| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1229
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko delo
Valentina Bedrač, 2024, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Ključne besede: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 85; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
Finančna analiza rekonstrukcije hleva za pitanje telic - študija primera na lastni kmetiji : diplomsko delo
Judita Fras, 2024, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izvedli finančno analizo rekonstrukcije na kmetiji Fras. Za analizo smo uporabili metodo kalkulacij skupnih stroškov, s katero smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre reje. Izvedli smo primerjalno analizo skupnih prihodkov in stroškov, pri čemer smo ocenili pomembnejše finančne parametre (doba povratka investicije, neto sedanja vrednost in interna stopnja donosnosti). Predvideva se investicija v dozidavo hleva za pitanje telic, in sicer s kapaciteto 90 živali. Objekt bo dozidava k obstoječemu hlevu. Skupna vrednost naložbe znaša 78.505 €. Za izvedbo investicije se pričakuje 40 % nepovratnih sredstev. Investicija bo upravičena 11. leto. Koeficient ekonomičnosti je ocenjen na vrednost 1,07.
Ključne besede: finančna analiza, telice, doba povratka investicije, NSV, ISD.
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 172; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

3.
Učinkovitost različnih načinov postavitve protiinsektne mreže za obvladovanje plodove vinske mušice (drosophila suzukii) pri pridelavi ameriških borovnic (vaccinium corymbosum) in malin (rubus idaeus) : diplomsko delo
Miha Novak, 2023, diplomsko delo

Opis: PVM je pomemben škodljivec jagodičastega sadja. Veliko ekonomsko škodo povzroča predvsem v nasadih ameriških borovnic in malin. V letu 2023 smo v poskusnem sadovnjaku infrastrukturnega centra KIS na Brdu pri Lukovici izvedli poskus, kjer smo spremljali vpliv protiinsektne mreže na nalet PVM v nasadih ameriških borovnic in malin. Poskus smo izvajali s pomočjo prehranskih vab za ulov PVM, ki smo jih postavili med grme ameriških borovnic, ki so bili zavarovani s protiinsektno mrežo, in maline na prostem. Vabe smo menjavali v 5- do 8-dnevnih časovnih intervalih in v vzorcih prešteli število PVM, ki smo jih ločili glede na spol. Opravili smo tudi dva poskusa inkubacije plodov malin in borovnic, v katerih smo po 14 dneh inkubacije prešteli izlegle PVM. Iz rezultatov je razvidno, da je lateralni mrežnik dober način preprečevanja naleta PVM na maline in borovnice.
Ključne besede: plodova vinska mušica, ameriške borovnice, maline, protiinsektne mreže.
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Vpliv različnih načinov sterilizacije in tipa brstov na uspešno vzpostavitev tkivne kulture pri navadni bodiki ( Ilex aquifolium L.) : diplomsko delo
Urška Modrič, 2023, diplomsko delo

Opis: V letu 2023 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije in vpliv tipa brstov (apikalni in aksilarni) na vzpostavitev tkivne kulture navadne bodike (Ilex aquifolium L.). Za razkuževanje smo uporabili dve različni sterilizacijski sredstvi, dikloroizocianurno kislino (DICA) in natrijev hipoklorit (NaClO), v različnih koncentracijah in z različnim časom tretiranja. V raziskavo je bilo vključenih 640 brstov, na katerih smo skupno opravili 7 različnih načinov sterilizacije. Vse brste smo predhodno tretirali v 70-% etanolu za 40 sekund. Razkužene brste smo prenesli na osnovno gojišče McCown Woody Plant in spremljali rast. Ugotovili smo, da tako način sterilizacije kot tudi tip brstov vplivata na pridobljeno število vitalnih poganjkov. Skupno smo uspešno sterilizirali 22 brstov. Za uspešnejše so se izkazali apikalni brsti. Pri primerjavi sterilizacijskih sredstev se je tretiranje z DICA izkazalo za uspešnejše, pridobili smo 18 vitalnih brstov. Najuspešnejša je bila sterilizacija brstov z DICA in časom tretiranja 5 minut, kjer smo pridobili 7 vitalnih brstov.
Ključne besede: sterilizacija, tkivne kulture, bodika, in vitro, brsti
Objavljeno v DKUM: 08.01.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Vpliv dodajanja zaposlitvenih predmetov na dobro počutje odstavljenih pujskov : diplomsko delo
Nejc Kuri, 2023, diplomsko delo

Opis: Obogatitev okolja je ena od metod, ki se uporablja za ublažitev agresije pri odstavitvi mladih pujskov, ki običajno izbruhne, ko jih mešamo iz neznanih gnezd, ter negativno vpliva na rastnost in dobro počutje pujskov. V diplomskem delu smo preizkusili preprost pristop s povečanjem količine obstoječih obogatitvenih predmetov za ublažitev agresije po odstavitvi. V vsaki od 10 ponovitev (5 kontrolnih, 5 testnih) smo v odstavitveni boks skupaj odstavili 3 ali 4 gnezda. V kontrolni skupini smo za obogatitev uporabili en viseč plastični predmet rdeče barve in en kos smrekovega lesa. Pri testu je bila obogatitev pomnožena glede na število odstavljenih gnezd. Med poskusom smo spremljali parametre agresije (grizenje repov, poškodbe/rane, šepavost) in pogostost pojavljanja različnih vrst interakcij (pozitivne, negativne, ukvarjanje z opremo/predmeti za zaposlitev), in sicer 1., 3., 5., 7., 14. in 21. dan po odstavitvi. Na koncu poskusa (21. dan po odstavitvi) smo ocenili še splošno stopnjo dobrega počutja pujskov z uporabo protokola Welafre Quality®. V testni skupini smo zabeležili 4-kratno povečanje ukvarjanja pujskov s predmeti za zaposlitev. Posledično je bilo 5-krat manj negativnih interakcij in 50 % manj šepanja in ran/poškodb na telesu, vključno z znaki grizenja repov. Tudi splošna stopnja počutja pujskov je bila višja v testni skupini. Uporabljena obogatitev boksa, prilagojena številu odstavljenih gnezd, se je izkazala za učinkovit način izboljšanja dobrega počutja odstavljenih pujskov.
Ključne besede: pujski, odstavitev, zaposlitveni material, igrače, dobro počutje živali
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 243; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

6.
Analiza dejavnikov, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku krav molznic : diplomsko delo
Anže Hajšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsebnost sečnine v mleku (MU) je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje 15‒30 mg MU/100 ml, glede na nekatere raziskave pa naj bi bila vsebnost MU za krave z visoko prirejo mleka 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo želeli raziskati stanje glede vsebnosti MU na območju KGZS Ptuj s poudarkom na kmetiji Hajšek ter proučiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na vsebnost MU. V raziskavo smo zajeli skoraj 24.000 kontrol prireje mleka (skupni vzorci) iz ≈ 750 rej za obdobje 2019‒2021, vključno s 34 kontrolami za kmetijo Hajšek. Izkazalo se je, da je vsebnost MU v splošnem prenizka, saj je bilo le 25 % kontrol v optimalnem območju (20‒25 mg MU/100 ml), preko polovice pa pod mejo 20 mg MU/100 ml, od teh pa polovica pod 15 mg MU/100 ml. Vzorci s kmetije Hajšek so bili v 82 % znotraj območja 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo ugotovili značilen vpliv sezone (visoke vrednosti poleti in jeseni, nizke pozimi in spomladi) in leta (celo leto zaniha navzgor ali navzdol) na vsebnost MU. S povečevanjem proizvodnosti in velikosti črede se je povečevala tudi vsebnost MU. Ugotovili smo značilno interakcijo med proizvodnostjo krav in sezono. Visoko proizvodne črede so imele tekom leta višjo in stabilnejšo vsebnost MU. Iz tega razloga na kmetiji Hajšek, ki se po proizvodnosti uvršča v sam vrh, nismo zaznali sezonskega vpliva. Vsebnost MU v nizko produktivnih čredah je bila nižja in bolj variabilna med sezonami. Izven rastne sezone imajo številne črede molznic, zlasti tiste z nizko proizvodnostjo, prenizko vsebnost MU, kar je najverjetneje posledica manj uravnane prehrane krav molznic. Za povečanje vsebnosti MU je priporočljivo izboljšati kakovost osnovne krme (npr. sejano travinje z vključitvijo metuljnic) in ujeti optimalen čas košnje in spravila.
Ključne besede: krave molznice, sečnina v mleku, sezona, proizvodnost, krmni obrok
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (959,16 KB)

7.
Variabilnost vsebnosti sečnine v mleku krav molznic glede na pasmo, zaporedno laktacijo, stadij laktacije in sezono : diplomsko delo
Maruša Kramberger, 2023, diplomsko delo

Opis: Koncentracija sečnine v mleku krav molznic posredno nakazuje na oskrbo krav z beljakovinami. Največji vpliv na koncentracijo sečnine v mleku ima prehrana krav molznic oziroma krmni obrok živali, a so za pravilno interpretacijo podatka o vsebnosti sečnine v mleku pomembni tudi drugi dejavniki. V raziskavi smo preučevali vpliv pasme, zaporedne laktacije, stadija laktacije in sezone ter njihovih interakcij na vsebnost sečnine v mleku krav molznic. Izhodiščni podatkovni set je vseboval preko 450.000 kontrol prireje mleka za krave različnih pasem iz preko 700 različnih rej KGZS zavoda Ptuj za obdobje treh let. Ker so bili podatki številčno neuravnoteženi glede na preučevane dejavnike, smo za obdelavo podatkov naključno izbrali manjši set podatkov (n=7970), ki je bil uravnotežen glede na pasmo, zaporedno laktacijo in stadij laktacije. Rezultati so pokazali, da so vsi preučevani dejavniki, razen zaporedna laktacija, imeli značilen vpliv na koncentracijo sečnine v mleku. Interakcije pa so bile, z izjemo ene (pasma × sezona) neznačilne. Pri pasmi je bila koncentracija sečnine v mleku bistveno višja pri kombiniranih pasmah kot mlečnih. Koncentracija sečnine se je na začetku stadija laktacije postopoma dvigovala do sredine laktacije, nato pa začela postopoma upadati. Pri sezoni smo zabeležili najnižjo koncentracijo pozimi, najvišjo pa poleti. Dvojna interakcija med sezono in pasmo, je pokazala, da je črno bela pasma imela poleti in jeseni nižje vrednosti sečnine v mleku kot druge pasme. V raziskavi, se je izkazalo, da imajo sezona in nekateri z živaljo povezani dejavniki nezanemarljiv vpliv na sečnino, kar kaže na to, da je pomembno, da jih pri upravljanju in krmljenju krav molznic upoštevamo.
Ključne besede: krave molznice, sečnina, sezona, dejavniki, povezani z živaljo
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (836,56 KB)

8.
Izdelava in senzorično vrednotenje vinskih želejev : diplomsko delo
Tjaša Karner, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Ključne besede: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

9.
Možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji študija primera : diplomsko delo
Lea Žunkovič, 2023, diplomsko delo

Opis: Za ekološko kmetijo Žunkovič v Halozah so bile preverjene možnosti uvedbe dopolnilne dejavnosti. Zanimanje je bilo usmerjeno v postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti, ocenitev investicije potrebne za predelavo mesa, preučitev dejavnikov nasledstva na hribovskih kmetijah. Interes je bil usmerjen tudi v opravljanje intervjuja z bodočim mladim prevzemnikom. Vse tri v začetku postavljene hipoteze so bile potrjene z opravljeno kalkulacijo, ki je bila sestavljena z analizo naših obdelovalnih površin, delovnih strojev in direktnih plačil z izračunom ekonomskih parametrov za rejo krav dojilj, kjer so bili opredeljeni prihodki in stroški – sestavljeni iz ročnega dela, strojnih storitev (večinoma domačih), dokupljene in doma pridelane krme ter fiksnih stroškov. Nadalje je bil v okviru dopolnilne dejavnosti pri oceni ekonomike analiziran razsek živali in prodaja mesa. Pripravljen je bil izračun za neto sedanjo vrednost investicije ter v letu povratka ocenjena interna stopnja. Ocene so bile pripravljene za konstanten in nekonstanten letni denarni tok. Letni prihodek kmetije pred registracijo dopolnilne dejavnosti je bil primerjan z letnim prihodkom po uvedbi dopolnilne dejavnosti.
Ključne besede: ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost, predelava mesa, investicija, nasledstvo kmetije
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
Ocena stanja dobrega počutja v rejah krav molznic : diplomsko delo
Ines Kramberger, 2023, diplomsko delo

Opis: V rejah krav molznic se soočamo s številnimi problemi in izzivi, povezanimi z zagotavljanjem dobrega počutja živali. Predpogoj za spremembe in napredek je učinkovit sistem ocenjevanja. Razviti so bili različni protokoli, a imajo vsi pomanjkljivosti, ki ovirajo njihovo širšo uporabo v praksi. V naši raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic v prosti reji uporabili protokol Welfare Monitor, ki je poenostavljena in hitrejša različica protokola Welfare Quality®, pri katerem so nekatere meritve na živalih zamenjane z meritvami virov, hleva in menedžmenta. Protokol Welfare Monitor zajema opazovalna področja krmljenja, bivalnih pogojev, zdravstvenega stanja in obnašanja. Vsako področje je razdeljeno na 12 meril, ki jih preverimo z meritvami in ocenami v hlevu in na živalih. Opisan postopek smo izvedli na desetih kmetijah s prosto rejo krav molznic različnih velikosti, in sicer 16–90 krav molznic. Meritve in ocene, ki smo jih pridobili na kmetijah, cca. 30 meritev/ocen, smo uporabili za izračun ocen meril in te za izračun ocen opazovalnih področij, na osnovi katerih smo kmetijo uvrstili v eno izmed kategorij primernosti reje, in sicer neuvrščeno, sprejemljivo, izboljšano ali odlično. Čeprav so se kmetije glede ocen meril in opazovanih področij med seboj precej razlikovale, jih je bilo devet uvrščenih v kategorijo izboljšano, ena pa v kategorijo sprejemljivo. Rezultati, dobljeni v slovenskih rejah krav molznic, so spodbudni, a hkrati kažejo, da obstajajo številne možnosti za izboljšanje rejskih pogojev, kar pa se od reje do reje razlikuje. Na osnovi rezultatov bi bilo potrebno v rejah izvesti prilagoditve in spremembe in čez čas ponovno preveriti stanje dobrega počutja krav molznic.
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, prosta reja, ocenjevanje, protokol Welfare Monitor, protokol Welfare Quality.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 1.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici