SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 945
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Vpliv različnih podlag na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'
Barbara Herga, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, katerega smo en del izvajali v letu 2011 v lončkih pri Trsničarstvu Herga, drugi del pa v letu 2014 v vinogradih Radgonskih goric d.d., smo ugotavljali vpliv različnih podlag ('Kober 5BB', 'SO4', 'SO4 kl. 31', 'Binova', 'M V', 'M VI', '8BČ', 'Börner', 'G103', 'G203', 'G216', 'G251'; '5C') na kompatibilnost in pridelek pri sorti 'Laški rizling'. V lončnem poskusu smo spremljali dinamiko rasti mladik, maso suhe snovi rozg, korenin in podlag ter merili intenzivnost zelene barve listov. Dolžina mladik je bila največja pri podlagi 'Kober 5BB'. V masi suhe snovi rozg in korenin ni bilo statistično značilnih razlik. Masa suhe snovi podlag je bila večja pri podlagi 'Kober 5BB' v primerjavi z vsemi podlagami, razen s podlago 'G103' (p=0,05). Podlaga 'G203' je imela največje vrednosti pri merjenju intenzivnosti barve listov. V poskusu v vinogradu je podlaga '5C' imela največjo maso grozdja in število grozdov na trs, največji odstotek trsov s pridelkom na šparonu, največji povprečni pridelek na m², največjo maso 100 jagod in skupaj z 'M V' tudi največjo vsebnost skupnih titracijskih kislin. Podlaga 'G216' je imela največ propadlih trsov, največjo maso grozda in največjo maso enoletnega lesa. Podlaga 'G103' je imela najmanjšo maso grozda in najmanjšo maso in število grozdov na trs. Največji Ravaz indeks je bil pri podlagi 'G251'(19), najmanjši pa pri podlagi '8BČ' (10,3). Najmanjša vsebnost sladkorja v moštu je bila pri podlagi 'G251', največja pa pri '8BČ'.
Ključne besede: vinska trta, podlage, 'Laški rizling', kompatibilnost, pridelek
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

12.
Preizkušanje insekticidov za zatiranje krvave uši (Eriosoma lanigerum Hausmann) na jablani
Anja Žerak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v nasadu jablan sorte 'Fuji' izvedli poskus, kjer smo analizirali, ali so najpogosteje uporabljena sredstva za zatiranje krvave uši res dovolj učinkovita. Preizkus smo naredili tudi z ekološkimi sredstvi in primerjali, ali so primerljiva tistim v integrirani pridelavi. Hkrati smo preverili, ali sama sredstva vplivajo na pojav krvavkinega najezdnika in stopnjo parazitiranosti uši. Skozi poskus smo ugotovili, da je pripravek Pirimor (pirimikarb) v dveh terminih uporabe dosegel najvišjo učinkovitost. Sledita mu pripravka NeemAzal (azadiraktin) in Karate (lambda-cihalotrin), najmanj učinkovit je bil pripravek Pyrinex (klorpirifos-metil), ki je tudi močno škodljiv za parazitoidno osico Aphelinus mali. Ekološka sredstva se niso pokazala kot povsem primerljiva integriranim, saj je bila njihova učinkovitost skoraj 50 % manjša. Izmed ekoloških sredstev bi po učinkovitosti za zatiranje krvave uši bil najbolj primeren pripravek NeemAzal (s 64 % učinkovitostjo). Delež od najezdnika parazitnih uši ni bil enak pri vseh programih, najmanj odstopanja je bilo med ekološkimi programi in programom z uporabo pripravka Pirimor, ostali pripravki so po škodljivosti za najezdnika močno odstopali.
Ključne besede: krvava uš (Eriosoma lanigerum H.), krvavkin najezdnik (Aphelinus mali H.), insekticidi, zatiranje krvave uši
Objavljeno: 15.09.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

13.
Vpliv vampnega soka na kalitev semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Matej Rokavec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izvedli poskus, v katerem smo ugotavljali, kako proces konzerviranja (travna silaža in skladiščenje pri sobni temperaturi) in izpostavljenost mikrobni prebavi goveda (in vitro namakanje v vampnem soku za 24, 36 in 48 ur) vplivata na energijo kalitve in skupni delež kalečih semen topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). Kalilni poskusi so bili izvedeni v štirih ponovitvah v kalilni omari (14 ur svetlobe pri temperaturi 23 °C in 75 % vlažnosti, tema je trajala 10 ur pri temperaturi 17 °C in 75 % vlažnosti). Ugotavljamo, da se je kalivost semena, ki je bilo izpostavljeno skladiščenju pri sobni temperaturi in vampnemu soku, zmanjšala. Seme, ki je bilo izpostavljeno procesu siliranja in vampnemu soku, pa je kalivost popolnoma izgubilo.
Ključne besede: topolistna kislica, vampni sok, kalivost semena
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (947,26 KB)

14.
Vpliv prašičje in goveje gnojevke na kalitev topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Nastja Habjanič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Med letoma 2016 in 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus kalitve semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). V poskusu smo proučevali kalivost svežega semena, kalivost semena, namočenega v prašičjo in govejo gnojevko po 2., 4. in 19. tednih, ter kalivost semena, najprej namočenega v vampni sok in nato še v gnojevki. Kalilne poskuse smo izvajali v kalilni omari, v petrijevkah, v katere smo namestili tri slojni filtrirni papir in prilili 25 ml deionizirane vode. V vsako petrijevko smo položili 30 semen topolistne kislice vsakega obravnavanja, v štirih ponovitvah. Po potrebi smo semenom v petrijevkah tekom trajanja poskusa dodali deionizirano vodo. Ugotavljamo, da se z daljšanjem časa izpostavljenosti semena gnojevkam manjša delež kalivosti, da kombinacija namočenosti semena v vampnem soku in nato še v gnojevki značilno zmanjša življenjsko sposobnost semena topolistne kislice.
Ključne besede: topolistna kislica, gnojevka, kalivost semena, svetloba, vampni sok
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (706,22 KB)

15.
Vpliv rastnega zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj hibridnih velikocvetnih mačeh
Klara Copot, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru proučevali vpliv različnih koncentracij (kontrola, 0,15 %, 0,30 % in 0,50 %) zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj štirih sort hibridnih velikocvetnih mačeh: 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue', 'Pure Orange' in 'Violet & White'. Rastline smo z rastnim zaviralcem tretirali v treh terminih. Ugotovili smo, da z uporabo sredstva pridelamo bolj kompaktne in s tem bolj kvalitetne rastline. Koncentracija rastnega zaviralca je imela značilen vpliv na morfološke lastnosti proučevanih sort. Sorte so bile različno dovzetne na pripravek. Sorta 'Pure Orange' je bila bolj dovzetna na pripravek Dazide Enhance® in se je značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavljal pri 0,3 % koncentraciji, pri sortah 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue' in 'Violet & White' pa se značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavlja pri 0,5 % koncentraciji sredstva.
Ključne besede: mačehe, Viola witrrockiana Gams ex. Nauenb. & Buttler, rastni zaviralec, Dazide Enhance® (Fine Agrochemical Ltd.), morfološke lastnosti
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (708,28 KB)

16.
Spremljanje fenoloških faz in senzorična ocena namiznega grozdja pri nekaterih sortah vitis vinifera l.
Urška Polanec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali razvojne faze za nekatere sorte Vitis vinifera subsp. vinifera L. po sistemu BBCH. Ko so sorte dosegle vsebnost sladkorja od 65 do 75 °Oe in so jih ocenjevalci ocenili kot zrele, smo določili tehnološko zrelost sorte in jih na osnovi tega razvrstili v zoritvene skupine (zgodnje, srednje pozne, pozne sorte). Pri senzoričnih ocenah smo ugotavljali tudi, če so moteče jagodne kožice in pečke. Med zgodnje sorte (do 145 dni) smo uvrstili sorte 'Perlaut', 'Beogradska rana', 'Alioshenkin', 'Demir Kapija', 'Kardinal', 'Muškat plevenski' in 'Kosovska rana', med srednje pozne (od 146 do165 dni) 'Hecker', 'Xenia', 'Rdeča žlahtnina', 'Prima' in 'Kraljica vinogradov' in med pozne (več kot 165 dni) 'Artemis', 'Danlas', 'Afus Ali', 'Matilde' in 'Delhro'. Najbolj moteče pečke so bile pri sorti 'Beogradska rana', nobenega ocenjevalca pa niso motile pri sortah 'Artemis' in 'Matilde'. Jagodna kožica je bila najbolj moteča pri sorti 'Danlas', najmanj pa pri sorti 'Alioshenkin'. 'Danlas' je bila sorta, ki bi jo kupilo najmanj ocenjevalcev, največ ocenjevalcev bi kupilo sorto 'Alioshenkin'.
Ključne besede: vinska trta, fenološke faze, tehnološka zrelost, senzorična ocena zrelosti
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

17.
Preizkušanje različnih metod kalitve pečk vinske trte
Andrej Perko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo ugotavljali vpliv različnih načinov priprave pečk vinske trte pred setvijo na začetek in dinamiko kalitve. Poskus je bil izveden v rastlinjaku na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede s pečkami desetih sort v treh ponovitvah (160 pečk v ponovitvi). Pred pripravo pečk na setev so bile pečke stratificirane 160 dni pri 9 °C. Potem so bile vse pečke namočene v vodi (48 ur) in pred sejanjem pripravljene na štiri načine: a) brušenje, b) brušenje in namakanje 2 uri v 30% vodikovem peroksidu (H2O2), c) brušenje in namakanje 2 uri v 15% H2O2 in d) kontrola (samo namakanje v vodi). Setev pečk je bila opravljena 20. 4. 2016 v setvene plošče s sadilnim substratom, ki je bil na vrhu pokrit z vermikulitom. Dinamiko kalitve smo spremljali do 30. 6. 2016. Kalitev pečk se je začela najhitreje pri sorti ˈMuscat letniiˈ(35. dan po sejanju) in najkasneje pri sorti ˈEvitaˈ (44. dan). Kalitev pečk je trajala od 28 do 40 dni. Priprava pečk ni imela vpliva na začetek kalitve in dinamiko kalitve, razen pri sorti ˈZelenecˈ. Večji vpliv na kalitev so imele sorte, saj je skalilo od 7 % (ˈRanfolˈ) do 85,8 % (ˈZelenecˈ 2).
Ključne besede: vinska trta, Vitis vinifera, pečke, kalitev, vodikov peroksid
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,86 MB)

18.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah
Ana Robič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je bil spremljati pitanje prašičev v dveh kmečkih rejah pri različnem krmljenju. Pitanje prašičev smo v obdobju enega turnusa (4 mesece, od 20 do 130 kg) spremljali na dveh prašičerejskih kmetijah. Na kmetiji L smo spremljali 5, na kmetiji K pa 6 prašičev. V času pitanja smo prašiče individualno tehtali, ter izračunali dnevne priraste. Odvzeli smo vzorce krme za kemijsko analizo, ter dnevno spremljali porabo le te. Krma na kmetiji L je vsebovala 104 g surovih beljakovin (SB) in 16,30 MJ metabolne energije (ME) na kg suhe snovi (SS), krma na kmetiji K pa 200 g SB/kg SS in 15,03 MJ ME kg SS. Obrok na obeh kmetijah je glede na normative vseboval zadostno količino energije v obroku. Obrok na kmetiji L je v vseh treh obdobjih vseboval premajhno količino SB, medtem ko je bila vsebnost SB na kmetiji K v prvem obdobju ustrezna, v naslednjih dveh obdobjih pa celo nekoliko prevelika. Na kmetiji L so prašiči priraščali skoraj 600 g na dan, povprečno so zaužili 2,19 kg krme, konverzija krme je znašala 3,67 kg/kg prirasta. Na kmetiji K so prašiči priraščali 730 g na dan, dnevno so zaužili 1,87 kg krme, konverzija krme je znašala 2,66 kg/kg prirasta. Ker so bili pogoji bivanja prašičev na obeh kmetijah podobni, smatramo, da so boljši rezultati pitanja (večji prirasti in boljša konverzija) na kmetiji K posledica večje vsebnosti SB v krmi.
Ključne besede: prašiči / kmečka reja / rastnost
Objavljeno: 08.09.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (385,89 KB)

19.
Ekonomika proizvodnje soka iz korenčka in jabolk
Tina Novak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil razvoj kalkulacijskega sistema za oceno ekonomike proizvodnje soka iz korenčka in jabolk. V sistem kalkulacij so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri pridelave in predelave korenčka in jabolk v zelenjavno-sadni sok, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Osrednja metodologija raziskave je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. V nadaljevanju raziskave je bila izvedena tudi anketa o potrošnji korenčkovega soka in definiran profil potrošnika. Proizvodnja soka iz korenčka in jabolk se je izkazala za ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti znašal 2,0. Na podlagi rezultatov anket smo ugotovili, da potrošniki ocenjujejo korenčkov sok z različnimi dodatki kot »dober«. Pijejo ga nekaj dni na mesec, sok pa najraje kupijo v trgovini. Za dostavo na dom so potencialni potrošniki pripravljeni plačati do 5 % redne prodajne cene.
Ključne besede: ekonomika / modelne kalkulacije / proizvodnja soka / anketa
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,80 MB)

20.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje - študija primera
Klara Kozar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V slovenskem kmetijskem prostoru pridobiva vse večji pomen ekološki način kmetovanja, ki nudi odlične možnosti za nadaljnji in pospešen razvoj. V diplomskem delu je predstavljena ekonomska analiza konvencionalne in ekološke pridelave na živinorejski kmetiji Koren v Kočnem pri Polskavi. Osnovne metode, uporabljene za raziskavo, so simulacijsko modeliranje, kalkulacije po metodi skupnih stroškov in S.W.O.T. analiza. Kalkulacije skupnih stroškov so pripravljene za posamezno obdobje kmetovanja (konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve ter ekološko obdobje) in za posamezne kmetijske pridelke s ciljem ugotoviti, ali je preusmeritev iz konvencionalne prireje mleka v ekološki način ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) in koeficient ekonomičnosti (KE) sta v obdobju ekološke pridelave višja (FR = 13.425,12 € in KE = 1,25) kakor pred preusmeritvijo (FR = 2.173,15 € in KE = 0,87). Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev živinorejske kmetije Koren v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika preusmeritve
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici