SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 987
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzpostavitev tkivne kulture pri rastlini noni (morinda citrifolia l.)
Eva Zagorac, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru izvedli raziskavo, pri kateri smo ugotavljali uspešnost vzpostavitve tkivne kulture pri rastlini noni (Morinda citrifolia L.). Preizkusili smo dva načina sterilizacije. Pri obeh načinih smo izsečke pred začetkom sterilizacije za 40 sekund tretirali s 70-odstotnim etanolom. Pri prvem načinu sterilizacije smo za sterilizacijo uporabili dikloroizocianurno kislino (DICA), s katero smo izsečke tretirali 8 minut. Pri drugem načinu smo kot sterilizacijsko sredstvo uporabili natrijev hipoklorit (NaClO), s katerim smo izsečke tretirali 8 minut. Sterilizirane izsečke smo inokulirali na gojišče za indukcijo. Kot najuspešnejša se je izkazala osem minutna sterilizacija z DICA, kjer je 100 % rastlin ostalo po sterilizaciji vitalnih in neokuženih. Pri sterilizaciji z natrijevim hipokloritom je 65 % izsečkov propadlo, 16 % jih je bilo okuženih, vitalnih in neokuženih je bilo 19 % in so se okužili (16 %) pri osem minutni sterilizaciji z NaClO. V kasnejših fazah razvoja so se začele pojavljati bakterijske okužbe, zato smo izsečke prestavili na gojišče z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), ki ni preprečil pojava okužb.
Ključne besede: noni, morinda, in vitro, sterilizacija, rastlinske tkivne kulture
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 27; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Vpliv kalcija na kakovost plodov jagod sorte 'clery'
Brigita Hace, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2010 smo v nasadu jagod v kraju Zrkovci v bližini Maribora izvedli poskus, v katerem smo opazovali vpliv različnih kalcijevih foliarnih gnojil na pridelek jagod. Poskus smo izvajali na jagodah sorte clery, posajenih v visokem tunelu, kjer so bili trije grebeni pokriti s črno folijo, pod katero je bil kapljični namakalni sistem. Uporabili smo štiri vrste različnih kalcijevih foliarnih gnojil, Calciogreen, Lithovit, Newcal, ter kombinacijo vseh treh foliarnih gnojil, vsakega na svoji parcelici, ena od parcelic je bila brez foliarnega gnojila, ta je predstavljala kontrolo. Ob obiranju smo spremljali maso plodov, število plodov na rastlino ter obstojnost plodov jagod pri sobni temperaturi za vsako parcelico posebej. Iz rezultatov je razvidno, da uporabljena sredstva nimajo vpliva na maso in število plodov, prav tako ni možno ugotoviti pozitivnega vpliva kalcijevih pripravkov na obstojnost plodov pri sobni temperaturi po obiranju.
Ključne besede: jagode, kalcij, pridelek
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 17; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (621,57 KB)

3.
Izračun hranilnih vrednosti živil za različne ekološke kmetije
Tina Jakolič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Od leta 2016 je navajanje hranilnih vrednosti na deklaracijah predpakiranih živil obvezno razen za obrtno proizvedena živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki ali mikro družbe. Kljub temu je bila na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede izvedena raziskava, v kateri smo izračunali hranilne vrednosti predpakiranih živil ekološkim kmetijam (Biodobro, Rozmarič, Kovačič, Alt, Valentan ter Oštirjevi kmetiji). Hranilne vrednosti, izračunane na podlagi podanih receptur s strani kmetij, smo primerjali s hranilnimi vrednostmi na podobnih izdelkih, ki so dostopni na trgu, ter preverili, ali so razlike znotraj postavljenih tolerančnih meja. Pri izračunavanju smo si pomagali s splošno veljavnimi informacijami o hranilnih vrednostih živil oziroma posameznih sestavin. Rezultati kažejo, da se največja odstopanja pojavljajo pri vsebnosti ogljikovih hidratov ter sladkorjev pri sladkih živilih, kot sta marmelada in džem. Domnevamo, da je vzrok tega nepoznavanje receptur primerjanih izdelkov. Prav tako se pojavljajo odstopanja pri vsebnosti beljakovin pri raznih vrstah mok, ostale dobljene vrednosti pa so znotraj tolerančnih meja. Kmetije bodo z izračunanimi hranilnimi vrednostmi dopolnile že obstoječe deklaracije na živilih.
Ključne besede: označevanje živil, hranilne vrednosti, ekološka živila, predpakirana živila
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murv
Ana Arnejčič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Ključne besede: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 23; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (794,33 KB)

5.
Testiranje bentonitov v pridelavi vina
Aleksander Fideršek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v laboratorijskih poskusih preizkušali nekatere komercialne bentonite, ki se uporabljajo za stabilizacijo termolabilnih beljakovin. Testirali smo jih glede na učinkovitost odstranjevanja termolabilnih beljakovin, odstotek usedline, vpliv na bistrenje, zmožnost vpijanja vode in vpliv na kakovost vina. Ugotovili smo, da so pH vrednosti različne tudi pri bentonitih s podobno sestavo in da med količino potrebnega bentonita ter pH vrednostmi obstaja močno inverzno razmerje. Najvišji za stabilizacijo potreben odmerek se je pokazal pri bentonitu NaCalit, največ usedline pa tvorita Bentogran in Puranit. Pri testiranju vpliva na bistrost so se bolje izkazali bentoniti z višjim deležem natrija, ugotovili pa smo tudi, da nekateri bentoniti negativno vplivajo na organoleptične lastnosti vina.
Ključne besede: bentonit, enološko sredstvo, kakovost vina
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 136; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (781,36 KB)

6.
Rž (secale cereale l.) kot prezimni dosevek za voluminozno krmo
Benjamin Štrucl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na poskusnem polju v Hočah posejali poskus rži, mnogocvetne ljuljke, ozimne grašice, krmnega graha in inkarnatke v čistih setvah in v mešanicah. Poskus smo zasnovali kot naključni blok v štirih ponovitvah. Naš cilj je bil primerjati pridelek rži z drugimi v poskus vključenimi rastlinami in mešanicami ter ali je rž primerna kot prezimni dosevek za voluminozno krmo. Meritve (višina rastlin, razvoji stadij, pridelek zelenem ase in suhe snovi) smo izvedli v petih terminih (tedenski razmak od 11. 4. 2012 do vključno 10. 5. 2012). Največji pridelek suhe snovi je bil dosežen ob prvem vrednotenju pri mešanici rži z ozimne grašice (2600 kg/ha), pri povprečni višini rastlin 35,7 cm. Čez celoten poskus sta bila med seboj primerljiva pridelek rži v čisti setvi in pridelek rži v mešanici z krmnim grahom. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil ugotovljen pri mnogocvetni ljuljki. Iz rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je rž primeren prezimni dosevek za voluminozno krmo, še posebej v mešanicah z metuljnicam, ki nam hkrati izboljšajo kvaliteto krme in povečajo vsebnost dušika v tleh.
Ključne besede: , prezimni dosevek, voluminozna krma, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 142; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Študija primernosti novih sort češenj
Blažka Rašl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letih 2016 in 2017 smo preverjali primernost križancev sort ‘Regina’ × ‘Lapins’ za pridelavo v naših agroekoloških razmerah. Zbirka je obsegala 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v genski banki na Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v okviru sodelovanja z inštitutom INRA v Bordeauxu, Francija. V letu 2016 letu smo spremljali le dinamiko in intenzivnost cvetenja, saj je pozna spomladanska pozeba uničila plodove. V letu 2017 smo spremljali dinamiko cvetenja, parametre vegetativne rasti, parametre kakovosti plodov in poškodbe plodov (pokanje). Intenzivnost in dinamiko cvetenja ter meritve vegetativnih parametrov rasti smo spremljali pri vseh križancih, ki so cveteli. Parametre kakovosti plodov smo določili pri dvanajstih križancih, ki so prenesli pozno spomladansko pozebo. Na osnovi pridobljenih podatkov je narejen prvi nabor 12 križancev, ki imajo potencial za pridelavo na naših pridelovalnih razmerah.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, karakteristike habitusa, cvetenje, kvaliteta plodov
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Zatirnje plevelov v nasadu hrušk s setvijo mešanice nekonkurenčnih zeli in trav
Karmen Križan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V trajnih nasadih smo pri zatiranju plevelov zelo odvisni od uporabe herbicida glifosat. za boljšo prihodnost pa želimo to spremeniti in poskušamo z alternativno možnostjo zatiranja, kot je setev rastlin in vzdrževanje trajne rastlinske združbe, ki preprečuje razvoj plevelov. Tako smo naredili kratkotrajen poskus, v katerem smo raziskali možnosti preprečevanja rasti plevelov.
Ključne besede: hruška, herbicid, mešanice, plevel, podrast
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 127; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

9.
Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezni
Ana Grilc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Ključne besede: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

10.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Ključne besede: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 77; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici