SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 945
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Vpliv prekrivanja nasada čebule s slamo na zatiranje plevelov, škodljivcev in bolezni čebule
Tadej Iršič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na posestvu poljedelske kmetije Majerič v Moškanjcih izvedli poskus prekrivanja nasada čebule s slamo. Poskusne parcelice so bile pokrite s slamo v dveh različnih debelinah (4 in 8 cm) v treh različnih terminih (2., 17. in 25. april). Spremljali smo razvoj čebule, zdrav ter okužen pridelek, populacije plevelov, stopnje napada čebulne muhe (Delia antiqua Meigen) in tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) ter stopnje okužb zaradi čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.). Najboljši rezultati glede razvoja čebule so se pokazali pri prekrivanju s tanjšo plastjo slame v najkasnejšem terminu, najvišji pridelek znotraj poskusnih obravnavanj pa je bil dosežen pri obravnavanjih pokritih v zadnjem terminu z debelejšo plastjo slame. Slamnata zastirka je najbolje zatrla enoletne plevele, na večletne ni imela večjega vpliva. Na napad škodljivcev debelina zastirke ni imela značilnega vpliva, manjše razlike so bile le med termini. Prav tako zastirka iz slame ni imela večjega značilnega vpliva na okužbo z boleznimi, zaznane so bile le manjše razlike med termini in debelinama zastirke.
Ključne besede: čebula, zastirka, slama, pleveli, bolezni
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 236; Prenosov: 75
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

92.
VPLIV HITROSTI VOŽNJE NA KVALITETO KORUZNE REZANICE
David Videnšek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poljskem poskusu smo proučevali vpliv delovne hitrosti na izgube in kvaliteto rezanja koruznih rastlin z enovrstnim silažnim kombajnom SIP SK-80. Ugotovili smo, da je hitrost vožnje značilno vplivala na zmanjšanje celotnih izgub od 1,76 % (v1=0,47 m/s) na 0,76 % (v3=1,64 m/s). Nadalje smo ugotovili, da se je s povečevanjem delovne hitrosti povečala samo izguba stebel in listov od 0,60 % na 0,96 %, medtem ko se je izguba storžev zmanjšala od 3,52 % na 0,47 %. Nasprotno pa je kvaliteta delovanja, merjena v deležu poškodovanih zrn, z naraščanjem delovne hitrosti upadala, saj je delež celih zrn v vzorcu zmlete koruzne mase narasel iz 0,02 % na 0,86 %.
Ključne besede: silokombajn, hitrost, koruza, izgube, poškodbe zrnja
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 175; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

93.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI MOLŽE MED TANDEMOM IN MLEKOVODOM
Dejan Mohorko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo merili porabo električne energije in čas molže na dveh kmetijah z različnim načinom reje in sistemom molže, ter porabo vode za pranje na obeh sistemih. Kmetija 1 ima vezan način reje z mlekovodom na štiri molzne enote, kmetija 2 pa prosto rejo z molziščem enostranski tandem (1 x 4). Povprečni čas molže posamezne krave je pri mlekovodu 7,69 minut, na molzišču pa 6,8 minut. Povprečna količina mleka na posamezno kravo je pri mlekovodu znašala 7,9 l, na molzišču pa 11,61 l. Povprečna porabljena električna energija glede količine namolzenega mleka je bila pri mlekovodu 0,29 kWh/kravo, na molzišču pa 0,25 kWh/kravo. Povprečni stroški električne energije na posamezno kravo so pri mlekovodu 0,0175 EUR, na molzišču pa 0,0151 EUR. Za eno pranje pralnega sistema se je pri mlekovodu porabilo 100 l vode, pri molzišču tandem pa 80 l vode za pranje. Do statistično značilne razlike je prišlo pri kWh na čas molže.
Ključne besede: mlekovod, tandem, poraba električne energije, povprečni stroški na kravo
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 206; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,61 MB)

94.
VPLIV PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA PRIDELEK IN MORFOLOŠKE LASTNOSTI DVEH SORT SOLATE
Patricija Frešer, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj zelenjadnic ter njihovo vključevanje v pridelavo. V okviru trajnostnega poljskega poskusa na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, ki poteka že od leta 2007, smo v letu 2015 primerjali pridelek in morfološke lastnosti dveh sort solate v ekološki (EKO), biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), integrirani (IP) kmetijski pridelavi ter v kontrolnem obravnavanju (K). Statistično značilno vpliva PS na skupni pridelek (najmanj K (19,92 t ha^(-1)) in največ BD (33,46 t ha^(-1))) in na tržni pridelek (najmanj K (13,94 t ha^(-1)), največ BD (27,40 t ha^(-1))). Med proučevanima sortama ('Comice' in 'Leda') v pridelkih ni statistično značilnih razlik. PS ne vpliva značilno na tržno maso rozet solate in na višino rozete. Višina rozete se statistično značilno razlikuje med sortama. PS statistično značilno vpliva na obseg solate (najmanj K (47cm), največ BD (57 cm)). Med sortama pa ni statistično značilnega vpliva. PS statistično značilno vpliva na premer rozet solate (najmanj K (18cm), največ BD (23 cm)), prav tako so statistično značilne razlike med sortama. PS je statistično značilno vplival na skupno maso rozete (najmanj K (193 g), največ BD (303 g), med sortama pa ni statistično značilnih razlik. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je v okviru EKO in BD pridelave možno doseči primerljive rezultate kot pri KONV in IP pridelavi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistemi, pridelek, morfološke lastnosti
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 393; Prenosov: 132
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

95.
REZULTATI PITANJA PRAŠIČEV V KMEČKIH REJAH – MEŠANA ŽIVINOREJSKA KMETIJA
Katarina Horvat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na dveh mešanih živinorejskih kmetijah (S in L) smo spremljali pitanje prašičev v obdobju enega turnusa (5 mesecev, od 30 do 120 kg). Na kmetiji S smo spremljali 9 prašičev (komercialni križanci), na kmetiji L pa 6 prašičev (križanci 12×54). Živali smo v času pitanja individualno tehtali ter izračunali dnevne priraste. Izvedli smo Weendsko analizo krme in dnevno spremljali porabo krme na boks. Po zakolu smo določili klavno kakovost in kakovost mesa. Analiza vzorcev krme je pokazala, da so imeli prašiči na kmetiji S v obroku (v kg sveže snovi) 101 g beljakovin (SB) 11,6 MJ metabolne energije (ME), prašiči na kmetiji L pa 98 g SB in 14,3 MJ ME. Na kmetiji S so prašiči dosegli 530 g dnevnega prirasta (DP), konzumacijo 1,94 in konverzijo 3,67. Na kmetiji L so imeli prašiči DP 641 g, konzumacijo 2,73 in konverzijo 4,26. Poleg energetsko bogatejše krme, so imeli prašiči na kmetiji L 30 % višjo konzumacijo krme. Ti prašiči so zaužili 37-45 % več energije in 20-30 % več surovih beljakovin kot prašiči na kmetiji S. V obeh primerih pa je bil krmni obrok neustrezen/neuravnotežen. Prašiči kmetije L so imeli glede na normative energetsko prebogato krmo in primanjkljaj SB, posledično so razmeroma dobro rastli, vendar so se zamastili. Prašiči na kmetiji S so imeli skozi celotno obdobje pitanja glede na normative pomanjkanje ME in SB. Posledica tega so bili nižji dnevni prirasti, manjša zamaščenost in večja mesnatost trupov. Prašiči kmetije L so imeli debelejšo slanino in manj mesnate trupe. V kakovosti mesa med kmetijama ni bilo značilnih razlik.
Ključne besede: prašiči, kmečka reja, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 469; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

96.
ANALITIČNE IN SENZORIČNE LASTNOSTI RAZLIČNIH KOMERCIALNO MANJ PRIDELOVALNIH – “HEIRLOOM” SORT PARADIŽNIKA
Simon Janžekovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Za sorte paradižnika, ki so komericonalno manj zanimive in za ohranitev odvisne od posameznikov, se uporablja izraz "heirloom". Z uvajanjem hibridov v pridelavo so šle "heirloom" sorte nekoliko v pozabo, zaradi zanimivih barv in oblik pa postajajo ponovno aktualne. Namen poskusa, postavljenega leta 2014 na UKC Pohorski dvor, je ovrednotiti vpliv kultivarja na rast, razvoj, produktivnost, analitično, zunanjo in senzorično kakovost ter pojavnost paradižnikove plesni. V poskus smo vključili kultivarje: 'White Oxheart', 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Aunt Ruby's German Green', 'Orange Banana', 'OSU Blue', 'Striped Cavern' in hibrid 'Optima F1'. Rezultati kažejo, da nekatere lastnosti sort vplivajo na slabšo uvrstitev pridelka v kakovostne razrede (neizenačenost, zeleni ovratnik, pokanje plodov). Kljub pričakovano večji rodnosti hibrida so nekatere "herloom" sorte statistično primerljive s hibridom (skupni 26,9 in tržni pridelek 20,2 t/ha). Tako je s hibridom primerljiv skupni pridelek pri sorti 'Aunt Ruby's German Green' (25,7 t/ha) in tržni pridelek pri sortah 'Aunt Ruby's German Green' ter 'Goldfisch' (19, 2 t/ha). V primerjavi s hibridom imajo sorte 'Goldfisch', 'Super Snow White', 'Orange Banana' in 'Aunt Ruby's German Green' višjo vsebnost suhe snovi. Sorta 'OSU Blue' je na paradižnikovo plesen zelo občutljiva, ostale sorte so primerljive s hibridom. Kultivar značilno vpliva na ocene všečnosti senzorično ocenjevanih "heirloom" sort 'Goldfisch', 'Orange Banana' in 'Super Snow White'.
Ključne besede: paradižnik, heirloom sorte, pridelek, kakovost, Phytophthora infestans
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 330; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (1,22 MB)

97.
Pridelovalni in fitoremediacijski potencial industrijske konoplje (Cannabis sativa L.)
Dominika Klavž, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Čiščenje onesnaženih tal je zahtevno, še posebej, ko gre za težke kovine. Naraven način čiščenja tal imenujemo fitoremediacija. Uporabimo rastline, ki jih imenujemo hiperakumulatorji in v tkivih akumulirajo več kot 0,1 % Pb, Co, Cr in več kot 1 % Mn, Ni ali Zn. Med potencialne hiperakumulatorje spada konoplja (Cannabis sativa L.), ki smo jo analizirali s študijem predvsem tuje literature iz baz Sciencedirect, ProQuest in Web of Science in skozi lastno preliminarno raziskavo, katere rezultate smo vključili v primerjavo. Največji vpliv na pridelek konoplje ima kombinacija zgodnje setve in visoke setvene norme okrog 250 rastlin/ m². Konoplja glede na vire akumulira med 1,1 in 136,9 mg Pb/kg suhe snovi. Glede na pričakovan pridelek 10 t/ha mora rastlina akumulirati vsaj 10 kg Pb/ha, kar pa konoplja z odvzemom 10 t/ha ni dosegla. Konoplja akumulira z dodajanjem kelatnih ligandov višje koncentracije Pb iz tal, ki so še vedno prenizke, da bi jo identificirali kot hiperakumulator svinca. V primerjavi s sončnico (H. annus L.), oljno ogrščico (B. napus L.), lanom (L. usitatissimum L.) in koruzo (Zea myas L.) pa konoplja med poljščinami akumulira najvišje koncentracije Pb. Za uspešnejšo fitoremediacijo onesnaženih tal lahko kolobar kombiniramo z dvema rastlinama, ki akumulirata Pb, npr. konoplja in oljna ogrščica. Konoplja z veliko vsebnostjo Pb ima potencial v gradbeništvu, papirni industriji ali za izdelavo kompozitov. Za uživanje ali izdelavo oblačil ni primerna.
Ključne besede: konoplja, fitoremediacija, onesnaženje okolja, odvzem svinca, pridelek
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 307; Prenosov: 66
.pdf Polno besedilo (857,69 KB)

98.
VPLIV RAZLIČNIH SUBSTRATOV NA RAST IN RAZVOJ VISEČE PELARGONIJE
Iris Bohorč, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučili vpliv različnih substratov na rast in razvoj viseče pelargonije 'Ville de Paris rubra'. Ovrednotili smo primernost substrata 'kalifornijski talni substrat, ki ga proizvajajo s pomočjo kalifornijskih deževnikov. V raziskavi smo uporabili štiri tipe substratov in sicer: industrijski substrat (Fruhstosrfer Tip N), kalifornijski talni substrat, kalifornijski talni substrat:njivska tla, v razmerju 1:1 in kalifornijski talni substrat:njivska tla:perlit, v razmerju 12:10.1. Raziskovalno delo je potekalo na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da ima substrat vpliv na rast in razvoj proučevanih rastlin, saj med njimi prihaja do statistično značilnih razlik v morfoloških lastnostih. Substrat 'kalifornijski talni substrat je manj primeren za gojenje lončnih rastlin, saj so bile rastline značilno manj bujne in so slabše cvetele. Za primernejšega se je izkazal sestavljen substrat kalifornijski talni substrat, njivska tla in perlit, v razmerju 12:10:1, v katerem so bile rastline bujnejše in bolj cvetoče.
Ključne besede: rastni substrat, kalifornijski talni substrat, lončne rastline, pelargonija
Objavljeno: 30.08.2016; Ogledov: 227; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (540,74 KB)

99.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah – Specializirana prašičerejska kmetija
Valerija Jurkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo zbirali podatke o pitanju prašičev v kmečkih rejah. Za raziskavo smo izbrali dve specializirani prašičerejski kmetiji (A in B) iz okolice Gornje Radgone. Na izbranih kmetijah smo najprej izvedli anketo in tako pridobili osnovne podatke o kmetiji (hlevih, boksih), živalih, krmljenju, načinu reje. Na vsaki kmetiji smo naključno izbrali po dva boksa in prašiče označili. V času pitanja smo prašiče štirikrat individualno stehtali ter dnevno merili porabo krme (na boks). Krmo smo tudi kemično analizirali. Ob zakolu smo v klavnici izmerili lastnosti klavne kakovosti. V času pitanja so imeli prašiči na obeh kmetijah primerljiv razpoložljiv prostor (precej nad minimalnimi standardi, na kmetiji A dodatno še izpust) in enako število krmilnih mest. Rezultati so pokazali primerljivo kemično sestavo krme (15 MJ metabolne energije, 150 g beljakovin/kg) kot tudi enako konzumacijo krme med celotnim pitanjem na kmetijah (2,51 kg/dan). Kljub temu je bil na kmetiji A dnevni prirast prašičev nižji (753 vs. 833 g) kot na kmetiji B, konverzija pa posledično večja (3,33 vs. 3,01 kg krme/kg prirasta). Zaradi večje mase živali ob zakolu na kmetiji B so imeli ti prašiči tudi večjo maso toplih polovic, sicer pa je bila klavna kakovost na obeh kmetijah primerljiva. Dobljene rezultate (razlike v prirastu in konverziji) lahko pojasnimo z opaženimi slabšimi razmerami v hlevu kmetije A: temnejši, prašen, zadušljiv hlev, le občasna prisotnost obogatitvenega materiala, neustrezne nastavitve krmilnikov in posledično večji raztros krme ter povečana agresija prašičev pri krmljenju.
Ključne besede: prašiči, pitanje, specializirana reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 331; Prenosov: 44
.pdf Polno besedilo (638,64 KB)

100.
Ocenjevanje stroškov in ekonomske upravičenosti investicije v obrat za predelavo mleka
Janez Stipanič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na hribovsko-gorski kmetiji Rjavc smo se pred leti odločili za dopolnilno dejavnost predelave mleka. Odločamo se za investicijo v obrat. Za enostavnejšo odločitev smo razvili tehnološko ekonomski simulacijski model, ki nam izračunava neto sedanjo vrednost (NSV), interno stopnjo donosnosti (ISD), lastno ceno (Lc), letni denarni tok (LDT) in koeficient ekonomičnosti (Ke). Vrednost investicije znaša 74.251,75 €. Na podlagi neto sedanje vrednosti (NSV) smo izračunali, da je investicija upravičena, saj se ob 4-odstotni letni diskontni stopnji povrne v devetih letih. Izvedli smo tudi simulacijo dveh podražitev, in sicer 5-odstotne in 25-odstotne s podražitvijo surovine za 36,36 odstotkov.
Ključne besede: predelava mleka, investicija, simulacijski model, neto sedanja vrednost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 308; Prenosov: 29
.pdf Polno besedilo (753,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici