SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 978
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
VPLIV RAZLIČNIH GNOJIL NA RAST IN RODNOST PRI JABLANI SORTE GALA
Renato Kocbek, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na posestvu UKC Pohorski dvor smo v letih 2004 in 2005 izvedli poskus. Ugotavljali smo vpliv organskih gnojil Agrovit in Biosol na rast in rodnost jablan sorte 'Gala' v primerjavi z gnojilom KAN. V poskus je bilo vključenih 120 dreves na skupni površini 268 m2. Drevesa so bila razporejena v štirih naključnih blokih s po tremi obravnavanji. V prvem in drugem letu (2004 in 2005) po sajenju smo v prvem obravnavanju uporabili 160 kg gnojila KAN/ha, v drugem obravnavanju 360 kg gnojila Agrovit/ha, 45 kg gnojila amonijev sulfat/ha in 6,7 ton hlevskega gnoja/ha, v tretjem obravnavanju pa 1100 kg gnojila Biosol/ha. Ob sajenju so bile sadike izenačene, visoke od 177 do 183 cm in v poprečju z desetimi poganjki. V prvem letu po sajenju ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 366 in 375 cm. Tudi v drugem letu ni bilo statistično značilnih razlik in je bil skupni letni prirast med 523 in 583 cm. Pri kakovosti plodov doseže najboljše rezultate gnojilo KAN, ki izboljša debelino plodov.
Ključne besede: jablana, gnojenje, 'Gala', rast, kakovost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 586; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (543,69 KB)

92.
Vpliv apnenca iz morskih alg na parametre kakovosti pri sorti jablane 'Pinova' (Malus domestica B.)
Denis Protner, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvedli poskus s kalcijevim gnojilom LITHO KR+. Poskus je bil izveden v nasadu jablan sorte 'Pinova' na parceli Vrecl. V poskus smo vključili 42 dreves. Obravnavanje so predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja) in gnojenje z LITHO KR+ v tla. Poleg spremljanja bujnosti rasti smo ob obiranju plodove stehtali in razvrstili v kakovostne razrede glede na premer plodov in obarvanost. Nato smo plodove testirali na trdoto mesa plodov, vsebnost suhe snovi, škrobni indeks in vsebnost kislin. Ugotovili smo, da uporaba kalcijevega gnojila LITHO KR+ nima vpliva na vegetativno rast jablan sorte 'Pinova', prav tako nima statistično značilnega vpliva na količino pridelka. Ima pa vpliv na izboljšanje trdote plodov in višjo vrednost Streifovega indeksa zrelosti. Analiza podatkov je namreč pokazala, da je trdota mesa plodov po uporabi omenjenega gnojila višja. Prav tako kalcijevo gnojilo LITHO KR+ vpliva na boljšo obarvanost plodov. Analiza nam je potrdila, da gre za statistično značilne vplive gnojila LITHO KR+ na večji delež primerno obarvanih plodov, kar definira tržno vrednost jabolk.
Ključne besede: sadjarstvo / kalcij / aktivator tal / kakovost / obarvanost / 'Pinova'
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 251; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (516,45 KB)

93.
EKONOMIKA REJE PIŠČANCEV BROJLERJEV
Sebastjan Krabonja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je analizirati rejo piščančjega mesa piščancev brojlerjev iz ekonomskega vidika. V ta namen je bil za rejo piščančjega mesa na kmetiji razvit tehnološko-ekonomsko simulacijski model s pripadajočimi podmodeli. V model so zajeti glavni tehnološko-ekonomski parametri prireje mesa, skupni stroški, vrednost kmetijske proizvodnje, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. V drugem delu raziskave je raziskan vpliv letnih časov na pogin v reji.
Ključne besede: ekonomika / modelne kalkulacije / reja piščancev / kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (920,08 KB)

94.
VPLIV RAZLIČNIH SVETLOBNIH PROGRAMOV NA PROIZVODNOST BROJLERJEV
Blaž Bedenik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih svetlobnih programov na proizvodnost broilerjev, saj je perutnina zelo občutljiva na dnevno nočni ritem. Testirali smo štiri programe. V programu 1 (23S:1T;20S:4T;23S:1T) so bile živali prvi teden izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, od 8. do 28. Dne so bile izpostavljene 20 uram svetlobe in 4 uram teme, od 28. Do 35. Dne pa 23 uram svetlobe in 1 uri teme. V programu 2 (24S;20S:4T) so imele živali prvi teden 24 ur svetlobe, potem pa do 20 ur svetlobe in 4 ure teme, živali v programu 3 (23S:1T) so bile 35 dni izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, medtem ko so imele živali v programu 4 (24S) vse dni 24 ur svetlobe. Ugotavljali smo vplive svetlobnih programov na maso, prirast mase, konverzijo krmil, razmerje voda/krma, pogin in PEF (proizvodna učinkovitost reje). Najnižja masa je bila dosežena v programu 3, ki se statistično značilno razlikuje (P ≤ 0,05) od ostalih programov. Najugodnejša konverzija je v programu 3. Pogin je bil največji v programu 4. V vseh programih PEF ne izkazuje bistvenih razlik. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotovimo, da je za rejo najprimernejši program 2 (24S;20S:4T).
Ključne besede: brojlerski piščanci, svetlobni program, telesna masa, rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 255; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (940,01 KB)

95.
MOŽNOSTI PREUSMERITVE V EKOLOŠKO PRIDELAVO NA MAJHNI ZELENJADARSKI KMETIJI
Sonja Sreš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vse več potrošnikov išče ekološko pridelano zelenjavo, ki jo lahko po preusmeritvi ponudijo zelenjadarske kmetije, trenutno še vključene v shemo integrirane pridelave. Preusmeritveni načrt je lahko podlaga za odločitev o spremembi načina kmetijske pridelave. V ta namen je zgrajen tehnološko-ekonomski simulacijski model za analizirano majhno zelenjadarsko kmetijo v Podravju. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov in na podlagi ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve. Ekonomika preusmeritve je ocenjena za integrirano pridelavo, obdobje preusmeritve in za ekološko pridelovanje, za pridelavo na prostem in v zaščitenih prostorih ter za posamezne zelenjadnice, ki si sledijo glede na predvideni kolobar. Vhodni podatki za posamezno tehnološko karto so pridobljeni neposredno na proučevani kmetiji, iz prakse in v strokovni literaturi. Model kalkulacij skupnih stroškov za zelenjadnice vključuje sklope: poraba semenskega materiala, poraba gnojil, poraba sredstev za varstvo rastlin, delovne ure, strojno delo in najete strojne usluge, ter splošni stroški (stroški kontrole, prispevkov, vode, elektrike). Finančni rezultat na nivoju kmetije se po preusmeritvi zviša (integrirano = 10.112,38 €, ekološko = 17.073,21). Zviša se tudi število delovnih ur, ki v ekološkem načinu kmetovanja zagotavljajo 1,8 PDM (integrirano = 0,62 PDM). Za analizirano kmetijo je predstavljena analiza SWOT, ki vključuje pozitivne in negativne dejavnike, ki vplivajo na odločitev za preusmeritev. Preusmeritev majhne zelenjadarske kmetije v ekološko kmetijstvo je ekonomsko upravičena, vendar je za preusmeritev ključnih več drugih dejavnikov (znanje, trg, interesi družinskih članov, pravna organiziranost kmetije), ki tudi vplivajo na odločitev o spremembi načina kmetovanja na kmetiji.
Ključne besede: preusmeritveni načrt, ekološko kmetijstvo, ekonomska analiza, zelenjadarska kmetija
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 428; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

96.
VPLIV KISIKOVE PLAZME NA KALIVOST PŠENICE
Ana Vajsman, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba kisikove plazme v kmetijstvu je nova, alternativna tehnika, posledično je raziskav o vplivih na kalitev in zgodnjo rast rastlin relativno malo, informacije so pogosto nepopolne. V rastni komori smo proučevali vpliv kisikove plazme na parametre kalivosti (delež kalečih semen (Kt), hitrost kalitve (H) in skupno hitrost kalitve (Hs)), morfološke lastnosti kalečih rastlin (število korenin (Rn), dolžino posamezne seminalne korenine (Rd), skupno dolžino koreninskega sistema (Rt) in dolžino plumule (Pd) ter mase rastlin (koreninski sistem in plumula) dveh sort ozimne pšenice 'Apache' in 'Bezostaja1'. Vzorce semen smo s kisikovo plazmo obdelali na štiri različne načine: glow (G) režim pri 200 W, 5 s in 30 s ter afterglow (AG) režim pri 600 W 3 s in 5 s. Za primerjavo smo uporabili s plazmo neobdelano seme in seme izpostavljeno le vakuumu in plinu. Rezultati kažejo, da izbrani sorti različno reagirata na plazemsko obdelavo. Pri sorti 'Apache' je, v primerjavi z neobdelanim semenom, viden pozitiven učinek plazme predvsem po obdelavi semena pri AG režimu za 3 s (H in Hs) ter pri AG režimu za 5 s (Rd, Rt, Rs, Pf, Ps). Pri sorti 'Bezostaya 1' so učinki plazemske obdelave manj izraženi: obdelava ima negativen učinek na parametre kalitve, pozitivni učinki so zabeleženi po obdelavi pri G režimu (Rd in Rt). Glede na rezultate lahko sklenemo, da je učinek plazme na zgodnjo rast in razvoj rastlin v veliki meri odvisen od lastnosti sorte in ne zgolj vrste, kar pa je v literaturi nezadostno raziskano.
Ključne besede: kisikova plazma, pšenica, kalitev, morfološke lastnosti
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 398; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

97.
PIŠČANČJI GNOJ KOT SUROVINA ZA BIOPLINARNE
Gregor Visenjak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: test
Ključne besede: test
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 278; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

98.
Proučevanje zmožnosti izbire krme brojlerskih piščancev v obdobju pitanja
Adrijana Skrbiš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S poskusom smo želeli ugotoviti, ali so živali zmožne senzoričnega zaznavanja različnih krmnih mešanic, in ali so zmožne izbrati med različnimi krmnimi mešanicami. Poskus je bil razdeljen na dve opazovani skupini po 25 živali in je potekal ob različnih temperaturnih pogojih (povprečna zunanja temperatura pri prvi skupini 13 °C in pri drugi skupini 20 °C). Živali so bile označene in snemane. Na razpolago so imele enako osnovno krmno mešanico (KM0) s tremi različnimi dodatki (KM1, KM2, KM3) na osnovi kostanjevega tanina. Krme smo postavili na v naprej določene 4 lokacije, po določenem času pa smo krmne mešanice naključno zamenjali med lokacijami. Z zamenjavo krme na lokacijah smo dobili obdobja, znotraj katerih smo statistično analizirali obisk lokacij in krmnih mešanic. Analizo smo izvedli s statičnim programom SPSS 21.0 in z analizo χ2 ter z-testom. Pri nižjih temperaturah okolja je bilo več obiskov krme in obratno pri višjih temperaturah. V skupini 1 in 2 smo zaznali značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiskov lokacije, medtem ko so bile značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiska krme zaznane samo pri skupini 2. Dosežene telesne mase v skupini 1 so bile najvišje pri živalih, ki so obiskovale več krmnih mešanic, v skupini 2 pa pri živalih, ki so obiskovale le eno krmno mešanico. Ugotovili smo, da piščanci po spremembi položaja krme sledijo krmi na nov položaj.
Ključne besede: piščanci brojlerji / krma / izbira krme / rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 364; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (547,70 KB)

99.
UGOTAVLJANJE FENOLOŠKIH FAZ IN TEHNOLOŠKIH LASTNOSTI NEKATERIH ODPORNIH NAMIZNIH SORT VINSKE TRTE
Urška Bračko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2014 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo spremljali faze razvoja nekaterih odpornih sort namiznega grozdja. Spremljali smo, koliko dni je preteklo pri posamezni sorti od brstenja (BBCH 05) do tehnološke zrelosti (BBCH 89). Tehnološko zrelost grozdja smo določili z analizo vsebnosti sladkorja (od 65 do 75 °Oe) in s senzorično oceno zrelosti. Faza brstenja je najprej (21. marca) nastopila pri sorti 'Einset seedless', najpozneje (7. aprila) pa pri sortah 'Sophie', 'Angela' in 'Schuyler'. Glede na trajanje vegetacije (od brstenja do tehnološke zrelosti) smo v skupino zgodnjih sort (130‒145 dni) uvrstili sorte 'Xenia' ,'Reflex', 'Prima', 'Black Magic', 'Kyoho' , 'Clara' in 'Vierul 59'. V skupino srednje poznih sort (146‒165 dni) smo uvrstili sorte 'Prezentabil', 'Patrizia', 'Primus', 'Galant', 'Karmen', 'Sophie', 'Einset seedless', 'Angela' in 'Schuyler'. Med pozne sorte (165 dni in več) smo uvrstili sorte 'Muscat blue', 'Ontario', 'Terez' in 'Guzun'. Pri senzoričnem ocenjevanju smo ugotovili, da je bila jagodna kožica najbolj moteča pri sorti 'Schuyler', najmanj pa pri sorti 'Black Magic'. Semena so bila najbolj moteča pri sorti 'Muscat blue', najmanj pa pri sortah 'Einset seedless', 'Black Magic' in 'Evita'. Največ ocenjevalcev bi kupilo sorte 'Prima', 'Evita' in 'Primus', skoraj nihče pa ne bi kupil sorte 'Guzun'.
Ključne besede: vinska trta, fenofaze, odporne namizne sorte, tehnološke lastnosti
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 439; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (815,42 KB)

100.
VSEBNOST OLJA V OLJNIH BUČAH (Cucurbita pepo L. var. oleifera), MAKU (Papaver somniferum) IN RIČKU (Camelina sativa L. Crantz) V ODVISNOSTI OD PRIDELOVALNEGA SISTEMA
Mateja Fužir, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Oljne buče, mak in riček so pomembne alternativne oljnice, ki so bile pridelane v okviru raziskovalnega projekta »Kakovost hrane v odvisnosti od načina kmetijske pridelave«, ki je potekal na FKBV v Pivoli pri Mariboru. Projekt je trajal tri leta (od 2008 do 2010). V poljskem poskusu so bili obravnavani štirje pridelovalni sistemi (PS): konvencionalni (KON), integrirani (IP), ekološki (EKO), biodinamični (BD) in kontrolne parcele. V vseh treh letih so bile v kolobar vključene omenjene oljnice. Pridelki oljnih buč so bili pobrani vsa tri leta, pridelki maka in rička pa samo v letu 2008. Preverili smo vpliv leta pridelave, PS in njune interakcije na vsebnost olja v oljnih bučah, maku in ričku ter korelacijsko povezanost med količino olja in količino pridelka suhih semen (SS). Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da leto pridelave vpliva na vsebnost olja v oljnih bučah. Najvišjo vsebnost olja smo izmerili v letu 2010 (31,1 ± 1,4 %), sledilo je leto 2008 (30,9 ± 1,0 %), najnižjo vsebnost pa smo izmerili v letu 2009 (26,9 ± 0,8 %). Različni PS statistično značilno vplivajo na vsebnost olja v oljnih bučah. Največji delež olja smo stehtali pri kontroli (31,1 %), nato v EKO (31,1 %) in BD (30,3 %). Najnižjo vsebnost olja so vsebovala semena, pridelana v KON (25,8 %). PS na vsebnost olja v maku in ričku niso imeli statistično značilnega vpliva. Pri vseh treh poljščinah je statistična analiza pokazala, da obstaja močna korelacijska povezanost med količino pridelka in količino olja (r = 0,89 – 0,94).
Ključne besede: pridelovalni sistemi / vsebnost olja / oljne buče / mak / riček
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 484; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (710,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici