SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 1024
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Ekologija hranjenja udomačenih psov
Katja Deleja, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali hranilne snovi v komercialni hrani za pse, v primerjavi z doma pripravljenimi obroki za pse. Primerjali smo suho, mokro, surovo zamrznjeno in liofilizirano hrano. Pri vsaki hrani smo naključno izbrali 3 primere hrane iz različnih cenovnih razredov (visok, srednji, nizek) in primerjali hranilne vrednosti. Vključili smo vrednosti, ki so bile na voljo, saj pri večini hran na voljo ni vseh podatkov. Ugotavljali smo tudi, pri kakšni temperaturi je določena hrana obdelana, kar posledično vpliva na obstoj sestavin. Po statistični obdelavi smo po vrednostih, ki smo jih imeli na voljo za vse tipe hran, torej glede na proteine, maščobe, pepel ter vlaknine ugotovili, da med komercialno hrano in doma pripravljeno hrano za pse ni statističnih razlik.
Ključne besede: pes, pasja hrana, komercialna hrana, doma pripravljena hrana, hranilne snovi
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (739,97 KB)

22.
Vpliv načina oskrbe tal na pojav plevelov in pridelek cvetače
Matic Šofranac, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V zelenjadarstvu so pleveli eden od glavnih vzrokov znižanja pridelka. Zaradi želje po hrani z manj ostanki herbicidov in za potrebe ekološke pridelave se iščejo nove tehnike učinkovitega nekemičnega obvladovanja plevelov. V okviru mednarodnega projekta SoilVeg programa Core Organic smo leta 2016 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor izvedli poljski pokus. Raziskovali smo vpliv dveh vmesnih posevkov (ječmen, inkarnatka), obdelanih na dva načina (valjanje z valjarjem rastlinske odeje 'roller crimperjem', podoravanje), na število, velikost in biomaso plevelov ter pridelek cvetače. Za kontrolo smo imeli parcele brez zastirke in brez vmesnega posevka (ki smo jih okopavali) ter parcele, prekrite s črno tkanino. Število plevelov smo vrednotili trikrat med rastno dobo in dvakrat pred spravilom, biomaso in prekritost parcel pa pred spravilom pridelka. Med rastno dobo smo po vsakem vrednotenju kontrolne in podorane parcele okopali. Število plevelov je bilo na parcelah z vmesnim posevkom za 31–39 % manjše kot v kontroli. Na povaljanih parcelah je bilo število plevelov za 55–62 % manjše od števila ugotovljenega na podoranih in kontrolnih parcelah. Biomasa in velikost plevelov je bila znatno večja (+ 65,7 %) na povaljanih parcelah. Na povaljanih parcelah je bilo manj plevelov, ki pa so bili bujnejši od plevelov na drugih parcelah. Hlevski gnoj ni imel vpliva na pokritost in biomaso plevelov. Pridelek cvetače se na kontrolnih in oranih parcelah ni statistično značilno razlikoval, na povaljanih parcelah je bil do 60 % nižji. Vrsta pokrivne rastline na pridelek ni imela vpliva.
Ključne besede: plevel, zastirka, rastlina za agroekološke storitve, tehnika obdelave, roller crimper
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 25; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

23.
Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko z oceno investicije v predelavo
Anja Pečoler, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Z vseh pogledov pridelave hrane se vse bolj kaže ekološko kmetijstvo kot tisti način kmetovanja, ki nam bo predstavljal vir bogate, naravno pridelane hrane, sonaravno z zemljo, ki jo obdelujemo. Izdelan je preusmeritveni načrt v ekološko kmetijo za samooskrbno konvencionalno hribovsko kmetijo Lebert, ki predvideva uvedbo dopolnilne dejavnosti ob preusmeritvi. S SWOT analizo so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kmetije. Z oceno ekonomskih in finančnih parametrov smo ovrednotili ekonomsko upravičenost preusmeritve in investicije. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je znašal 17.801,74 € in v obdobju ekološke pridelave 25.717,34 €. Koeficient ekonomičnosti se je zvišal iz vrednosti 1,33 na 1,70, kar pomeni, da kmetija posluje ekonomično uspešnejše kot v konvencionalni pridelavi. Z oceno investicije smo analizirali peko kruha kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Glede na oceno prodaje, dela in stroškov se investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne v treh letih. Ekološko kmetijstvo je torej za manjše hribovske kmetije primerna razvojna usmeritev.
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, pridelava žit, ekološko kmetijstvo, SWOT, preusmeritev
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 63; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

24.
Ocena stopnje učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhychus napi G.)
Katja Vincek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 je bil izveden poljski poskus v posevku oljne ogrščice, v katerem smo ocenjevali stopnjo učinkovitosti insekticidov za zatiranje repičarja (Meligethes aeneus F.) in ogrščičnega kljunotaja (Ceutorrhynchus napi G.). Testirani so bili štirje insekticidi: Biscaya® (tiakloprid), Decis 2,5 EC® (deltametrin), Mavrik 240 EW®(tau-fluvalinat) in Karate Zeon 5 CS® (lambda-cihalotrin). Ocenjevanje učinkovitosti 100 in 200 % odmerkov je potekalo 2., 4., 6., 8. in 10. dan po nanosu sredstev. Odmerek insekticida (100 proti 200 %) v večini ocenjevalnih obdobij ni imel vpliva na stopnjo učinkovitosti insekticida. Pri vseh testiranih insekticidih je učinkovitost po šestih dneh padla pod 45 %, kljub temu pa ne moremo trditi, da je testirana populacija repičarja in kljunotaja razvila odpornost na testirane insekticide.
Ključne besede: insekticidi / škodljivci / oljna ogrščica / zatiranje
Objavljeno: 17.09.2018; Ogledov: 83; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

25.
Sestava mleka pri svinji v povezavi s telesno maso in sesnim obnašanjem pujskov
Ana Skitek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000)
Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (527,41 KB)

26.
Pametni namakalni sistem
Tilen Gorečan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil sestaviti in nastaviti pametni namakalni sistem, ki bi sam prožil začetek namakanja v primeru primanjkljaja vlage v tleh ali v primeru previsoke temperature omogočil hlajenje. Sistem je bil sprogramiran za dve poljščini, koruzo in krompir, ob uporabi dveh različnih tipal, vlage in temperature, ter nastavljen za lahka in srednje težka tla. Glavna enota pametnega namakalnega sistema je bila platforma Waspmote, ki je krmilila elektromagnetni ventil in nadzirala meritve senzorjev vlažnosti tal in temperature. Vse to je bilo doseženo s pomočjo dodatnih elektronskimi komponentami kot so aktivni USB razdelilnik, rele, DC – DC pretvornik in 12 V usmernik. Prišli smo do zaključka, da sistem pri nastavljenih parametrih vlage in temperature deluje avtonomno in primerno odreagira na izmerjene vhodne parametre.
Ključne besede: Namakanje, pametni namakalni sistem, vlaga v tleh, odločitveno drevo.
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

27.
Vpliv aplikacije taninov na pojav skladiščnih bolezni jabolk sort 'Fuji' in 'Pinova'
Nasja Gričnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Izvedel se je poljski poskus v nasadih jablan sort 'Pinova' in 'Fuji'. Preučevali smo dva tanin vsebujoča pripravka, katera smo večkrat zaporedoma, v različnih odmerkih nanesli na jablane v obdobju mesec dni pred obiranjem. Uporabili smo odmerke 8 g/drevo, 16 g/drevo ter 32 g/drevo. Pripravka smo nanašali v dvakratnem, trikratnem in petkratnem zaporedju. Največji odmerek tanina je bil 5 × 32 g/drevo, kateri je bil edini apliciran v petkratnem zaporedju. Pripravek Castan® je ekstrakt iz lesa kostanja, pripravek Quertan® je pridobljen iz lesa hrasta. Tretirana jabolka so bila štiri mesece shranjena v hladilnici Evrosad, s kontrolirano atmosfero. Nato smo ugotavljali delež plodov, napadenih z različnimi povzročitelji glivičnih bolezni. Ugotovili smo, da je aplikacija taninov, neodvisno od pripravka, za 10 do 35 % znižala delež plodov, ki so bili v času skladiščenja okuženi z glivami iz rodov Gloeosporium, Penicillium, Botrytis in Monilia.
Ključne besede: tanini, hrast, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 92; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

28.
Različni pristopi h gnojenju češenj z dušikom
Nina Planinc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v sklopu projekta CRP 1409 – Tehnologije pridelave hrušk in češenj in v okviru diplomskega dela opravili poskus na šest let starem nasadu češenj (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. Izvedli smo poskus gnojenja češnjevih dreves z dušikovim gnojilom KAN ter spremljali vpliv časa in odmerka na rast in rodnost dreves ter na kakovost pridelka. Poskus je zajemal dva faktorja, in sicer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oziroma 120 kg N/ha), drugi faktor pa je predstavljal čas aplikacije gnojila (spomladi, jeseni). Za izvedbo poskusa smo zajeli 4 obravnavanja; 1. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 120 kg N/ha (prvič spomladi, neposredno po cvetenju, drugič in tretjič pa z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje, kjer smo prav tako skupno dodali 120 kg N/ha (prvič jeseni, drugič spomladi neposredno po cvetenju in tretjič en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje, kjer smo skupno dodali 80 kg N/ha (prvič neposredno po cvetenju in drugič z enomesečnim zamikom) ter 4. obravnavanje, kjer smo skupno prav tako dodali 80 kg N/ha (prvič jeseni, drugič pa spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki dušika in čas aplikacije gnojila so statistično značilno vplivali na vsebnost suhe snovi v plodovih; manjši odmerek (80 kg N/ha) in čas aplikacije gnojila v jeseni sta povečala vsebnost suhe snovi v plodovih v primerjavi z večjimi odmerki in z aplikacijo gnojila le v spomladanskem času. Statistično značilne razlike so bile tudi pri merjenju priraščanja debel, in sicer so najbolj priraščala drevesa, kjer smo večji odmerek dušika (120 kg N/ha) dodali v jeseni in spomladi. Odmerek dušika in čas aplikacije nista vplivala na količino pridelka in poprečno maso plodov.
Ključne besede: češnja, gnojenje, dušik, pridelek
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

29.
Regeneracija do tal porezanih medvrstnih hibridov bezga
Ana Starman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsakoletno mulčenje bezgov bi lahko nadomestilo obrezovanje, poenostavilo obiranje plodov in socvetij ter povečalo produktivnost. V raziskavi smo spremljali sposobnost obraščanja 46 različnih medvrstnih hibridov bezga (skupno 159 rastlin), ki smo jih na začetku aprila 2018 porezali do tal. Želeli smo predvideti odziv medvrstnih križancev na spomladansko mulčenje. V treh terminih smo obravnavali različne morfološke parametre, ki bi skupaj opredelili sposobnost obraščanja. V prvem terminu smo merili premer grma pri bazi, dolžino najkrajšega in najdaljšega poganjka, določali smo število poganjkov, število listov in nodijev na najdaljšem in najkrajšem poganjku ter dolžino in premer 3. internodija na najkrajšem in najdaljšem poganjku. Dolžino najdaljšega poganjka smo merili v drugem in tudi v tretjem terminu, ko smo ponovno določali število nodijev najdaljšega poganjka, spremljali prisotnost cvetenja in zalistnikov ter merili dolžino vršnega, 2. in 3. internodija pod vrhom najdaljšega poganjka pri križancih, ki so takrat že cveteli. Medvrstni križanci so se med seboj zelo razlikovali po času cvetenja, številu in dolžini poganjkov, razlike so bile prisotne tudi znotraj posameznih analiziranih križancev. Raziskava je pokazala, da nekateri medvrstni križanci ne prenesejo ali pa slabo prenesejo rez do tal. To so predvsem tisti, ki imajo le en sam poganjek. Najboljši za gojenje v kombinaciji s spomladanskim mulčenjem do tal bi bili križanci, ki imajo veliko število poganjkov, so nižje rasti in zacvetijo do polovice julija.
Ključne besede: Bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, rez do tal, regeneracija
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (897,97 KB)

30.
Učinkovitost herbicidov za zatiranje invazivnih plevelov v koruzi
Nejc Hrastnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 je bil izveden poljski poizkus, v katerem se je analizirala učinkovitost herbicidov za zatiranje 25 vrst invazivnih plevelov v posevku koruze. Testirani herbicidi so vsebovali aktivne snovi: tembotrion, tienkarbazon, mezotrion, izoksaflutol, pendimetalin, metolaklor in terbutilazin. Invazivne plevelne vrste, ki so bile posejane v medvrstni prostor koruze, so bile nabrane na območju celotne Slovenije. Učinkovitost herbicidov smo analizirali v dveh razvojnih fazah koruze (BBCH 13 in BBCH 15). Večina testiranih herbicidov je pri večini plevelov dosegla učinkovitost v razponu med 60 in 95 %. Stopnja učinkovitosti herbicidov je imela statistično značilen učinek na pridelek koruze.
Ključne besede: koruza, herbicidi, invazivni pleveli, učinkovitost
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici