SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 914
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preureditev hleva za molznice iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih krav
Matic Šinkovec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je bil izdelati idejno zasnovo za preureditev obstoječega hleva iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih krav z ležalnimi boksi in betonskimi rešetkami. S tem bomo izboljšali način reje, povečali skupno količino mleka, olajšati delo kmetu ter omogočili boljšo funkcionalnost in ekonomičnost reje. Idejno zasnovo novega hleva in trenutno stanje obstoječega hleva bomo izrisali s pomočjo programa AutoCAD 2010. Trenutno ima kmetija 9 nizkih privezov ter 2 boksa. S preureditvijo bomo povečali število živali iz 9 na 17 molznic in 18 ostalih kategorij goved. Obstoječi hlev je precej temačen, s preureditvijo bo v njem dovolj naravne svetlobe, saj na zahodnem delu ne bo stene ampak protivetrna mreža.
Ključne besede: preureditev hleva, idejna zasnova, reja neprivezanih krav
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

2.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Ključne besede: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (769,08 KB)

3.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na lastni kmetiji
Florjan Klavž, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na lastni kmetiji je bila proučevana ekonomika ekološke kmetijske pridelave in predelave za leto 2014. S pomočjo simulacijskega modela so bili ocenjeni ekonomski indikatorji za vsako kmetijsko pridelavo. V modelu so na podlagi metodologije kalkulacij skupnih stroškov ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Slednji prikazuje (FR = 8.164,22 €) upravičenost kmetijske pridelave in predelave na analizirani kmetiji. Ocenjeni parametri so nadalje služili kot pomoč za finančno analizo investicije. Uporabljena je bila metoda »Cost – Benefit« CBA analiza. Izvedena je bila investicija v predelovalni obrat za razsek in predelavo mesa s skupno višino investicije 7.536,36 €. Ob predpostavki uspešne prodaje je bil ocenjen letni denarni tok (LDT = 3.095,73 €) in koeficient ekonomičnosti predelovalnega obrata (Ke = 1,43). Kot glavni finančni parameter je bila ocenjena neto sedanjo vrednost (NSV = 815,71 €); ob upoštevanju 5,5 % obrestne mere se investicija povrne v tretjem letu. Kot pomožni indikator je bila ocenjena interna stopnja donosnosti (ISD = 11,21 %). Zaključujemo, da je investiranje v obrat za razsek in predelavo mesa na vzorčni ekološki kmetiji finančno upravičeno.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, CBA analiza, ekološka kmetija, predelava mesa
Objavljeno: 28.02.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

4.
Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikih
Katja Tuš, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.
Ključne besede: krave molznice, lisasta pasma, izvor plemenjaka, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (875,72 KB)

5.
Vpliv fiziološkega stimulatorja PRP EBV na morfološke lastnosti gnojenih okrasnih rastlin
Tina Trebovc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti vpliv različnih koncentracij PRP EBV® (Eau Bleue Vegetal, PRP Technologies) na rast in razvoj proučevanih okrasnih rastlin (Begonia semperflorens LINK ET OTTO 'Senator Scarlet' in Pelargonium peltatum L'HERIT. 'Ville de Paris Red'). Vpliv PRP EBV na rast in razvoj rastlin smo proučevali v štirih koncentracijah: kontrola (brez tretiranja rastlin), 0,5 % , 1 % in 2 %. Pripravek smo dodajali preko listov od maja (20. teden) do avgusta (34. teden) vsake 14 dni. Na rastlinah smo vrednotili morfološke lastnosti in sicer: število razvitih listov, število cvetočih cvetov, višino in širino rastline, maso neposušene in posušene rastline ter maso neposušenih in posušenih korenin. Ugotovili smo, da ima koncentracija PRP EBV pripravka značilen vpliv na morfološke značilnosti proučevane rastlinske vrste. Pri vednocvetočih begonijah je bila skozi celo rastno dobo najbolj učinkovita 2% koncentracija PRP EBV, vendar se je največji vpliv PRP EBV na rast in razvoj rastlin z 2% koncentracijo pokazal na koncu rastne dobe, v 4. terminu vrednotenja. Pri vednocvetočih begonijah je imel PRP EBV značilen vpliv na vse morfološke lastnosti. Pri povešavih pelargonijah, se je statistično značilen vpliv PRP EBV na morfološke značilnosti pokazal proti koncu rastne dobe, v 3. in 4. terminu vrednotenja, in sicer samo pri številu listov in cvetov. Učinkovitost pripravka PRP EBV je odvisna od koncentracije pripravka in od proučevane rastlinske vrste.
Ključne besede: fiziološki stimulator, PRP EBV, morfološke lastnosti, okrasne rastline
Objavljeno: 15.02.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (901,36 KB)

6.
MERJENJE IZPUSTOV CO2 IZ RAZLIČNO OBDELANIH TEŽKIH TAL
Doroteja Brumec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2013 je bil izveden poljski poskus v bližini Zg. Kungote, pri katerem smo primerjali pojavnost izpustov CO2 iz težkih tal zaradi različnih tehnik obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnik in direktna setev. Ugotoviti smo želeli vplive različnih načinov obdelave tal in vremenskih dejavnikov na mesečno velikost izpustov CO2. Pri obdelavi s pomočjo pluga se je v mesecu maju pri povprečni temperaturi 14,77 °C in 35,2 mm padavin povprečno sprostilo 26,16 μmol/m2s. Pri konzervirajoči obdelavi smo največjo vrednost izpustov CO2 (9,0 μmol/m2s) izmerili v mesecu septembru, pri povprečni temperaturi 14,92 °C in 143,6 mm padavin. Prav tako smo meseca septembra zabeležili največje izpuste CO2 pri direktni setvi (11,00 μmol/m2s). Povprečne letne vrednosti izpustov CO2 so znašale pri konzervirajoči obdelavi 4,90 μmol/m2s, pri direktni setvi 5,40 μmol/m2s in pri obdelavi s plugom 8,0 μmol/m2s, kar pomeni, da lahko z izbiro različnih načinov obdelave tal pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO2 pri poljedelstvu.
Ključne besede: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Objavljeno: 27.01.2017; Ogledov: 68; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (5,06 MB)

7.
VREDNOTENJE SORTIMENTA POKONČNIH PELARGONIJ PRI UPORABI RAZLIČNIH SUBSTRATOV
Špela Jamnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Substrat in sorta imata pomemben vpliv na morfološke lastnosti gojenih rastlin. Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na štirih sortah pokončnih pelargonij: ˋInterspecific dark redˋ, ˋVulkanˋ, ˋTangoˋ in ˋAntonyˋ. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih rastlin: Klasmanov Tonsubstrat substrat (S1) in Fruhstorferjev substrat (S2). Rastline so rastle na gojitvenih mizah na prostem pri rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Proučili smo, da ima substrat značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort. Sorti ˋInterspecific dark redˋ in ˋVulkanˋ sta razvili značilno večje število listov v substratu S2, značilno večjo višino pa v substratu S1, medtem ko sta sorti ˋTangoˋ in ˋAnthonyˋ bili bolje olistani v substratu S1. Sorta ima statistično značilen vpliv na bujnost rasti in število cvetov. Značilno bujnejši habitus je v primerjavi z ostalimi sortami tvorila sorta ˋInterspecific dark redˋ. Značilno največ cvetov je tvorila sorta ˋAnthonyˋ, ki je imela za 74 % več cvetov kot sorta ˋInterspecific dark redˋ.
Ključne besede: pelargonije, Pelargonium zonale, sorte, substrat, morfološke lastnosti
Objavljeno: 30.11.2016; Ogledov: 72; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (1018,93 KB)

8.
OCENJEVANJE DOBREGA POČUTJA KRAV MOLZNIC S POMOČJO PROTOKOLA WELFARE QUALITY®
Janja Končar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo za ocenjevanje dobrega počutja krav molznic uporabili protokol Welfare Quality®. Gre za hierarhično zgrajen sistem, pri katerem se ocenjujejo štiri ocenjevalna področja (OP; Krmljenje, Način reje, Zdravstveno stanje in Obnašanje). Posamezno OP preverimo z 2 do 4 merili, oceno posameznega merila pa določimo na osnovi manjšega števila meritev, ki jih v večji meri izvedemo na nivoju živali. Ocene OP združimo v skupno oceno primernosti reje in rejo uvrstimo v eno izmed kategorij dobrega počutja: odlično, dobro, sprejemljivo in nerazvrščeno. Protokol smo uporabili na dveh kmetijah, usmerjenih v prirejo mleka: na kmetiji B z vezano rejo krav (n = 15) in na kmetiji G s prosto rejo krav (n = 220). Za OP smo na kmetiji B na lestvici od 0 (najslabše stanje) do 100 (najboljše stanje) dobili ocene: 19,0 za OP Krmljenje, 9,4 za OP Način reje, 26,6 za OP Zdravstveno stanje in 45,8 za OP Obnašanje. Kmetija B se je na podlagi teh ocen uvrstila v najnižjo kategorijo (nerazvrščeno). Za kmetijo G smo dobili ocene 34,0 za OP Krmljenje, 44,7 za OP Način reje, 15,7 za OP Zdravstveno stanje in 59,2 za OP Obnašanje. Kmetija G se je na podlagi teh ocen uvrstila v kategorijo sprejemljivo. V raziskavi smo ugotovili nizko stopnjo dobrega počutja živali, ocenjenega po protokolu Welfare Quality®, na izbranih kmetijah z mlečno proizvodnjo kljub številnim razlikam med kmetijama (velikost črede, menedžment, način reje).
Ključne besede: dobro počutje živali, krave molznice, protokol Welfare Quality®
Objavljeno: 03.11.2016; Ogledov: 84; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (487,03 KB)

9.
PRIMERJAVA SOCIO - EKONOMSKE STRUKTURE IN OCENE DOHODKA NA GORSKO-HRIBOVSKIH KMETIJAH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE MED LETOMA 2004 IN 2016
Nežka Voler, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava temelji na raziskovalnem projektu z naslovom »Moţnosti spodbujanja konkurenčnosti kmetij v hribovskih območjih SV Slovenije z aktiviranjem zaraščenih površin«, kjer so se na podlagi predhodno pripravljenega anketnega vprašalnika in obdelave podatkov definirali socio-ekonomski tipi kmetij na gorskohribovskih območjih SV Slovenije. Pridobivanje vhodnih podatkov na osnovi anketnega vprašalnika je potekalo v dveh časovnih razdobjih, in sicer med letoma 2004 in 2016, na vzorcu 147 kmetij v 22 občinah obravnavanega območja v prvem in na vzorcu 35 kmetij v občini Črna na Koroškem v drugem primerjalnem obdobju. Osrednja metoda pridobivanja vhodnih podatkov na terenu je anketiranje, dopolnjeno z metodo intervjuvanja. Za oceno dohodka na modelnih kmetijah so bile uporabljene kalkulacije pokritja. Izvedena je bila primerjalna analiza rezultatov med dvema obdobjema popisa proučevanih kmetij. Ocena dohodka na modelnih kmetijah je v obeh obdobjih pokazala negativno vrednost. Ocena dohodka v letu 2004 in 2016 je pokazala negativno vrednost dohodka modelnih kmetij, ne glede na njihov socio-ekonomski tip in način kmetovanja. V proučevanem območju prevladujejo v prvem obdobju mešane (63; 43 %) in konvencionalne (102; 69 %), v drugem pa čiste (16; 46 %) in konvencionalne (18; 51%) kmetije. Primerjalna analiza med obema obdobjema zazna manjše ekonomsko značilne razlike med kmetijami glede na različen socioekonomski tip.
Ključne besede: gorsko- hribovske kmetije, severovzhodna Slovenija, kalkulacija pokritja, dohodek, socio-ekonomska struktura
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 77; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (4,88 MB)

10.
VPLIV ČASA SETVE NA RAST IN RAZVOJ RŽI (Secale cereale L.) ZA KLAJO IN SILAŽO
Simon Murko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2015 smo v različnih terminih na lokaciji v Zgornjem Dupleku posejali rž sorte Protecor. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv časa setve na rast in razvoj rži za jeseni pridelano klajo in silažo. Poskus je bil izveden v treh rokih setve in treh ponovitvah. Meritve višin rastlin smo izvedli v treh terminih, merili smo tudi premer stebla in ugotavljali število listov na rastlino. Jeseni 2015 smo del posevka rži pokosili, stehtali količino zelene mase in nato s sušenjem določili količino suhe snovi po posameznih vzorcih. Del pokošene rži smo silirali in januarja 2016 opravili kemično analizo silaže. Največji pridelek zelene mase pokošen jeseni je bil pri prvem roku setve rži in je znašal 32 507 kg ha-1. Pridelek suhe snovi je bil prav tako največji v prvem roku setve in je znašal 4547 kg ha-1. Največji pridelek zrnja rži po jesenski košnji za silažo pa je bil pri drugem roku setve in je znašal 6157 kg ha-1. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da čas setve vpliva na količino pridelka zelene mase, suhe snovi in pridelka zrnja rži.
Ključne besede: rž/setev/klaja/silaža/pridelek
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 72; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici