SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1022
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Vpliv prašičje in goveje gnojevke na kalitev topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.)
Nastja Habjanič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Med letoma 2016 in 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus kalitve semena topolistne kislice (Rumex obtusifolius L.). V poskusu smo proučevali kalivost svežega semena, kalivost semena, namočenega v prašičjo in govejo gnojevko po 2., 4. in 19. tednih, ter kalivost semena, najprej namočenega v vampni sok in nato še v gnojevki. Kalilne poskuse smo izvajali v kalilni omari, v petrijevkah, v katere smo namestili tri slojni filtrirni papir in prilili 25 ml deionizirane vode. V vsako petrijevko smo položili 30 semen topolistne kislice vsakega obravnavanja, v štirih ponovitvah. Po potrebi smo semenom v petrijevkah tekom trajanja poskusa dodali deionizirano vodo. Ugotavljamo, da se z daljšanjem časa izpostavljenosti semena gnojevkam manjša delež kalivosti, da kombinacija namočenosti semena v vampnem soku in nato še v gnojevki značilno zmanjša življenjsko sposobnost semena topolistne kislice.
Ključne besede: topolistna kislica, gnojevka, kalivost semena, svetloba, vampni sok
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 154; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (706,22 KB)

92.
Vpliv rastnega zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj hibridnih velikocvetnih mačeh
Klara Copot, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru proučevali vpliv različnih koncentracij (kontrola, 0,15 %, 0,30 % in 0,50 %) zaviralca rasti Dazide Enhance® na rast in razvoj štirih sort hibridnih velikocvetnih mačeh: 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue', 'Pure Orange' in 'Violet & White'. Rastline smo z rastnim zaviralcem tretirali v treh terminih. Ugotovili smo, da z uporabo sredstva pridelamo bolj kompaktne in s tem bolj kvalitetne rastline. Koncentracija rastnega zaviralca je imela značilen vpliv na morfološke lastnosti proučevanih sort. Sorte so bile različno dovzetne na pripravek. Sorta 'Pure Orange' je bila bolj dovzetna na pripravek Dazide Enhance® in se je značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavljal pri 0,3 % koncentraciji, pri sortah 'Yellow with Blotch', 'Deep Blue' in 'Violet & White' pa se značilen vpliv na morfološke lastnosti ugotavlja pri 0,5 % koncentraciji sredstva.
Ključne besede: mačehe, Viola witrrockiana Gams ex. Nauenb. & Buttler, rastni zaviralec, Dazide Enhance® (Fine Agrochemical Ltd.), morfološke lastnosti
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 236; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (708,28 KB)

93.
Spremljanje fenoloških faz in senzorična ocena namiznega grozdja pri nekaterih sortah vitis vinifera l.
Urška Polanec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali razvojne faze za nekatere sorte Vitis vinifera subsp. vinifera L. po sistemu BBCH. Ko so sorte dosegle vsebnost sladkorja od 65 do 75 °Oe in so jih ocenjevalci ocenili kot zrele, smo določili tehnološko zrelost sorte in jih na osnovi tega razvrstili v zoritvene skupine (zgodnje, srednje pozne, pozne sorte). Pri senzoričnih ocenah smo ugotavljali tudi, če so moteče jagodne kožice in pečke. Med zgodnje sorte (do 145 dni) smo uvrstili sorte 'Perlaut', 'Beogradska rana', 'Alioshenkin', 'Demir Kapija', 'Kardinal', 'Muškat plevenski' in 'Kosovska rana', med srednje pozne (od 146 do165 dni) 'Hecker', 'Xenia', 'Rdeča žlahtnina', 'Prima' in 'Kraljica vinogradov' in med pozne (več kot 165 dni) 'Artemis', 'Danlas', 'Afus Ali', 'Matilde' in 'Delhro'. Najbolj moteče pečke so bile pri sorti 'Beogradska rana', nobenega ocenjevalca pa niso motile pri sortah 'Artemis' in 'Matilde'. Jagodna kožica je bila najbolj moteča pri sorti 'Danlas', najmanj pa pri sorti 'Alioshenkin'. 'Danlas' je bila sorta, ki bi jo kupilo najmanj ocenjevalcev, največ ocenjevalcev bi kupilo sorto 'Alioshenkin'.
Ključne besede: vinska trta, fenološke faze, tehnološka zrelost, senzorična ocena zrelosti
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 156; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

94.
Preizkušanje različnih metod kalitve pečk vinske trte
Andrej Perko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo ugotavljali vpliv različnih načinov priprave pečk vinske trte pred setvijo na začetek in dinamiko kalitve. Poskus je bil izveden v rastlinjaku na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede s pečkami desetih sort v treh ponovitvah (160 pečk v ponovitvi). Pred pripravo pečk na setev so bile pečke stratificirane 160 dni pri 9 °C. Potem so bile vse pečke namočene v vodi (48 ur) in pred sejanjem pripravljene na štiri načine: a) brušenje, b) brušenje in namakanje 2 uri v 30% vodikovem peroksidu (H2O2), c) brušenje in namakanje 2 uri v 15% H2O2 in d) kontrola (samo namakanje v vodi). Setev pečk je bila opravljena 20. 4. 2016 v setvene plošče s sadilnim substratom, ki je bil na vrhu pokrit z vermikulitom. Dinamiko kalitve smo spremljali do 30. 6. 2016. Kalitev pečk se je začela najhitreje pri sorti ˈMuscat letniiˈ(35. dan po sejanju) in najkasneje pri sorti ˈEvitaˈ (44. dan). Kalitev pečk je trajala od 28 do 40 dni. Priprava pečk ni imela vpliva na začetek kalitve in dinamiko kalitve, razen pri sorti ˈZelenecˈ. Večji vpliv na kalitev so imele sorte, saj je skalilo od 7 % (ˈRanfolˈ) do 85,8 % (ˈZelenecˈ 2).
Ključne besede: vinska trta, Vitis vinifera, pečke, kalitev, vodikov peroksid
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 134; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

95.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah
Ana Robič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je bil spremljati pitanje prašičev v dveh kmečkih rejah pri različnem krmljenju. Pitanje prašičev smo v obdobju enega turnusa (4 mesece, od 20 do 130 kg) spremljali na dveh prašičerejskih kmetijah. Na kmetiji L smo spremljali 5, na kmetiji K pa 6 prašičev. V času pitanja smo prašiče individualno tehtali, ter izračunali dnevne priraste. Odvzeli smo vzorce krme za kemijsko analizo, ter dnevno spremljali porabo le te. Krma na kmetiji L je vsebovala 104 g surovih beljakovin (SB) in 16,30 MJ metabolne energije (ME) na kg suhe snovi (SS), krma na kmetiji K pa 200 g SB/kg SS in 15,03 MJ ME kg SS. Obrok na obeh kmetijah je glede na normative vseboval zadostno količino energije v obroku. Obrok na kmetiji L je v vseh treh obdobjih vseboval premajhno količino SB, medtem ko je bila vsebnost SB na kmetiji K v prvem obdobju ustrezna, v naslednjih dveh obdobjih pa celo nekoliko prevelika. Na kmetiji L so prašiči priraščali skoraj 600 g na dan, povprečno so zaužili 2,19 kg krme, konverzija krme je znašala 3,67 kg/kg prirasta. Na kmetiji K so prašiči priraščali 730 g na dan, dnevno so zaužili 1,87 kg krme, konverzija krme je znašala 2,66 kg/kg prirasta. Ker so bili pogoji bivanja prašičev na obeh kmetijah podobni, smatramo, da so boljši rezultati pitanja (večji prirasti in boljša konverzija) na kmetiji K posledica večje vsebnosti SB v krmi.
Ključne besede: prašiči / kmečka reja / rastnost
Objavljeno: 08.09.2017; Ogledov: 245; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (385,89 KB)

96.
Ekonomika proizvodnje soka iz korenčka in jabolk
Tina Novak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil razvoj kalkulacijskega sistema za oceno ekonomike proizvodnje soka iz korenčka in jabolk. V sistem kalkulacij so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri pridelave in predelave korenčka in jabolk v zelenjavno-sadni sok, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Osrednja metodologija raziskave je bila metoda kalkulacij skupnih stroškov. V nadaljevanju raziskave je bila izvedena tudi anketa o potrošnji korenčkovega soka in definiran profil potrošnika. Proizvodnja soka iz korenčka in jabolk se je izkazala za ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti znašal 2,0. Na podlagi rezultatov anket smo ugotovili, da potrošniki ocenjujejo korenčkov sok z različnimi dodatki kot »dober«. Pijejo ga nekaj dni na mesec, sok pa najraje kupijo v trgovini. Za dostavo na dom so potencialni potrošniki pripravljeni plačati do 5 % redne prodajne cene.
Ključne besede: ekonomika / modelne kalkulacije / proizvodnja soka / anketa
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 288; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

97.
Ekonomika preusmeritve v ekološko kmetovanje - študija primera
Klara Kozar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V slovenskem kmetijskem prostoru pridobiva vse večji pomen ekološki način kmetovanja, ki nudi odlične možnosti za nadaljnji in pospešen razvoj. V diplomskem delu je predstavljena ekonomska analiza konvencionalne in ekološke pridelave na živinorejski kmetiji Koren v Kočnem pri Polskavi. Osnovne metode, uporabljene za raziskavo, so simulacijsko modeliranje, kalkulacije po metodi skupnih stroškov in S.W.O.T. analiza. Kalkulacije skupnih stroškov so pripravljene za posamezno obdobje kmetovanja (konvencionalno, prvo in drugo leto preusmeritve ter ekološko obdobje) in za posamezne kmetijske pridelke s ciljem ugotoviti, ali je preusmeritev iz konvencionalne prireje mleka v ekološki način ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) in koeficient ekonomičnosti (KE) sta v obdobju ekološke pridelave višja (FR = 13.425,12 € in KE = 1,25) kakor pred preusmeritvijo (FR = 2.173,15 € in KE = 0,87). Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev živinorejske kmetije Koren v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije, ekonomika preusmeritve
Objavljeno: 04.09.2017; Ogledov: 368; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

98.
Mnenja potrošnikov o ekološki hrani v gostinskih lokalih
Sanja Brumec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih iz leta v leto raste. Tudi dejstvo, da je od prehranjevalnih navad odvisno naše zdravje in da kakovosti živil ne gre meriti le po zunanjih temveč predvsem po notranjih lastnostih, kot je na primer odsotnost škodljivih snovi, je med ljudmi zmeraj bolj razširjeno. Na policah trgovin niso ekološki pridelki nič več nekaj nenavadnega: ponudba je široka. Situacija pa je nekoliko drugačna v gostinskih lokalih, kjer je med številnimi le peščica ponudnikov s certificirano ekološko ponudbo. V diplomski nalogi smo med potrošniki v gostinskih lokalih s pomočjo anketnih vprašalnikov želeli izvedeti, kakšne so prehranjevalne navade, kaj vpliva na odločitve glede nakupa živil, kaj jim je pomembno pri izbiri lokalov, v katerih se prehranjujejo, ter kakšno je splošno znanje glede ekoloških živil in označevanja ekološke ponudbe. Kar 72 % izmed 50 anketirancev je mnenja, da so ekološka živila bolj zdrava. Menimo, da bi bilo smotrno, da bi se tudi ponudniki bolj izobraževali in ozaveščali o ekoloških živilih in njihovem pomenu ter jih v večji meri vključevali v svojo ponudbo.
Ključne besede: ekološka živila, gostinski lokali, prehranjevalne navade, gastronomija
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 177; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

99.
Ekonomika pridelave in predelave sončnic
Martina Friškič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Sončnica spada v družino košarnic, nebinovk (Asteraceae). Za namen pridelovanja olja uporabljamo drobnozrnato sorto sončnic. V diplomskem delu je razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za pridelavo sončnic in za nadaljnjo predelavo sončničnih semen v hladno stiskano sončnično olje. V tehnološko-ekonomskem simulacijskem modelu so v okviru kalkulacije skupnih stroškov ocenjeni naslednji ekonomski parametri: skupni prihodek ali vrednost proizvodnje, skupni stroški, lastna cena, lastna cena z upoštevanimi ukrepi kmetijske politike, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Vhodni podatki za oceno ekonomike izhajajo iz prakse. Rezultat analize je pokazal, da je, glede na pridelavo sončnic in končnega pridelka (pridelek sončnic = 2.950 kg/ha semena) ekonomsko najugodnejša prodaja sončničnega semena (vrednost proizvodnje = 525,50 €, finančni rezultat FR = 162,29 € in koeficient ekonomičnosti Ke = 1,45). Predelava sončničnega semena v hladno stiskano olje rezultira z vrednostjo proizvodnje 405,93 €. Glede na finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti je ugodnejša prodaja hladno stiskanega sončničnega olja (finančni rezultat FR = 190,27 € in koeficient ekonomičnosti Ke = 1,88).
Ključne besede: Tehnološko-ekonomski model, ekonomika, sončnice, sončnično olje
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 187; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (931,22 KB)

100.
Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajde
Lucija Jelenko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Ključne besede: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 214; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (896,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici