SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 971
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vplivi različnih načinov sterilizacije na vzpostavitev tkivne kulture marelice (Prunus armeniaca L.)
Nika Šenveter, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije, vpliv tipa brstov ter vpliv dodanega antibiotika v gojišče na vzpostavitev tkivne kulture marelice. Uporabili smo 6 različnih načinov sterilizacije brstov, katere smo predhodno tretirali 60 sekund v 70 % etanolu: 1. sedem minut DICA, 2. deset minut DICA, 3. petnajst minut DICA, 4. petnajst minut 0,75 % NaClO, 5. deset minut 5 % NaClO in 6. dvajset minut 10 % Ca(ClO)2. Uporabili smo dva tipa brstov, in sicer zaprte ter odprte. Razkužene brste smo prenesli na dve različni gojišči, eno z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), drugo brez. Kot najboljša metoda sterilizacije se je izkazala sterilizacija z deset minutnim tretiranjem z DICA. Pri tem načinu sterilizacije je ostalo vitalnih 15 % brstov. Največ brstov se je okužilo (74 %) pri petnajst minutni sterilizaciji z 0,75 % NaClO. Pri šestem načinu sterilizacije, kjer smo brste 20 minut mešali v Ca(ClO)2, je večina brstov propadla (79 %). Preživel ni noben brst. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi med tipi brstov. Pri odprtih brstih smo opazili večjo stopnjo okužbe. Zaprtih brstov pa je več propadlo, kot se jih je okužilo. Gojišče z dodanim antibiotikom se ni statistično značilno razlikovalo od gojišča brez antibiotika.
Ključne besede: sterilizacija / in vitro / marelica / mikropropagacija / tkivne kulture
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 15; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (793,88 KB)

2.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Ključne besede: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

3.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Ključne besede: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Ekonomska in finančna analiza prireje mleka na analiziranih kmetijah
Dominik Vrtič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil izdelati ekonomsko in finančno analizo prireje mleka, na dveh kmetijah. Ena kmetija je gradnjo hleva pokrivala z lastnimi sredstvi, druga je za investicijo pridobila tudi nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP. Glavni cilj diplomskega dela je bil, razviti kalkulacijo skupnih stroškov za prirejo mleka. Analiza ekonomike kaže, da je lastna cena mleka na kmetiji A 0,27 €/kg, in koeficient ekonomičnosti 1,13, kar kaže na pozitivno prirejo mleka, na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,34 €/kg in koeficient ekonomičnosti 0,91, kar kaže na negativno proizvodnjo oz. se sama prireja mleka ne izplača. Sama analiza prireje mleka je bila izvedena ob predpostavki odkupne cene mleka 0,29 €/kg. S finančno analizo smo ugotovili, da ob trenutni odkupni ceni mleka, investicija ni upravičena na nobeni od analiziranih kmetiji, saj se sama investicija ne povrne v 20. letih. Finančna analiza s prirejenimi scenariji kaže ugodnejšo empirično sliko.
Ključne besede: ekonomska in finančna analiza/ proizvodnja mleka/odkupna cena mleka
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 97; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (975,99 KB)

5.
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
Manja Kumer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Ključne besede: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Objavljeno: 30.03.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Vpliv rastnega zaviralca 'Dazide Enhance' na rast in razvoj surfinij
Matej Božič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Zaviranje rasti okrasnih rastlin ima pomembno vlogo v proizvodnji kvalitetnih sadik. V spomladanskem času leta 2017 smo v rastlinjaku vrtnarstva Iris testirali vpliv rastnega zaviralca 'Dazide Enhance' na morfološke lastnosti surfinij. V poskus smo vključili dve sorti surfinij, 'Hot Pink' in 'Violet'. Sorti sta bili vključeni v tri obravnave: kontrolo, 0,15 % koncentracijo in 0,3 % koncentracijo. Rastline so bile tretirane enkrat. Ugotovili smo, da lahko z rastnim zaviralcem pridelamo kompaktnejše rastline z več cvetovi in večjim številom poganjkov. Obe sorti, ki smo jih tretirali z zaviralcem v 0,3 % koncentraciji, sta tvorili statistično značilno več cvetov in sta imeli krajše poganjke v primerjavi s kontrolnimi rastlinami. Pri sorti 'Violet' smo ugotovili, da zaviralec v koncentraciji 0,3 % značilno poveča tudi število poganjkov.
Ključne besede: surfinije / rastni zaviralec / 'Dazide Enhance' / izdolževanje rastlin
Objavljeno: 26.02.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Razumevanje kolobarja glede na način pridelave na kmetijah
David Drofenik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ker je kolobar ključen za bolj sonaravno pridelavo poljščin, smo v letu 2012 izvedli anketo med pridelovalci poljščin na 175 kmetijskih gospodarstvih. Z analizo odgovorov smo prepoznali, da je tri četrtine kmetij manjših od 10 ha, da je največji deleže njiv (41,0 %) namenjen živinski krmi, da 51,0 % vprašanih še vedno uporablja konvencionalni način pridelave, medtem ko ostali ekološki ali pa integriran način pridelave. 70,0 % vprašanih meni, da je kolobar izjemno ali pa zelo pomemben, da je monokulturne pridelave le še 6,1 %, ostalo so dve- ali večletni kolobarji, da več kot polovica vprašanih ne preverja stanja humusa v tleh ali, da bi za večjo odpornost v sušnih razmerah vključili v kolobar zlasti lucerno in podobno. V smislu trajnostnega delovanja je zaskrbljujoča ugotovitev, da 21,9 % vprašanih nima dovolj informacij o kolobarju, a jih tudi ne iščejo.
Ključne besede: kolobar, kolobarjenje, poljščine, kmetijstvo, načini pridelave
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 276; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Ključne besede: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 278; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Prireja mleka po spremembi načina reje in uvedbi robotske molže
Martina Vrzel, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Čeprav je sistem molže z robotom podoben običajnim sistemom molže, obstajajo med njimi velike razlike. Zato smo se na praktičnem primeru odločili raziskati vpliv spremembe načina reje in molže na prirejo mleka. Na kmetiji Vrzel so novembra 2013 pričeli uporabljati molzni robot. Pridobili smo podatke s Centralno podatkovne zbirke za tri obdobja (vmesno obdobje, obdobje pred in obdobje po uvedbi molznega robota). Opazovano obdobje je zajemalo podatke o povprečni mlečnosti, vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in skupnemu številu somatskih celic v mleku na dan kontrole. Podatke smo obdelali s statističnim programom SAS. Za primerjavo parametrov je bila narejena analiza variance ANOVA. Za primerjavo skupnega števila somatskih celic v mleku je bila narejena analiza na logaritmiranih vrednostih. Pri količini namolzenega mleka ni bilo opaženih signifikantnih razlik. Analiza zajetih podatkov pa je pokazala signifikantne razlike pri parametrih. Vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze so bile signifikantno višje. Število somatskih celic je bilo po uvedbi molznega robota signifikantno nižje. Uvedba robota je rejca zelo razbremenila. Na kmetiji je sedaj manj težkega fizičnega dela v hlevu, saj ni več ročnega krmljenja in ročne molže, ki sta vzeli največ časa pri opravilih v hlevu.
Ključne besede: način reje / krave / robotska molža / kakovost mleka
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 289; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Dopolnitev ponudbe Izobraževalnega centra Piramida Maribor z ekološkimi pekovskimi in slaščičarskimi izdelki
Darko Hercog, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se je pojavil porast zanimanja za ekološke izdelke. Temu je sledil tudi Izobraževalni center Piramida Maribor, v okviru katerega deluje Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Njegov namen je vzpostavitev infrastrukture za izvajanje vseh oblik izobraževanja ter usposabljanja za potrebe živilstva in prehrane. Projekt, v katerega je bil Center vključen, je omogočil, da sta začeli delovati Učna prodajalna in slaščičarna. Poleg osnovne ponudbe kruhov, pekovskega peciva in slaščic smo si v Centru zadali cilj ljudem ponuditi tudi ekološke izdelke. Tako je MIC v redno ponudbo dodal dva ekološka pekovska izdelka in pet ekoloških slaščičarskih izdelkov. Vsi izdelki so iz ekološko pridelanih in certificiranih surovin ter prostorsko in časovno ločeni od priprave neekoloških izdelkov. V diplomskem delu je opisan proces nastanka izdelka od nabave do distribucije. Natančno so torej prikazane recepture in postopki priprave za vsak izdelek, opozorjeno je na spremembe sistema HACCP, opisani so obrazci za spremljanje živil in zapisniki pri izdelavi ter deklaracije. Vse to je omogočilo vključitev izdelkov v ponudbo Učne prodajalne in slaščičarne.
Ključne besede: Izobraževalni center Piramida Maribor – Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ekološka predelava, ekološki pekovski izdelki, ekološki slaščičarski izdelki
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 78; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici