| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1088
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv predhodne obdelave semena na kalitev tepk (Pyrus communis L.)
Valentina Kosi, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako vplivajo različni načini hladne stratifikacije na kalitev tepk (Pyrus communis L.). Primerjali smo štiri različne načine hladne stratifikacije. Sveže nabrano seme smo hladno stratificirali v hladilniku z različnim časovnim obdobjem (60 in 90 dni), posušeno seme smo stratificirali v zmrzovalniku in sveže nabrano seme smo takoj posejali na prosto. Ugotovili smo, da ima način stratifikacije velik vpliv na kaljivost semen tepk. Semena, ki smo sejali na prosto so značilno bolje kalila v primerjavi z ostalimi obravnavanji. Pri setvi na prosto je vzkalilo 90 % posejanih semen, po 60 dnevni hladni stratifikaciji je vzkalilo 76 % posejanih semen, po 90 dnevni hladni stratifikaciji je vzkalilo 66 % in le 6 % posejanih semen je vzkalilo, če smo jih pred setvijo posušili in stratificirali v zmrzovalniku.
Ključne besede: / Pyrus communis / stratifikacija / generativno razmnoževanje
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 13; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci
Urška Kovše, 2019, diplomsko delo

Opis: V študijskem letu 2017/2018 smo proučevali razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci v zaščitenem prostoru. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih koncentracij (0 %, 0,1 %, 0,3 %) rastnega regulatorja indol 3-maslene kisline (IBA) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti dveh sort pokrovnih vrtnic, in sicer 'The Fairy' in 'Rody'. Poskus smo izvedli v petih terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da se uspešnost koreninjenja z dodajanjem rastnega regulatorja spreminja glede na termin potikanja. Tretiranje potaknjencev z 0,1 % koncentracijo rastnega regulatorja je značilno vplivalo na večje število ukoreninjenih potaknjencev v prvem in četrtem terminu, večjo maso pa so potaknjenci imeli v drugem in tretjem terminu potikanja. Potaknjenci sorte 'The Fairy' so bolje korenili od sorte 'Rody', in sicer najbolje v tretjem terminu, pri katerem smo dosegli 68 % ukoreninjenost potaknjencev.
Ključne besede: razmnoževanje /pokrovne vrtnice /oleseneli potaknjenci / rastni regulator
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

3.
Testiranje delovanja naprave za čiščenje vode, sproščene pri pranju škropilnice
Anja Jelen, 2019, diplomsko delo

Opis: V letih 2017, 2018 in 2019 smo testirali delovanje naprave, ki je bila zgrajena na živinorejski kmetiji kot del programa vodenega s strani podjetja BASF. Obrat za čiščenje kontaminirane vode spada med hibridne sisteme Biobed–Biofilter. Fitofarmacevtska sredstva (FFS) onesnažujejo vodo, ki odteka med pranjem razpršilca/škropilnice. Ta voda se zbira v rezervoarju in se skozi vso leto pretaka skozi posode, v katerih je mešanica zemlje, šote in slame. V mešanici poteka mikrobna razgradnja aktivnih snovi (AS), kjer voda izhlapi iz površine zmesi. Analizirali smo dinamiko dekompozicije 50 AS, prostornino tedenskega izhlapevanja vode in opravili izračune kapacitete naprave glede na število ciklov pranja razpršilcev, ki jih je možno izvesti letno. Razčlenitev AS je bila dokaj počasna, saj je bila pri večini AS ugotovljena stopnja razpadanja med 50 in 70% na leto. Predstavljeni so šibki in močni tehnični vidiki naprave.
Ključne besede: čistilna naprava, pesticidi, škropilnice, pranje
Objavljeno: 18.10.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
Vpliv tehnoloških postopkov pri sušenju na tleh na izgube in kakovost krme
Tamara Beškovnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena« na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo v letu 2017 opravili dva poskusa v severovzhodnem delu Slovenije. Poskusa sta temeljila na analiziranju vplivov tehnoloških postopkov sušenja krme na izgube in kakovost le-te. V obeh poskusih smo odvzeli vzorce za analizo izgub in kakovosti krme. V prvem poskusu, ki je bil zastavljen na dveh površinah, (na prvi so prevladovale trave, na drugi metuljnice), smo ugotavljali vpliv botanične sestave na izgube in kakovost krme. Na drugem poskusu, ki je bil zasnovan na trajnem travinju pa smo analizirali vpliv delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev na izgube in kakovost krme. Rezultati prvega poskusa so pokazali statistično značilne razlike v izgubah in kakovosti krme glede na prevladujoče rastline v ruši. Različne delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev pa značilno vpliva na parameter kakovosti krme, ne pa tudi na njene izgube. Pri manjših vrtljajih in manjši delovni hitrosti delovnih strojev so vrednosti NEL v krmi višje kot pri krmi, kjer so bili uporabljeni večji vrtljaji in večje delovne hitrosti.
Ključne besede: sušenje / postopki sušenja / kakovost / NIR / izgube
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (794,46 KB)

5.
Uporaba tehnologije RFID za merjenje vpliva medvrstne razdalje na razvoj soje.
Mišel Pleteršek, 2019, diplomsko delo

Opis: Setev soje se lahko izvede na različne načine, pri čemer razlikujemo sejalnice za setev predvsem glede na medvrstno razdaljo, ki jo z njimi dosežemo. Preučevali smo vpliv medvrstne razdalje na razvoj rastlin soje, pri čemer smo uporabili dve sorti soje, Lenka in ES Mentor. Vsako od njiju smo sejali na medvrstno razdaljo 35 cm in 70 cm, pri tem smo gostoto povsod ohranili enako. S pomočjo tehnologije RFID, ki obsega pametno značko z mikročipom, tremi senzorji in anteno ter bralnik, smo skozi rastno dobo posevka izvajali meritve temperature, vlažnosti in svetlobe na sredi medvrstnega prostora vsake poskusne parcele. Proti koncu razvoja posevka smo opravili meritve morfoloških lastnosti rastlin in popis zapleveljenosti. Ugotovili smo, da so razlike med sortami soje bolj izrazite kot razlike pri različnih medvrstnih razdaljah. Prikazali smo možnosti uporabe tehnologije RFID v poljedelstvu in predlagali izboljšave, ki bi kmetu omogočile lažji nadzor kmetijskih površin in hitrejše ukrepanje.
Ključne besede: RFID, soja, medvrstna razdalja, setev
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

6.
Ocena možnosti ponudbe ekoloških živil na širšem območju občine Slovenj Gradec
Jan Ramšak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na širšem območju občine Slovenj Gradec analizirali trenutne razmere na področju ekološke pridelave. V raziskavi smo v vzorec za anketiranje zajeli 62,5 % oziroma 25 od 40 ekoloških kmetij v občini Slovenj Gradec. Anketni vprašalnik smo sestavili iz štirih vsebinskih sklopov: (I) značilnosti in struktura kmetij, (II) značilnosti ekološke pridelave, (III) sodelovanje s strokovnimi službami v kmetijstvu in (IV) trženje ekoloških pridelkov. V raziskavi smo ugotovili, da je kar 96 % anketiranih kmetovalcev zadovoljnih z delom strokovnih služb v kmetijstvu in z dostopnostjo informacij glede ekološkega kmetovanja. Več kot polovica anketiranih ekoloških kmetij (68 %) trži presežke svoje pridelave. Prav tako si v prihodnosti želi 48 % anketiranih kmetij povečati in razširiti ponudbo ekoloških pridelkov in živil. Iz izsledkov raziskave lahko razberemo tudi, da bi 55 % kmetij s strani pristojnih državnih služb potrebovalo večjo finančno pomoč, večjo propagando ekološkega kmetijstva pa si želi 33 % anketiranih kmetij.
Ključne besede: ekološka pridelava / trženje / anketna analiza / Slovenj Gradec
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 43; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

7.
Merjenje mikroklime v nizkih tunelih z različnimi prekrivkami
Aleš Bohak, 2019, diplomsko delo

Opis: Za potrebe intenzivne pridelave hrane se vedno več rastlin goji v zavarovanih prostorih, kjer so rastline zaščitene pred neželenimi vremenskimi vplivi. Zavarovani prostori so lahko povsem enostavni objekti pokriti z različnimi folijami ali pa najsodobnejši steklenjaki z avtomatskim uravnavanjem klime. V letu 2017 smo na domači njivi na Pobrežju postavili štiri nizke tunele in jih prekrili z različnimi prekrivkami, in sicer z PE folijo debeline 60 µm in 150 µm, z PE folijo debeline 60 µm, ki je bila naluknjana in z 19 g PP folijo oziroma kopreno. V obdobju od 20. 4. 2017 do 18. 5. 2017 smo z dataloggerjem CR1000 podjetja Campbell Scientific konstantno merili zunanjo temperaturo in temperaturo v tunelih. Kot najprimernejša prekrivka se je izkazala koprena, saj je rastlinam nudila višje temperature ponoči, podnevi pa se v tunelih ni segrelo preveč. Kot neprimerni za prekrivanje nizkih tunelov sta se izkazali PE foliji debelin 150 in 60 µm, saj se je že ob zunanjih temperaturah nad 10 °C v njih ogrelo preko 40°C. Za poskusno rastlino smo v tunele posadili sadike nizkega fižola, vendar jih je že v prvi noči merjenja skoraj v celoti uničila zunanja temperatura -4,2°C.
Ključne besede: nizki tuneli, mikroklima, prekrivke
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 15; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (976,75 KB)

8.
Pomološko vrednotenje nekaterih sort jagod (fragaria x ananassa Duch.)
Sabrine Tomažič, 2019, diplomsko delo

Opis: V okviru poskusa, ki je zajemal pomološko vrednotenje izbranih sort jagod,smo ob obiranju spremljali količino in kakovost pridelka petih sort jagod: 'Alba', 'Aprica', 'Clery', 'Dely', in 'Garda'. Zamrznjene sadike smo v proizvodnem nasadu posadili 9. julija 2015 in pridelek vrednotili leta 2016. Jagode so bile posajene na grebene pokrite s črno folijo. Jagode so se pridelovale po načelih integrirane pridelave, vendar se v nasadu ni uporabljalo herbicidov, insekticidov in botriticidov. Nasad je bil pokrit z visokimi plastičnimi tuneli. Rezultati poskusa so pokazali, da se sorte med seboj statistično značilno razlikujejo v povprečni masi plodov na grm. Največjega smo izračunali pri sorti 'Alba', najmanjšega pa pri sorti 'Garda'. Vse sorte so imele večje povprečno število plodov (30 plodov/grm) in večjo maso plodov od pričakovanj (0,5 kg/grm). Najdaljšo sezono obiranja je imela sorta 'Dely', najkrajšo pa sorta 'Aprica'.
Ključne besede: jagode, število plodov, pridelek, čas obiranja
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (695,93 KB)

9.
Ekonomika preusmeritve kmetije v ekološko - študija primera
Valentina Vučak, 2019, diplomsko delo

Opis: V svetu je vedno večje povpraševanje po ekoloških izdelkih. Tudi v Sloveniji je o ekološkem kmetijstvu vse več ozaveščanja, zato smo se z namenom ocene ekonomike odločili razviti preusmeritveni načrt za lastno kmetijo Vučak. Na kmetiji je rastlinska pridelava in reja govejih pitancev. Načrt pridelave na kmetiji je predstavljen v konvencionalni pridelavi, v preusmeritvenem obdobju in v ekološki pridelavi. Kmetija je velika 56,18 ha in se nahaja na severovzhodnem delu Slovenije. Ker polovica kmetije spada pod Krajinski Park Goričko so na kmetiji tudi dodatne omejitve v sklopu zakonodaj. Razvili smo tehnološko-simulacijski model skupnih stroškov s kalkulacijami. S kalkulacijami skupnih stroškov smo prišli do zaključka, da je ekološka pridelava ekonomsko upravičena. Finančni rezultat v konvencionalni pridelavi je bil 12.819,06 €, po prehodu v ekološko pa 90.691,73.
Ključne besede: simulacijski model / preusmeritveni načrt / kalkulacije / ekološko kmetovanje
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Vzpostavitev tkivnih kultur bele murve (Morus alba L.) z namenom ohranjanja starih genotipov in vitro
Katja Koncilja, 2019, diplomsko delo

Opis: Bela murva (Morus alba L.) že stoletja predstavlja značilno drevo nekdajšnjih Evropskih svilogojskih regij, kjer so liste bele murve uporabljali za krmo sviloprejkam. V začetku 20. stoletja, se je kljub večletni tradiciji pridelovanje svile in svilogojstva na Slovenskem, nasade murv začelo opuščati, gojenje sviloprejk kot oblika naravnega pridelovanje tekstila pa je z začetki globalizacije nadomestilo uvajanje umetnih tekstilnih vlaken. Za ohranjanje kolekcije murv in izbranih superiornih genotipov je potrebno in vitro ohranjanje teh edinstvenih genotipov. Z metodami razmnoževanja nodalnih izsečkov poganjkov in vzpostavitev kalusnih kultur, smo preizkušali vpliv različnih pH vrednosti in razmerja rastnih regulatorjev na rast kulture. V diplomski nalogi, smo uspešno vzpostavili protokol za rast in razrast izsečkov bele murve, z uporabo MS gojišča in rastnih regulatorjev indolmaslene kisline (IBA) in benziladenin (BAP) v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). V drugem sklopu poskusa smo uspešno indukcijo kalusa izzvali ob uporabi MS gojišča v pH območju 5.8 in 6.0. Za ohranjanje vitalnosti kalusa smo gojišču dodali aktivno oglje in rastne regulatorje IBA ter BAP v razmerju 1:1 (2 g/L:2 g/L). Vzpostavljeni protokoli tkivnih kultur murve so ključni za bodoče razmnoževanje materiala, ki ga bomo pridobili na terenu, predvsem v času, ko druge oblike tehnike razmnoževanja niso mogoče.
Ključne besede: murve / Morus alba L. / tkivne kulture / rastni regulatorji
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (909,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici