SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 960
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
VPLIV RASTNEGA REGULATORJA CCC NA VEGETATIVNI IN REPRODUKTIVNI RAZVOJ VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.)
Dušan Mulec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2004 smo ugotavljali vpliv rastnega regulatorja cikocel (CCC) na vegetativni in reproduktivni razvoj pri sortah 'Renski rizling', 'Sauvignon', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay' in 'Modri pinot'. Pri vseh sortah smo ugotavljali število grozdov in maso grozdov (g) na trs, število jagod, maso jagod (g) in maso pecljevine na grozd (g), maso sto jagod (g), število pečk in maso pečk na sto jagod ter vsebnost sladkorja (°Oe). Vsebnost sladkorja smo merili po tretjinah grozda, pri peclju, v sredini grozda in na vrhu grozda. Vpliv CCC na vegetativni razvoj smo ugotavljali z merjenjem dolžine internodijev od 1. do 6. internodija, od 6. do 11. internodija ter od 11. do 16. internodija. Rezultati so pokazali, da uporaba rastnega regulatorja CCC vpliva na vegetativno rast. Pri trikratni uporabi CCC se je izrazito zmanjšala dolžina internodijev, na mehansko sestavo grozdja pa ni imel pomembnega vpliva. Z enkratno uporabo CCC smo vplivali na zvišanje sladkorja, z dvakratno in s trikratno pa na znižanje sladkorja v grozdnem soku.
Ključne besede: vinska trta, rastni regulatorji, CCC, 'Renski rizling', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay', 'Sauvignon', 'Modri pinot'
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 269; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (674,33 KB)

92.
Gnojenje z različnimi gnojili na utrujenih tleh v nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala'
Nejc Verbančič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se v sadjarstvu uporabljajo za namen t.i. obnove tal pred replantacijo nasada jablan, pri sorti 'Gala' pri klasični dolgi in kratki rezi. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval 5 različnih obravnavanj (uporaba gnojila KAN, gnojila apneni dušik, kombinacije gnojil KAN + mleti apnenec, kombinacije gnojil in aktivatorjev tal KAN + kompost + PRP SOL + PRP EBV in kombinacija gnojil KAN + kompost). Rezultati naše raziskave so pokazali pozitiven vpliv sredstev PRP na maso pridelka, pridelek 1. kakovostnega razreda, število plodov 1. kakovostnega razreda, specifični pridelek in gostoto pridelka pri dolgi rezi. Pri kratki rezi smo pri teh parametrih zabeležili pozitiven vpliv samo pri obravnavanju, kjer smo uporabili gnojilo KAN v kombinaciji s kompostom. Pri nobenem obravnavanju nismo potrdili statistično značilnega vpliva na trdoto mesa plodov ter na škrobni indeks in Streifov indeks zrelosti, neodvisno od oblike rezi.
Ključne besede: jablana, ‘Gala’, gnojenje, replantacija, rez, pridelek
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 283; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (622,71 KB)

93.
UGOTAVLJANJE LASTNOSTI NEKATERIH SORT NAMIZNEGA GROZDJA
Marko Mramor, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, proučevali dolžino vegetacije in senzorične lastnosti grozdja 81 namiznih sort. Dolžine vegetacije posameznih sort smo določili s pomočjo sistema BBCH. Proučevane sorte smo razdelili na zelo rane, rane, srednje pozne, pozne in zelo pozne glede na čas zorenja sorte 'Rdeča žlahtnina'. Senzorično oceno smo opravili s pomočjo degustacije grozdja posamezne sorte v tehnološki zrelosti (65 do 75 °Oe). V obdobju med 11. 8. 2015 in 22. 9. 2015 smo opravili pet degustacij. Sorte smo razdelili glede na barvo jagodne kožice in izvor (vinifera sorte ali medvrstni križanci). Dolžina vegetacije je trajala v povprečju 155 dni pri belih, 135 dni pri roza in 140 dni pri modrih sortah. Odporne sorte se po kakovosti niso razlikovale od sort Vitis vinifera L., saj pri senzorični oceni nismo ugotovili statistično značilnih razlik med njimi. Poskus je pokazal, da so za pridelavo v Sloveniji primerne tako bele kot modre in roza sorte namiznega grozdja.
Ključne besede: vinska trta, namizno grozdje, zorenje, odporne sorte
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 308; Prenosov: 60
.pdf Polno besedilo (842,86 KB)

94.
VPLIV REDČENJA GROZDJA NA KAKOVOST PRIDELKA PRI SORTAH 'ŠIPON' IN 'RENSKI RIZLING'
Maja Ozmec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2002 in 2003 smo pri sortah 'Šipon' in 'Renski rizling' na lokacijah Litmerk in Kajžar v ljutomersko-ormoškem vinorodnem podokolišu ugotavljali vpliv redčenja grozdja na kakovost pridelka. Poskus je bil postavljen po metodi latinskega kvadrata s petimi obravnavanji: K (kontrola brez redčenja), A (odstranjen vsak tretji grozd na mladiki in priveski), B (ostal je en grozd na mladiki). Redčenje je bilo izvedeno v dveh terminih: T1 (tri tedne po polnem cvetenju) in T2 (pred mehčanjem jagod). V letu 2002 je bila pri sorti 'Šipon' masa grozdja pri obravnavanjih AT1 in BT1 manjša v primerjavi s kontrolo. V letu 2003 pa je bila masa grozdja pri obravnavanju AT2 večja v primerjavi z AT1 in BT1. Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' v letu 2002 ni vplivalo na maso grozdja, v letu 2003 pa je bila manjša masa grozdja pri prvem terminu redčenja (p≤0,05). Redčenje grozdja pri sorti 'Renski rizling' (2002, 2003) in sorti 'Šipon' (2003) ni vplivalo na parametre kakovosti pridelka. Pri sorti 'Šipon' smo ugotovili, da je redčenje grozdja (AT1, AT2 ter BT2) v letu 2002 vplivalo na večjo vsebnost sladkorja v primerjavi s kontrolo (p≤0,05). Ugotovili smo, da redčenje grozdja ni vplivalo na kakovost pridelka v letu 2003. Redčenje grozdja ni vplivalo na povečanje mase 100 jagod ter na število pečk v 100 jagodah. 'Šipon' in 'Renski rizling' sta imela nižjo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2003, v primerjavi z 2002, in višji pH (vpliv letnika).
Ključne besede: vinska trta, redčenje grozdja, 'Šipon', 'Renski rizling'
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 173; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (787,24 KB)

95.
RAZMNOŽEVANJE BEZGOV IN NJIHOVIH MEDVRSTNIH KRIŽANCEV S POTAKNJENCI
Helena Levičnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na dveh genotipih črnega bezga (Sambucus nigra L.) in različnih medvrstnih hibridih. Namen raziskave je bil proučiti vpliv genetske strukture, substrata, tipa potaknjenca, termina potikanja in različnih koncentracij rastnega regulatorja 1H-indolbutanojske kisline (IBA) (5g/kg in 10g/kg) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti bezgovih potaknjencev. Poskus je potekal v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Potaknjenci so koreninili pod polietilensko folijo. Rastlinski material smo nabirali v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, Genski banki Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter v okolici omenjene fakultete. Raziskava je pokazala, da na uspešnost ukoreninjenja vplivajo genotip, termin in tretiranje z rasnim regulatorjem. Substrat in tip potaknjenca nista imela vpliva.
Ključne besede: bezeg, Sambucus spp., medvrstni hibridi, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 482; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (643,49 KB)

96.
PRIMERNOST UPORABE DUŠIKOVIH GNOJIL PRI ČEŠNJI SORTE 'SUMMIT'
Gregor Tomše, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v okviru diplomskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvajali gnojilni poskus na pet let starih češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv odmerka in časa gnojenja z gnojilom KAN na rast in rodnost češenj ter kakovost pridelka. Postavili smo dvofaktorski poskus, kjer je prvi faktor predstavljal odmerek dušika (80 oz. 120 kg N/ha), drugi faktor pa čas gnojenja (spomladi, jeseni). Poskus je zajemal 4 različna obravnavanja; 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno neposredno po cvetenju, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje jeseni, spomladi, neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Različni odmerki in termini gnojenja niso statistično značilno vplivali na noben spremljani parameter rasti, rodnosti in kakovosti plodov, razen na vsebnost suhe snovi v plodovih; večji odmerek (120 kg N/ha) in čas gnojenja spomladi sta povečala vsebnost topne suhe snovi v primerjavi z odmerkom 80 kg N/ha in gnojenjem v jeseni. Opazili smo tudi vpliv časa gnojenja in odmerka dušika na obarvanost plodov; pri uporabi manjšega odmerka dušika je gnojenje spomladi imelo za posledico svetlejše plodove v času obiranja (parameter L*). Potrdili smo tudi pozitivni vpliv manjšega odmerka dušika, dodanega spomladi, na intenzivnejšo rdečo obarvanost plodov (barvni parameter a*). Kljub temu da nismo potrdili statistično značilnih razlik pri parametrih površina preseka debla (cm²) in skupni pridelek (kg/drevo), smo zabeležili trend večje rasti in rodnosti češenj pri uporabi 80 kg N/ha, neodvisno od časa gnojenja.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 238; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (792,28 KB)

97.
Preusmeritveni načrt manjše pretežno poljedelske konvencionalne kmetije v ekološko
Gašper Žerjal, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji in drugih državah Evropske unije je opazen trend rasti ekoloških kmetij in povpraševanja po ekoloških pridelkih. Kmetije se za preusmeritev v ekološko kmetijstvo odločajo iz ekonomskih, okoljskih ali svetovnonazorskih razlogov ob predpostavki, da preusmeritev podpirajo tudi družbeno politične okoliščine. Za manjšo (6,64 ha) pretežno poljedelsko konvencionalno kmetijo iz severovzhodne Slovenije je izdelan preusmeritveni načrt. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status pridelkov. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2015, temu sledita dve leti preusmeritvenega obdobja s potrebnimi spremembami, s katerimi postane način pridelave skladen z ekološkimi predpisi. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je izračunan z obračunskimi kalkulacijami in znaša 837 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat 3.343 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 9.075 €. V SWOT analizi so predstavljeni pozitivni in negativni dejavniki, ki lahko vplivajo na sprejemanje odločitve za preusmeritev in druge načrtovane spremembe na kmetiji. Zaključujemo, da je pridelava z ekonomskega vidika upravičena v vseh treh obdobjih, je pa finančni rezultat v primerjavi s konvencionalno pridelavo že v preusmeritvi večji za 4x in celo za 10x po doseženem statusu ekološki. Navkljub odličnim ekonomskim kazalcem bo tudi v tem primeru za morebitno preusmeritev odločilen splet več dejavnikov.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika, kalkulacije
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 460; Prenosov: 178
.pdf Polno besedilo (860,42 KB)

98.
EKONOMSKA ANALIZA PRIDELAVE IN PREDELAVE GROZDJA
Mitja Pörš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekonomska analiza pridelave in predelave grozdja Vinogradi ležijo na strmih legah, kar pomeni na eni strani izrazito drago pridelavo, na drugi strani pa to omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega vina predstavlja 60 % pridelave. Za boljšo prodajo vina se v zadnjem času vse več vinogradniških kmetij odloča za proizvodnjo buteljk. Cilj diplomskega dela je izvesti ekonomsko raziskavo pridelave in predelave grozdja sorte 'Laški rizling'. Namen diplomskega dela je s pomočjo razvitega kalkulacijskega sistema analizirati upravičenost proizvodnje grozdja, mošta, vina in buteljk. V okviru ekonomske analize so bili ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, finančni rezultat, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in prelomna točka proizvodnje.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, vinogradništvo, 'Laški rizling'
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 264; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (740,45 KB)

99.
Ugotavljanje pretoka vode v rozgah nekaterih sort vinske trte
Sabina Germšek Kotnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2007 in 2008 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali pretok vode skozi rozge pri nekaterih sortah vinske trte. Poskus je bil opravljen na dveh dolžinah rozg (10 cm in 5 cm) in merjen v treh datumih/terminih (18. 12. 2007, 12. 2. 2008, 10. 4. 2008) pri štirih sortah vinske trte (Vitis vinifera L. 'Rumeni muškat', 'Ranina', 'Sauvignon' in 'Laški rizling'). Cilj tega dela je bil ugotoviti vpliv položaja nodijev (na vrhu, v sredini rozge in spodaj) in internodija ter dolžine odrezanega kosa rozge, kakor tudi sorte na pretok vode skozi rozgo v času mirovanja in solzenja vinske trte. Večji povprečni pretok vode skozi rozgo je bil pri krajših kosih rozg (5 cm). Največji pretok vode je bil v času solzenja 10. 4. 2008 pri vseh štirih sortah. Pretok vode se je zmanjševal od spodaj proti vrhu rozge (največji na 2. nodiju, najmanjši od 7.–10. nodija na rozgi) in naraščal odvisno od faze razvoja, od zimskega mirovanja do solzenja.
Ključne besede: vinska trta, pretok vode, rozga, fenofaze
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 312; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

100.
Vpliv pridelovalnih sistemov na pridelek dveh sort soje
Maja Meglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Pridelovalni sistemi in vključevanje zrnatih stročnic v kolobar lahko vplivajo na višino pridelka zrnja. Trajnostni poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pivola je zasnovan s ciljem proučevanja vpliva pridelovalnih sistemov na razlike pridelkov alternativnih poljščin, med katerimi je bil leta 2015 tudi poljski poskus dveh sort soje (Glycine max (L.) Merr.). Proučevan je vpliv konvencionalnega (KON), integriranega (IP), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema (PS) ter kontrolnega obravnavanja (K) na pridelek dveh sort (S) soje ('Aligator' in 'ES Mentor'). Pridelovalni sistemi statistično značilno vplivajo na nekatere parametre nadzemnih in podzemnih delov dveh sort soje. V integriranem sistemu je dosežen statistično značilno najvišji pridelek zrnja (5,04 kg 10 m -2 ), pri čemer je pridelek zelo zgodnje sorte ('Aligator') višji od zgodnje sorte ('ES Mentor'). Pridelovalni sistem statistično značilno vpliva tudi na gostoto rastlin, maso suhe snovi stebla in listov, na odstotek suhe snovi praznih strokov, maso korenin, maso nodulov, maso suhe snovi nodulov ter na maso suhe snovi zrnja. Značilen vpliv sorte je viden pri višini rastlin, masi in odstotku suhe snovi stebla in listov, masi korenin, masi in odstotku suhe snovi korenin, masi in številu nodulov, masi suhe snovi nodulov, žetvenem indeksu in masi suhe snovi zrnja.
Ključne besede: soja / pridelovalni sistem / sorta / pridelek
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 419; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (393,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici