SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1037
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov
Helena Zver, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov (suhe vratovine in pancete). Vzorci mesnih izdelkov so izhajali iz poskusa, v katerem so prašiči v obdobju pitanja (60-130kg) dobivali krmo z različnimi krmnimi dodatki. Kontrolna skupina (n=9) je dobivala klasično krmo za pitanje, pri ostalih treh skupinah pa je bil v standardni obrok dodan hmelj (n=11), tanin (n=11) ali vitamin E (n=5). Barvo mesnih izdelkov smo merili s spektrokolorimetrom in sicer barvne parametre L* (svetlost), a* (odtenek rdeče barve) in b* (odtenek rumene barve). Pri vratovini smo barvo izmerili na svežem prerezu, pri panceti pa smo meritev ponovili še nekajkrat (6-krat v obdobju 1-6 ur ter 1, 2, 3, 4, 7, 14 in 21 dni po rezanju), s čimer smo želeli analizirati obstojnost barve. Krmni dodatki niso vplivali na barvo vratovine. Pri panceti smo ugotovili, da imajo krmni dodatki določen vpliv na barvo izdelka, vendar pa ne vplivajo na obstojnost barve (opažena je bila neznačilna interakcija med časom merjenja in krmnim dodatkom). Čas shranjevanja ni imel vpliva na barvni parameter L*, vrednosti parametra a* so ves čas merjenja padale, parametra b* pa naraščale. Med krmnimi dodatki sta nekoliko večji vpliv na barvo pokazala vitamin E in hmelj, vendar vpliv posameznega dodatka ni bil vselej enakoznačen, zaradi česar o kakršnem koli vidnejšem vplivu izbranih prehranskih dodatkov ne moremo sklepati.
Ključne besede: mesni izdelki, barva, krmni dodatki, antioksidanti
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Možnost uvedbe turizma na kmetiji – študija primera
Matej Sekolovnik, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali možnost uvedbe turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Odločili smo se, da bomo za potrebe turizma na obravnavani kmetiji ocenili investicijo v zasnovo kampa na kmetiji. Pri tem je bilo treba oceniti ekonomiko poslovanja za kamp in določiti višino investicije, ki bi bila potrebna za postavitev kampa. Z metodo ocene neto sedanje vrednosti (NSV) smo pri 5,5-odstotni obrestni meri ocenili dobo vrnitve investicije. Predpostavili smo, da se bo ob predpostavljenih parametrih investicija povrnila v 10 letih. Finančna ocena kaže, da je obdobje vrnitve ob predpostavljenih parametrih analize 15 let, kjer je ocena NSV: 2.722,18 €. Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 5,59 % (NSV je v tem primeru 0 €). Za postavitev kampa na kmetiji je bila pripravljena analiza SWOT.
Ključne besede: turizem na kmetiji, kamp na kmetiji, ekonomika, investicija, SWOT
Objavljeno: 25.02.2019; Ogledov: 73; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (878,75 KB)

3.
Razvoj nagibnega traktorskega sedeža
Miran Purgaj, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj nagibnega traktorskega sedeža, ki ob bočnih nagibih traktorja omogoča vozniku ohranjanje vertikalnega položaja telesa. Pregled literature je pokazal, da je bilo predstavljenih že precej idej o samo izravnalnih ali delno izravnalnih sedežih, a se zaradi različnih omejitev njihova serijska vgradnja ni obnesla. V nalogi je predstavljeno, kako smo načrtovali nagibni sedež in izdelali prototip. Opisana je kinematika sedeža in primeri izračunov nagiba sedeža za 30o v obe smeri. Prikazana je tudi kontrola uravnavanja sedeža in postavitev potrebnih hidravličnih cilindrov. V zaključku diplomskega dela so opisani tudi naši občutki in opažanja po preizkusu prototipa sedeža.
Ključne besede: traktor, ergonomija, traktorski sedež, nagibanje
Objavljeno: 25.02.2019; Ogledov: 67; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

4.
Vrednotenje sort črnega teloha, selekcioniranih za gojenje v loncih
Aleks Raščan, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomskem delu je bila opravljena v letih 2016 in 2017 na treh sortah črnega teloha (Helleborus niger): ´Praecox´, ´Happy day´ in ´Happy day Royal´. Namen diplomskega dela je bil proučiti morfološke lastnosti teh treh sort, ki so selekcionirane za pridelavo v loncih. Rastline so bile posajene v substrat Klasmann Tonsubstrat in postavljene na plato za gojenje rastlin v loncih v delu, ki je bil dodatno senčen s senčilnimi mrežami. Ugotovili smo, da med proučevanimi sortami črnega teloha obstajajo statistično značilne razlike v morfoloških lastnostih. Povprečno število razvitih listov proučevanih sort se je statistično značilno razlikovalo le ob prvi in drugi meritvi, ob zadnji meritvi pa je bilo število listov enakomerno. Sorta ´Happy day Royal´ je razvila značilno večje liste in tvorila statistično značilno več cvetov v primerjavi s sortama ´Praecox´ in ´Happy day´.
Ključne besede: teloh, Helleborus niger, sorte, morfološke lastnosti
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Izračun hranilne vrednosti živil za pekovske izdelke in testenine ekološke kmetije »Sadonik«
Martina Pečnik, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Uredba št. 1169/2011 daje tri različne možnosti za pridobivanje povprečne hranilne vrednosti živila. Lahko se opravi analiza živila, lahko se izračuna iz znanih ali dejanskih povprečnih vrednosti uporabljenih sestavin oziroma se izračuna iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. V diplomskem delu smo na željo ekološke kmetije "Sadonik" izračunali hranilne vrednosti za 11 ekoloških pekovskih izdelkov in 8 vrst ekoloških testenin, ki jih kmetija trži kot predpakirane. Z izračunanimi vrednostmi bo kmetija dopolnila obstoječo deklaracijo pekovskega peciva, kruha in testenin. Osnovo za računanje sta predstavljali tako zakonodaja s področja označevanja, kot tudi recepture živil, ki nam jih je posredovala kmetija. Podatke o povprečnih vrednostih smo črpali iz splošno veljavnih in sprejetih podatkov. Vrednostim, ki smo jih dobili s pomočjo izračuna, smo določili meje dovoljenega odstopanja, ki so še sprejemljive v primeru uradne analize živila.
Ključne besede: označevanje živil, predpakirana živila, hranilne vrednosti, ekološka živila
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 113; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

6.
Vsebnost skupnih antocianinov v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Tjaša Romih, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Maline so visoko cenjen sadež, predvsem zaradi aromatičnega okusa in pestre kemična sestave. Antocianini dajejo plodovom malin značilno rdečo barvo in jih ščitijo pred UV-žarki in napadi insektov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na vsebnost skupnih antocianinov. V raziskavo smo vključili 22 vzorcev različnih genotipov malinjaka. Vsebnost skupnih antocianinov v ekstraktih plodov in nektarju smo izmerili s pH diferencialno metodo. Plodovi primitivnih in kultiviranih genotipov malinjaka se niso značilno razlikovali v vsebnosti antocianinov. Sušenje z zamrzovanjem ni značilno vplivalo na vsebnost antocianinov, medtem ko je termična obdelava plodov pri pripravi nektarja značilno znižala vsebnost antocianinov v primerjavi z zamrznjenimi plodovi.
Ključne besede: Maline (Rubus idaeus L.), antocianini, zamrznjeni plodovi, nektar, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, kultivirani genotipi, primitivni genotipi.
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 82; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (853,39 KB)

7.
Preusmeritveni načrt kmetije Ploj iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje
Denis Ploj, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo v Sloveniji je zaradi vedno večje osveščenosti prebivalstva o pomenu zdrave in lokalno pridelane hrane v porastu. Na drugi strani pa je ekološka pridelava predvsem za manjše kmetije dodana vrednost, saj se lažje preusmerijo in prilagodijo zahtevam ekološke pridelave ter svoj produkt prodajo po višji ceni. Za manjšo konvencionalno kmetijo Ploj, ki ima njivskih površin le 1,1 ha, je izdelan preusmeritveni načrt. Za vsak kmetijski proizvod je pripravljena kalkulacija skupnih stroškov v konvencionalni pridelavi, pri preusmeritvi v ekološko pridelavo in v ekološki pridelavi, ko ima kmetija že status za ekološke pridelke. Za razvoj simulacijskega modela sta bila za kmetijo izdelana petletni kolobar in gnojilni načrt. Rezultati diplomskega dela so pokazali, da kmetija v času konvencionalne pridelave posluje negativno, in sicer je finančni rezultat –216,39 €. V obdobju prvega leta preusmeritve je predviden pozitiven finančni rezultat v višini 3.371,33 €, medtem ko je za drugo leto preusmeritve predvideni finančni rezultat 6.770,17 €. Za obdobje ekološke pridelave je finančni rezultat 4.588,92 €.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, ekonomika preusmeritve, kalkulacije skupnih stroškov
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 101; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Veberič v ekološko
Aleš Veberič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava zajema pripravo preusmeritvenega načrta konvencionalne poljedelsko-vinogradniške kmetije Veberič v ekološko pridelavo. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit simulacijski model, s katerim lahko s pomočjo ekonomskih parametrov ocenjujemo upravičenost preusmeritve v ekološko pridelavo. Kalkulacije so izdelane za tri obdobja: konvencionalno, preusmeritev in obdobje po preusmeritvi, ko je dosežen ekološki status. Izhodišče za kalkulacije je konvencionalna pridelava v letu 2017, nato sledita dve leti preusmeritvenega obdobja za poljedelstvo in tri leta za vinogradništvo. Po preusmeritvenem obdobju pridobi kmetija ekološki status. Finančni rezultat konvencionalne pridelave je ocenjen s kalkulacijami skupnih stroškov in znaša 2.545,66 €. Na podlagi planskih kalkulacij je v obdobju preusmeritve predviden finančni rezultat v prvem letu preusmeritve 3.311,44 €, v drugem letu preusmeritve 3.183,01 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa doseže vrednost 5.702,71 €. Z analizo SWOT so predstavljene prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti za analizirano kmetijo. Zaključimo lahko, da je iz ekonomskega vidika upravičena pridelava v obdobju preusmeritve in po prehodu v ekološko kmetijstvo.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo / preusmeritveni načrt / kalkulacije / vinogradništvo
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 73; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (291,90 KB)

9.
Morfološke značilnosti listov medvrstnih križancev bezga
Metka Weiss Boltar, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Bezgi (rod Sambucus) predstavljajo pestro skupino vrst, ki imajo lahko številne enake ali podobne lastnosti, v marsičem pa se zelo razlikujejo. Naša raziskava je obsegala 157 rastlin/genotipov iz 44 različnih kombinacij medvrstnih križanj, ki se vzdržujejo v genski banki Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. Z različnimi meritvami, štetjem in primerjanjem smo opisali nekatere ključne morfološke značilnosti listov. Na vsaki opazovani rastlini smo izbrali najbolj tipičen povsem razvit list in izmerili dolžino celega lista, dolžino peclja, dolžino in širino vršnega lističa ter razdaljo od baze do linije, ki opredeljuje maksimalno širino vršnega lističa. Poleg tega smo prešteli število vseh lističev, ki sestavljajo list, število nedeljenih lističev in število lističev drugega reda (če so obstajali) ter morebitne priliste. Od kvalitativnih lastnosti smo določili obliko listnega roba, konice in baze. Pri opazovanih križancih je bil rob vršnega lističa napiljen oz. nažagan, konica podaljšana, baza pa ostrokotna ali razširjena (zaobljena). V drugem delu raziskave smo na vsaki vzorčeni rastlini izbrali najmlajši že povsem razvit list in na njem s kromometrom kvantitativno določili barvo vršnega lističa in lističa levo in desno od njega ter izračunali povprečje vseh treh meritev. Čeprav so nekatere rastline pripadale isti hibridni kombinaciji, so se njihovi listi med seboj razlikovali tudi po več kot eni lastnosti.
Ključne besede: Sambucus spp., bezeg, medvrstni križanci, list, morfologija
Objavljeno: 25.01.2019; Ogledov: 110; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (972,47 KB)

10.
Vpliv alkalnega zeolita na pH vrednost tal
David Roškarič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, ki smo ga izvajali dve rastni sezoni, smo preučili vpliv alkalnega zeolita, imenovanega Silofil, na pH vrednost tal. Omenjeni zeolit je bil apliciran na dveh lokacijah na katerih smo vzorčili iz dveh globin, in sicer od 0 do 5 cm ter od 0 do 30 cm. Izmerili smo potencialno in aktivno kislost tal. Dodatek zeolita in globina vzorčenja nista značilno vplivali na pH vrednosti tal. Na reakcijo tal so imele največji vpliv naravne danosti, kot sta lokacija njiv in organska snov.
Ključne besede: Zeolit, potencialna kislost, aktivna kislost
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 66; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (670,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici