na kalitev semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Matej Rokavec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali, kako proces konzerviranja (travna silaža in skladiščenje pri sobni temperaturi) in izpostavljenost mikrobni prebavi goveda (in vitro namakanje v vampnem soku za 24, 36 in 48 ur) vplivata na energijo kalitve in skupni delež kalečih semen topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). Kalilni poskusi so bili izvedeni v štirih ponovitvah v kalilni omari (14 ur svetlobe pri temperaturi 23 °C in 75 % vlažnosti, tema je trajala 10 ur pri temperaturi 17 °C in 75 % vlažnosti). Ugotavljamo, da se je kalivost semena, ki je bilo izpostavljeno skladiščenju pri sobni temperaturi in vampnemu soku, zmanjšala. Seme, ki je bilo izpostavljeno procesu siliranja in vampnemu soku, pa je kalivost popolnoma izgubilo.
Ključne besede: topolistna kislica, vampni sok, kalivost semena
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (947,26 KB)

29.
Vpliv prašičje in goveje gnojevke na kalitev topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Nastja Habjanič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Med letoma 2016 in 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus kalitve semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). V poskusu smo proučevali kalivost svežega semena, kalivost semena, namočenega v prašičjo in govejo gnojevko po 2., 4. in 19. tednih, ter kalivost semena, najprej namočenega v vampni sok in nato še v gnojevki. Kalilne poskuse smo izvajali v kalilni omari, v petrijevkah, v katere smo namestili tri slojni filtrirni papir in prilili 25 ml deionizirane vode. V vsako petrijevko smo položili 30 semen topolistne kislice vsakega obravnavanja, v štirih ponovitvah. Po potrebi smo semenom v petrijevkah tekom trajanja poskusa dodali deionizirano vodo. Ugotavljamo, da se z daljšanjem časa izpostavljenosti semena gnojevkam manjša delež kalivosti, da kombinacija namočenosti semena v vampnem soku in nato še v gnojevki značilno zmanjša življenjsko sposobnost semena topolistne kislice.
Ključne besede: topolistna kislica, gnojevka, kalivost semena, svetloba, vampni sok
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (706,22 KB)

30.
Vpliv rastnega zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj hibridnih velikocvetnih mačeh
Klara Copot, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru proučevali vpliv različnih koncentracij (kontrola, 0,15 %, 0,30 % in 0,50 %) zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj štirih sort hibridnih velikocvetnih mačeh: 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue', 'Pure Orange' in 'Violet & White'. Rastline smo z rastnim zaviralcem tretirali v treh terminih. Ugotovili smo, da z uporabo sredstva pridelamo bolj kompaktne in s tem bolj kvalitetne rastline. Koncentracija rastnega zaviralca je imela značilen vpliv na morfološke lastnosti proučevanih sort. Sorte so bile različno dovzetne na pripravek. Sorta 'Pure Orange' je bila bolj dovzetna na pripravek Dazide Enhance® in se je značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavljal pri 0,3 % koncentraciji, pri sortah 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue' in 'Violet & White' pa se značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavlja pri 0,5 % koncentraciji sredstva.
Ključne besede: mačehe, Viola witrrockiana Gams ex. Nauenb. & Buttler, rastni zaviralec, Dazide Enhance® (Fine Agrochemical Ltd.), morfološke lastnosti
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 37
.pdf Polno besedilo (708,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici