SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 960
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemih
Katja Ratnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.) Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi. Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (622,30 KB)

12.
Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije »Pri Baronu«
Sabina Karlovčec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: S koncem decembra 2016 je v okviru Uredbe št. 1169/2011, prišel v veljavo člen, ki predpisuje obvezno navedbo energijskih in hranilnih vrednosti na predpakiranih živilih. V okviru diplomskega dela smo za ekološko kmetijo »Pri Baronu« izračunali energijske in hranilne vrednosti živilom v ponudbi kmetije. S pomočjo receptur, splošno veljavnih podatkov in upoštevajoč vso veljavno zakonodajo smo naredili izračune in jih primerjali z vrednostmi primerljivih ekoloških živil, najdenih na slovenskem trgu. Preverili smo, ali med njimi prihaja do odstopanj in če so ta znotraj predpisanih tolerančnih mej. Rezultati kažejo, da do odstopanj največkrat pride pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov ter soli. Tolerančne meje so s svojimi vrednostmi presegli nekateri sirupi in marmelade, pesto namaza ter kisla repa in zelje ter začimbna mešanica Baronogeta. Pri ostalih primerjanih živilih so bile razlike znotraj predpisanih tolerančnih mej. Izračune energijske in hranilne vrednosti bo kmetija dodala na obstoječe označbe svojih predpakiranih živil.
Ključne besede: označevanje, hranilne vrednosti, energijske vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1016,58 KB)

13.
Vpliv prekrivnih rastlin na rast plevelov v posevku oljnih buč (Cucurbita pepo L. convar, citrullina (L) Greb. var. styriaca Greb.)
David Šket, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Prekrivne rastline so ena izmed možnosti omejevanja rasti plevelov v posevkih. V letu 2015 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru izvedli poljski poskus z različnimi prezimnimi podsevi in z oljno bučo kot glavno rastlino. Namen raziskave je v integriranem pridelovalnem sistemu preučiti vplive različnih prekrivnih rastlin na rast plevelov in pridelek bučnic. V poskus so bile vključene naslednje prezimne prekrivne rastline: ječmen (J), inkarnatka (I) in grašica (G), ki smo jih v maju, pred setvijo buč, povaljali z valjarjem rastlinske odeje (Roller Crimper) in belo deteljo (BD), ki smo jo sejali 21 dni po setvi buč. Rezultate rasti in razvoja plevelov smo primerjali z obravnavanjem brez podseva in glavne rastline (KON). Z analizo rezultatov lahko potrdimo, da prekrivne rastline (PR) statistično značilno vplivajo na zmanjševanje rasti plevelov in s tem na pridelek bučnic. Podsev ozimnega ječmena (J) najučinkoviteje omejuje rast plevelov, vendar ima tudi statistično značilen vpliv na manjši pridelek bučnic. Obravnavanji I in G učinkovito zavirata rast plevelov do razvojne faze oljnih buč BBCH 700. Intenzivna rast plevelov na I in G v poznejših razvojnih fazah ima statistično značilen vpliv na nižji pridelek bučnic v primerjavi z IPL in BD, ki imata statistično značilno najvišji pridelek bučnic; (IPL 979,4 kg na ha1 in BD 925,0 kg na ha1). Sklepamo lahko, da najbolje razplevelijo posevek buč ječmen, inkarnatka in na to grašica.
Ključne besede: prekrivne rastline, pleveli, valjar rastlinske odeje, oljne buče
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (943,78 KB)

14.
Dinamika nalaganja oksalatov med rastjo kormov tara (colocasia esculenta)
Mojca Zavišek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Taro (Colocasia esculenta (L.) Schott) je ena najpomembnejših tropskih gomoljevk. Prilagojen je na toplo in vlažno okolje. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost vodotopnih in celokupnih oksalatov v kormih nekaterih kultivarjev tara iz Vanuata. Vodotopne oksalate smo ekstrahirali z vodo, za ekstrakcijo celokupnih oksalatov pa smo uporabili 0,2 M HCl. V ekstraktih vzorcev smo koncentracije oksalatov določili s tekočinsko kromatografijo. Najnižjo vrednost 52 mg/100 g pri vodotopnih oksalatih smo izmerili v kormu kultivarja VU 1819, ki je bil pobran v 8. mesecu po sajenju (MPS). Z vidika prehrane je najpomembnejše, da je vsebnost netopnih oksalatov v rastlini čim manjša, saj povzročajo ledvične kamne. V kormu kultivarja VU 396 smo izračunali najnižjo vrednosti netopnih oksalatov, in sicer 7 mg/100 g. Med vegetacijsko dobo se vrednosti oksalatov spreminjajo. Zaradi velikih razlik v vsebnosti oksalatov med kultivarji statističnih razlik med posameznimi meseci izkopavanja kormov ni bilo. Z vidika vsebnosti oksalatov je najprimernejši čas izkopavanja v 8.MPS.
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, vodotopni oksalati, celokupni oksalati, dolžina vegetacije
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (491,10 KB)

15.
Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja – ''miroljubno kmetijstvo''
Valentin Gorjanc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljamo miroljubno kmetijstvo, kot trajnostno prakso sodobne agrikulture in varovanja okolja. Zanimalo nas je, če lahko ta način ekološkega kmetovanja iz vidika varovanja okolja predstavlja alternativo sedanjemu globalnemu kmetovanju z živinorejo, ali je posledično miroljubno kmetijstvo možna rešitev za ključne okoljevarstvene izzive 21. stoletja in če ti izvirajo iz globalne živinoreje ter človekovega načina prehranjevanja. Kmetijstvo je kot osnovna dejavnost človeka zaradi okolju škodljivemu načinu pridelovanja hrane, ki izvira predvsem iz živinoreje, postalo ključen okoljevarstveni in družbeni problem 21. stoletja, ki v večinski meri ogroža našo varnost, zdravje ter obstoj na Zemlji in bo za realistično spopadanje ter reševanje v prihodnje potreboval hiter, odločen in učinkovit odziv vseh držav sveta. Vpliv živinoreje na okolje je zagotovo premalo znan. Živinoreja zaradi velike porabe naravnih virov, kopenskih površin ter reje živali in njihovih izločkov v negativnem smislu vpliva na vsa okoljevarstvena področja in to v prevladujoči meri. Več kot polovica toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, nastane v globalni živinoreji. Nujno potrebujemo udejanjanje sonaravnih načinov kmetovanja, ki so usmerjeni v rastlinsko pridelavo ter predelavo in splošno ščitenje podnebja, v ohranjanje in podpiranje biotske raznovrstnosti živih bitij in habitatov ter k trajnostnemu porabljanju naravnih virov. Če želimo zmanjšati vpliv človeka na okolje, bi bilo nujno zmanjšati porabo živalskih produktov. Miroljubno kmetijstvo je lahko odgovor na nujo po zmanjšanju vpliva človeka na okolje.
Ključne besede: miroljubno kmetijstvo / trajnostna agrikultura / varovanje okolja / globalna živinoreja / podnebne spremembe
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 103; Prenosov: 188
.pdf Polno besedilo (819,58 KB)

16.
Vpliv načina predelave grozdja na kemijsko sestavo vina
Miha Kren, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vinske vzorce belih vin letnika 2015 smo analizirali glede na različne načine predelave grozdja. grozdja. Spremenljivke so bile stiskanje celega, drozganega in pecljanega grozdja v pnevmatski ali mehanski stiskalnici. Analize kemijske sestave delno potrjujejo vpliv večje mehanske obremenitve grozdja na višji pH in nižje skupne kisline ter višje vsebnosti vezanega SO2. Stiskanja celega grozdja v pnevmatski stiskalnici vodi v manjšo fenolno obremenitev vina, kar potrjuje specifična določitev katehinov. Analiza skupnih fenolov ne pokaže izraženega vpliva in je verjetno bolj primerna za rdeča vina. POM test vizualno potrjuje določitve katehinov.
Ključne besede: predelava grozdja / kemijska sestava vina / fenoli / katehini
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (938,48 KB)

17.
Ocena investicije v razvoj dopolnilnih dejavnosti na ekološki kmetiji
Davorin Fošnarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na ekološki kmetiji Fošnarič ugotavljali oceno investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sicer gre za odprtje manjše trgovine z mesom z lastno hladilnico. Najprej smo naredili zatečeno stanje kmetije in ovrednotili letni pridelek in vrednost krme, koliko dela je potrebnega, kakšen je stalež živali, kakšni so skupni prihodki kmetije z direktnimi plačili in brez njih ter kakšni so skupni odhodki. Nato smo ocenili vrednost investicije (12.280 EUR) in izračunali dobo povratka na podlagi 5,5 % obrestne mere. Predpostavljali smo, da se bo investicija povrnila v petih letih. Rezultati so pokazali dobo povratka v drugem letu.
Ključne besede: ekološka živinoreja, investicija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (901,92 KB)

18.
Testiranje ekoloških škropilnih programov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Förster)
Erik Rihter, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V ekološkem nasadu jablan smo izvedli klasičen poljski poskus, kjer smo primerjali učinkovitosti petih različnih ekoloških škropilnih programov za zatiranje glogove bolšice Cacopsylla melanoneura Förster. Za analizo so bile uporabljene tri metode pri različnih razvojnih stadijih jablan in bolšic. Za opravljanje primerjave učinkovitosti smo podatke o velikosti populacije vnesli v Abbotovo in Henderson-Tilton formulo. Testirane so bile naslednje aktivne snovi: naravni piretrini z oljem (Raptol), azadirahtin (Neemazal T/S), parafinsko mineralno olje (Frutapon), kaolinitna glina (Cutisan), raztopina mineralov (Mineral Rdeči), eterična olja iz lupin agrumov (Oranol), pomešana eterična olja (Matrinal B) in kalijeve maščobne snovi (Aktiv). Ekološki pripravki so na splošno dosegli dokaj visoko stopnjo učinkovitosti, med njimi pa so obstajale statistično značilne razlike. Zatiranje nimf bolšic je lažje kot zatiranje odraslih vektorjev. Na učinkovitost vplivata zaporedje uporabe pripravkov in termin nanosa.
Ključne besede: jablana, glogova bolšica, metličavost jablan, škropilni programi, ekološki pripravki
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (724,10 KB)

19.
Preučevanje alternativnih škropilnih programov za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri L.)
Žan Voglar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Za primerjanje učinkovitosti alternativnih insekticidov za zatiranje hruševe bolšice Cacopsylla pyri L. s šestimi škropilnimi programi, je bil izveden poljski poskus v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka'. Poleg bolšice smo proučevali še škodljivce Dysaphis pyri, Cydia spp., ter določene vrste stenic in zavijačev lupine sadja. Ob poskusnem standardu (acetamprid, integriran škropilni program - INT) smo testirali še učinkovitost aktivnih snovi: kaolin, žvepleno-apnena brozga (ŽAB), kombinacija matrina (izvleček iz rastlin Sophora sp.) z dodatkom olj in mineralov (Matrifruit, Matrinal B), kalijev nitrat (KNO3), eterično olje iz lupin agrumov (Oranol), detergenta Super 10 in LDC (di- etanolamid kokosovega olja) ter olja z dodatki različnih mineralov. Iz teh snovi smo sestavili alternativne škropilne programe. Kljub nekoliko nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri alternativnih škropilnih programih sestavljenih iz zgoraj navedenih sredstev, pri varstvu z alternativnimi sredstvi ni prišlo do zmanjšanja pridelka. INT program je zagotovil višjo stopnjo zatiranja zavijačev Cydia spp., stenic in zavijačev lupine sadja, stopnja zatiranja hruševe bolšice in mokaste uši Dysaphis pyri pa je bila primerljiva z alternativnimi programi. Na podlagi stopnje učinkovitosti alternativnih insekticidov in njihovega vpliva na naravne sovražnike bolšice smo pripravili strategije uporabe alternativnih insekticidov, s ciljem zmanjšanja ostankov insekticidov v plodovih ob obiranju.
Ključne besede: Navadna hruševa bolšica, škropilni programi, hruška, škodljivci, alternativni insekticidi, učinkovitost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (794,48 KB)

20.
Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'
Primož Mavsar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo proučevali vpliv foliarnih gnojil Agrovit F in Herbagreen na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Foliarno gnojene trse smo primerjali s kontrolnim obravnavanjem, kjer trsi niso bili foliarno gnojeni. Obe foliarni gnojili sta vplivali na vsebnost sladkorja v groznem soku, a je bila pri Agrovitu vsebnost sladkorja večja za 1,2 ˚Oe, pri Herbagreenu pa za 2 ˚Oe v primerjavi s kontrolo. Tudi masa stotih jagod je bila večja, in sicer od 20 do 30 g v primerjavi s kontrolo. V intenzivnosti zelene barve listov (p ≤ 0,05) ni bilo signifikantnih razlik. Tudi pri ostalih parametrih nismo ugotovili statistično značilnih razlik.
Ključne besede: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'laški rizling'
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (831,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici