SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 945
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Dinamika nalaganja oksalatov med rastjo kormov tara (colocasia esculenta)
Mojca Zavišek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Taro (Colocasia esculenta (L.) Schott) je ena najpomembnejših tropskih gomoljevk. Prilagojen je na toplo in vlažno okolje. Namen diplomske naloge je bil določiti vsebnost vodotopnih in celokupnih oksalatov v kormih nekaterih kultivarjev tara iz Vanuata. Vodotopne oksalate smo ekstrahirali z vodo, za ekstrakcijo celokupnih oksalatov pa smo uporabili 0,2 M HCl. V ekstraktih vzorcev smo koncentracije oksalatov določili s tekočinsko kromatografijo. Najnižjo vrednost 52 mg/100 g pri vodotopnih oksalatih smo izmerili v kormu kultivarja VU 1819, ki je bil pobran v 8. mesecu po sajenju (MPS). Z vidika prehrane je najpomembnejše, da je vsebnost netopnih oksalatov v rastlini čim manjša, saj povzročajo ledvične kamne. V kormu kultivarja VU 396 smo izračunali najnižjo vrednosti netopnih oksalatov, in sicer 7 mg/100 g. Med vegetacijsko dobo se vrednosti oksalatov spreminjajo. Zaradi velikih razlik v vsebnosti oksalatov med kultivarji statističnih razlik med posameznimi meseci izkopavanja kormov ni bilo. Z vidika vsebnosti oksalatov je najprimernejši čas izkopavanja v 8.MPS.
Ključne besede: taro, Colocasia esculenta, vodotopni oksalati, celokupni oksalati, dolžina vegetacije
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (491,10 KB)

2.
Trajnostna praksa sodobne agrikulture in varovanja okolja – ''miroljubno kmetijstvo''
Valentin Gorjanc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljamo miroljubno kmetijstvo, kot trajnostno prakso sodobne agrikulture in varovanja okolja. Zanimalo nas je, če lahko ta način ekološkega kmetovanja iz vidika varovanja okolja predstavlja alternativo sedanjemu globalnemu kmetovanju z živinorejo, ali je posledično miroljubno kmetijstvo možna rešitev za ključne okoljevarstvene izzive 21. stoletja in če ti izvirajo iz globalne živinoreje ter človekovega načina prehranjevanja. Kmetijstvo je kot osnovna dejavnost človeka zaradi okolju škodljivemu načinu pridelovanja hrane, ki izvira predvsem iz živinoreje, postalo ključen okoljevarstveni in družbeni problem 21. stoletja, ki v večinski meri ogroža našo varnost, zdravje ter obstoj na Zemlji in bo za realistično spopadanje ter reševanje v prihodnje potreboval hiter, odločen in učinkovit odziv vseh držav sveta. Vpliv živinoreje na okolje je zagotovo premalo znan. Živinoreja zaradi velike porabe naravnih virov, kopenskih površin ter reje živali in njihovih izločkov v negativnem smislu vpliva na vsa okoljevarstvena področja in to v prevladujoči meri. Več kot polovica toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, nastane v globalni živinoreji. Nujno potrebujemo udejanjanje sonaravnih načinov kmetovanja, ki so usmerjeni v rastlinsko pridelavo ter predelavo in splošno ščitenje podnebja, v ohranjanje in podpiranje biotske raznovrstnosti živih bitij in habitatov ter k trajnostnemu porabljanju naravnih virov. Če želimo zmanjšati vpliv človeka na okolje, bi bilo nujno zmanjšati porabo živalskih produktov. Miroljubno kmetijstvo je lahko odgovor na nujo po zmanjšanju vpliva človeka na okolje.
Ključne besede: miroljubno kmetijstvo / trajnostna agrikultura / varovanje okolja / globalna živinoreja / podnebne spremembe
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (819,58 KB)

3.
Vpliv načina predelave grozdja na kemijsko sestavo vina
Miha Kren, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vinske vzorce belih vin letnika 2015 smo analizirali glede na različne načine predelave grozdja. grozdja. Spremenljivke so bile stiskanje celega, drozganega in pecljanega grozdja v pnevmatski ali mehanski stiskalnici. Analize kemijske sestave delno potrjujejo vpliv večje mehanske obremenitve grozdja na višji pH in nižje skupne kisline ter višje vsebnosti vezanega SO2. Stiskanja celega grozdja v pnevmatski stiskalnici vodi v manjšo fenolno obremenitev vina, kar potrjuje specifična določitev katehinov. Analiza skupnih fenolov ne pokaže izraženega vpliva in je verjetno bolj primerna za rdeča vina. POM test vizualno potrjuje določitve katehinov.
Ključne besede: predelava grozdja / kemijska sestava vina / fenoli / katehini
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (938,48 KB)

4.
Ocena investicije v razvoj dopolnilnih dejavnosti na ekološki kmetiji
Davorin Fošnarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na ekološki kmetiji Fošnarič ugotavljali oceno investicije v razvoj dopolnilne dejavnosti na ekološki kmetiji, ki se ukvarja z rejo krav dojilj, in sicer gre za odprtje manjše trgovine z mesom z lastno hladilnico. Najprej smo naredili zatečeno stanje kmetije in ovrednotili letni pridelek in vrednost krme, koliko dela je potrebnega, kakšen je stalež živali, kakšni so skupni prihodki kmetije z direktnimi plačili in brez njih ter kakšni so skupni odhodki. Nato smo ocenili vrednost investicije (12.280 EUR) in izračunali dobo povratka na podlagi 5,5 % obrestne mere. Predpostavljali smo, da se bo investicija povrnila v petih letih. Rezultati so pokazali dobo povratka v drugem letu.
Ključne besede: ekološka živinoreja, investicija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (901,92 KB)

5.
Preučevanje alternativnih škropilnih programov za zatiranje navadne hruševe bolšice (Cacopsylla pyri L.)
Žan Voglar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Za primerjanje učinkovitosti alternativnih insekticidov za zatiranje hruševe bolšice Cacopsylla pyri L. s šestimi škropilnimi programi, je bil izveden poljski poskus v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka'. Poleg bolšice smo proučevali še škodljivce Dysaphis pyri, Cydia spp., ter določene vrste stenic in zavijačev lupine sadja. Ob poskusnem standardu (acetamprid, integriran škropilni program - INT) smo testirali še učinkovitost aktivnih snovi: kaolin, žvepleno-apnena brozga (ŽAB), kombinacija matrina (izvleček iz rastlin Sophora sp.) z dodatkom olj in mineralov (Matrifruit, Matrinal B), kalijev nitrat (KNO3), eterično olje iz lupin agrumov (Oranol), detergenta Super 10 in LDC (di- etanolamid kokosovega olja) ter olja z dodatki različnih mineralov. Iz teh snovi smo sestavili alternativne škropilne programe. Kljub nekoliko nižji stopnji zatiranja škodljivih organizmov pri alternativnih škropilnih programih sestavljenih iz zgoraj navedenih sredstev, pri varstvu z alternativnimi sredstvi ni prišlo do zmanjšanja pridelka. INT program je zagotovil višjo stopnjo zatiranja zavijačev Cydia spp., stenic in zavijačev lupine sadja, stopnja zatiranja hruševe bolšice in mokaste uši Dysaphis pyri pa je bila primerljiva z alternativnimi programi. Na podlagi stopnje učinkovitosti alternativnih insekticidov in njihovega vpliva na naravne sovražnike bolšice smo pripravili strategije uporabe alternativnih insekticidov, s ciljem zmanjšanja ostankov insekticidov v plodovih ob obiranju.
Ključne besede: Navadna hruševa bolšica, škropilni programi, hruška, škodljivci, alternativni insekticidi, učinkovitost
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (794,48 KB)

6.
Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'
Primož Mavsar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2010 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo proučevali vpliv foliarnih gnojil Agrovit F in Herbagreen na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Foliarno gnojene trse smo primerjali s kontrolnim obravnavanjem, kjer trsi niso bili foliarno gnojeni. Obe foliarni gnojili sta vplivali na vsebnost sladkorja v groznem soku, a je bila pri Agrovitu vsebnost sladkorja večja za 1,2 ˚Oe, pri Herbagreenu pa za 2 ˚Oe v primerjavi s kontrolo. Tudi masa stotih jagod je bila večja, in sicer od 20 do 30 g v primerjavi s kontrolo. V intenzivnosti zelene barve listov (p ≤ 0,05) ni bilo signifikantnih razlik. Tudi pri ostalih parametrih nismo ugotovili statistično značilnih razlik.
Ključne besede: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'laški rizling'
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (831,45 KB)

7.
Vpliv agrohomeopatskega pripravka in uporabe različnih gnojil na pridelek in morfološke lastnosti solate
Jure Kajzersperger, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadnja leta se pri nas vedno bolj omenjajo homeopatski pripravki in njihove prednosti za uporabo le-teh v kmetijstvu. Kljub velikim prednostim v primerjavi s kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin, predvsem neškodljivost za človeka in okolje, je njihova uporaba v kmetijstvu še vedno zelo majhna. Uporaba teh pripravkov se pojavlja tudi kot možnost alternative v ekološki pridelavi, kjer je uporaba sredstev za varstvo rastlin, v primerjavi s konvencionalno pridelavo, močno omejena. V letu 2016 smo opravili poskus, kjer smo preverjali vpliv uporabe homeopatskega sredstva (H) in različnih gnojil na pridelek (skupni, tržni), morfološke lastnosti (obseg, višina, premer glave), ter notranjo kakovost solate (nitrati, nitriti, C-vitamin, sladkorji). Poskus je bil zasnovan kot split-plot sistem s štirimi ponovitvami. Uporaba različnih gnojil ni imela na pridelek ali morfološke lastnosti solate statistično značilnega vpliva, medtem ko je uporaba H imela na obseg solate statistično značilen vpliv (za 3,6 cm večji kot v kontroli). Pri notranji kakovosti solate ni bilo pri vsebnosti nitratov, nitritov ali C-vitaminu nobenih statistično značilnih razlik. Te so se pojavile pri vsebnosti sladkorjev, kjer so bile vsebnosti v solati tretirani s H (1,88 %) v primerjavi s kontrolo (2,14 %) nižje. Potrebne so nadaljnje raziskave o vplivu agrohomeopatskih pripravkov na solato in druge rastline v različnih razmerah.
Ključne besede: solata, agrohomeopatija, pridelek, morfološke lastnosti, notranja kakovost
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

8.
Primerjava proizvodnosti piščancev ross 308 in slovensko pozno operjene kokoši v pogojih ekološke reje
Primož Kobold, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Izbor primerne pasme je eno najpomembnejših vprašanj v ekološki reji perutnine, ki mora trajati vsaj 81 dni oziroma manj v primerjavi s počasi rastočimi pasmami. Cilj poskusa je bil primerjava proizvodnosti piščancev Ross 308 in slovenske pozno operjene kokoši (SPOK) v pogojih ekološke reje. Pri tem smo proučevali rastnost piščancev obeh provenienc, spremljali smo porabo krme, poškodbe nog, prsi in tarzalnih sklepov. Raziskavo smo izvedli na 50 Ross 308 piščancih in 52 piščancih SPOK. Piščance smo tehtali enkrat tedensko, ob tem smo zapisali tudi porabo krme. Poškodbe nog, tarzalnega sklepa ter prsi smo ocenili 60. dan pri piščancih Ross 308 ter 70. dan pri piščancih SPOK. Analiza podatkov je pokazala, da so do 21. dne piščanci slovenske pozno operjene kokoši imeli statistično značilno večjo rast kot piščanci Ross 308, nakar so po 42. dnevu reje in do konca reje statistično značilno več priraščali piščanci Ross 308. Piščanci Ross 308 so dosegli značilno večjo klavno maso (3884,47 g) kot piščanci SPOK, vendar je bila izmerjena pred 81. dnem starosti. Piščanci SPOK so zaužili več krme in kljub daljši življenjski dobi, dosegli manjšo statistično značilno maso klavnih trupov, kot tudi značilno manjši klavni izplen v primerjavi s piščanci Ross 308 (71,43 % in 76,94 %). Analiza ocen poškodb je pokaza, da ni značilnih razlik v pojavnosti poškodb blazinic stopala med proveniencama, vendar pa smo ugotovili značilno več poškodb tarzalnega sklepa razreda 1 pri SPOK. Pri obeh spremljanih proveniencah ni bilo moč zaznati poškodb prsi.
Ključne besede: Ross 308, slovenska pozno operjena kokoš, ekološko kmetovanje, dobrobit
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 27; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (2,39 MB)

9.
Vpliv različnih načinov pridelave na pridelek in kakovost paprike
Aleksander Bobovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Vpliv različnih pridelovalnih sistemov je lahko odločilen za rast in razvoj zelenjadnic. Poskus je potekal na trajnostnem poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Preučevan je bil vpliv pridelovalnega sistema (PS) (ekološki (EKO), biodinamični (BD), integrirani (IP) in konvencionalni (KONV)) na pridelek in kakovost (vsebnost vitamina C, sladkorja, nitritov in nitratov) dveh kultivarjev ('Šorokšari' in 'Vedrana F1') paprike. PS so se oskrbovali skladno z zahtevami za določeno obravnavanje. PS ni imel statističnega značilnega vpliva na oceno pridelka, trend je, da so imela obravnavanja BD (12288 kg/ha), KONV (11454 kg/ha) in EKO (10615 kg/ha) nekoliko višji pridelek. Število plodov je bilo največje v bolj intenzivnem obravnavanju (KONV 3,7 plodov/grm), najmanjše pa v IP (2,2 plodov/grm). Največ vitamina C je vsebovalo EKO (843,2 mg/l), najmanj pa KONV (389,8 l/ha). Glede na kultivar ima 'Šorokšari' (798,7 mg/l) večjo vsebnost vitamina C kot hibrid 'Vedrana F1' (471,7 mg/l). Kjer se je gnojilo z mineralnimi gnojili pa je bila večja vrednost nitratov (KONV 71,8 mg/l), manjše vrednosti pa so bile pri PS, ki je bil gnojen s hlevskim gnojem (EKO 19,5 mg/l). Vsebnost sladkorja in nitritov se med sabo statistično značilno ni razlikovala. Med kultivarjema je vidna statistično značilna razlika pri pridelku (število plodov na grm in ocena pridelka) ter vsebnosti vitamina C. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko imamo v manj intenzivnem in okolju prijaznem PS primerljiv ter bolj kakovosten pridelek z bolj intenzivnimi PS. To je dobra osnova, kateri PS izbrati za pridelavo paprike na prostem.
Ključne besede: paprika / način pridelave / kakovost / pridelek
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 30; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,23 MB)

10.
Kemijska in senzorična primerjava jabolčnega soka z dodatkom aronije
Klemen Grilc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V tej raziskavi smo ugotavljali, kako različne koncentracije ekološkega soka iz aronije, dodanega ekološkemu jabolčnem soku, vplivajo na senzorično oceno in njihovo sprejetost pri potencialnih potrošnikih. V okviru poskusa smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru pripravili štiri vzorce soka, kjer je bil delež soka aronije 5, 10, 15 oz. 20 %. Sokovom smo v laboratoriju opravili kemijsko analizo pri kateri smo izmerili vsebnost suhih snovi in skupnih titracijskih kislin. V januarju 2016 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so ocenjevalci ocenjevali barvo, vonj in okus, ter podali skupno oceno všečnosti vzorcev. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da je različen delež soka aronije v jabolčnem soku pomembno vplival na ocenjevane parametre. Najbolje je bila ocenjena barva pri soku z 20 % deležem aronijinega soka, najslabše pa sok z 5 % deležem aronijinega soka. Okus jabolčnega soka z dodatkom 15 % soka aronije je bil všeč največ ocenjevalcem, okus jabolčnega soka z dodatkom 20 % soka aronije je dobil najslabše ocene. Tudi pri vonju je najvišjo oceno dobil jabolčni sok z dodatkom 15 % soka aronije, najnižjo pa sok z dodatkom 5 % soka aronije. Skupno je bil najbolje ocenjen jabolčni sok s 15 % deležem soka aronije, najslabše pa sok z najnižjim, 5 % deležem soka aronije.
Ključne besede: sok, aronija, jabolka, okus, vonj, barva, senzorična ocena
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (966,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici