SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 958
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (612,86 KB)

2.
Optimiziranje uporabe stroja za vrstno odstranjevanje plevelov orizzonti orion
Gregor Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo testirali, kako različna vozna hitrost, kot uporabe vretena in naknadna uporaba okopalnika vplivajo na količino odstranjenih plevelov v sadovnjaku v pasu pod drevesi. Pri raziskovanju smo uporabili stroj Orizzonti Orion, s katerim smo testirali nitkarja Ecology Kit in Speed Green ter okopalnik Orion. Nitkarja Ecology Kit in Speed Green smo testirali pri voznih hitrostih 2,2 km/h in 3,5 km/h, naknadno smo še nitkar Speed Green testirali pri 60° kotu vretena. Okopalnik Orion smo testirali pri vozni hitrosti 2,2 km/h samostojno, naknadno pa še v souporabi z nitkarjem Ecology Kit, kjer smo želeli ugotoviti, ali se upraviči dvojni prehod. Rezultate smo merili dvakrat; prve meritve smo opravili takoj po odstranjevanju, druge pa po dveh tednih po odstranjevanju. Poskus se je izvajal na posestvu kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor v Gačniku, ki je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Najslabše rezultate smo dosegli pri samostojni obdelavi z okopalnikom Orion zaradi višine in gostote plevelov, saj je preživela večina plevelov, edini odstranjeni pleveli so bili samo najmanjši pleveli do višine 5 cm. Za ostale smo ocenili, da so bili samo zamaknjeni in so po obdelavi normalno nadaljevali z rastjo. Pri primerjavi vozne hitrosti 2,2 km/h in 3,5 km/h z nitkarjema Ecology Kit in Speed Green smo prišli do zaključka da smo pri vozni hitrosti 2,2 km/h v obeh primerih dosegli mnogo boljše rezultate, zaradi količine odstranjenih plevelov takoj po tretiranju in višine plevelov ter zaraščenosti pasu s pleveli, ki smo jih izmerili pri na drugih meritvah. Naknadna uporaba okopalnika za nitkarjem se je izkazala za neopravičeno. Zaključujemo, da smo najboljše rezultate dosegli pri obdelavi z nitkarjem Speed Green pri vozni hitrosti 2,2 km/h in zamiku vretena za kot 60° kot zaradi količine odstranjenega plevela in širine obdelanega pasu takoj po odstranjevanju ter višine plevela na drugih meritvah.
Ključne besede: pleveli, vozna hitrost, mehansko odstranjevanje, optimizacija, nitkar
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (4,96 MB)

3.
Ekonomičnost reje krav dojilj na srednje veliki ekološki kmetiji – študija primera
Maja Vocovnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na študiji primera srednje velike ekološke kmetije (25,2 GVŽ) smo ocenjevali ekonomičnosti reje krav dojilj za leto 2016. V modelni kalkulaciji smo simulacijsko ocenili vse pomembnejše ekonomske parametre: skupne stroške, skupne prihodke, finančni rezultat, lastno ceno in koeficient ekonomičnosti. Na podlagi ocenjenih ekonomskih parametrov smo ugotovili, da je kmetija poslovala s pozitivnim finančnim rezultatom, ki je znašal 306,96 €. Z ozirom na ocenjeno vrednost koeficienta ekonomičnosti lahko trdimo, da je proizvodnja ekonomsko upravičena, saj je ta 1,01. Izvedena je bila tudi analiza občutljivosti, pri kateri smo predpostavili, da bi na kmetiji prodali več genetsko brezrožnih plemenskih živali in ekonomsko upravičili rejo krav dojilj z višjim koeficientom ekonomičnosti (1,11) in višjo oceno finančnega rezultata (3.857,27 €).
Ključne besede: reja krav dojilj, ekonomika, kalkulacije skupnih stroškov, analiza občutljivosti
Objavljeno: 29.09.2017; Ogledov: 250; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (649,19 KB)

4.
Vpliv dodajanja močil na stopnjo napada bolezni ter škodljivcev in na učinkovitost ffs apliciranih v nasadu čebule
Janko Golob, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Manjšo porabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju FFS) lahko dosežemo z uporabo močil, s čimer se usmerimo v trajnostno kmetijstvo. V letu 2015 smo na poljedelski kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poskus za preizkušanje vpliva močil na učinkovitost FFS za zatiranje bolezni in škodljivcev čebule. Poskusne parcelice smo tretirali s štirimi različnimi škropilnimi programi (ekološki, kontaktni, sistemični in kontaktno-sistemični), ki smo jim dodali štiri različna močila (Dash – metilirano olje; Nu-film – smola iglavcev; Break Thru in Sylwet –silikonski omočili). Analizirali smo pojav čebulne plesni (Peronospora destructor Casp.), rjave pegavosti (Stemphylium vesicaria (Wallr.) E.G. Simmons) in škrlatne pegavosti (Alternaira porri (Ellis) Cif.) ter stopnjo napada tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.). Močili Dash in Nu-film sta povečala učinkovitost kontaktnih pripavkov in pripravkov, dovoljenih v ekološki pridelavi, torej fungicidov in insekticidov. Močili Break Thru in Sylwet sta nekoliko povečali učinkovitost sistemičnih fungicidov, pri insekticidih pa je bil učinek manjši. Največjo količino pridelka smo dosegli v kombiniranem in sistemičnem škropilnem programu ob dodatku močil Dash in Nu-film. Močila so izboljšala učinkovitost škropilnih programov, vendar jih je najbolj smiselno dodajati kontaktnim škropilnim pripravkom.
Ključne besede: čebula / bolezni / škodljivci / močila / zatiranje
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 251; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (667,33 KB)

5.
Analiza poslovnega organiziranja v zadružništvo pri pridelovalcih okrasnih rastlin
Vanja Matijec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati pripravljenost pridelovalcev okrasnih rastlin za povezovanje v poslovno organiziranje zadružništvo. Za pridobitev informacij je bilo v maju in juniju 2017 anketiranih 17 pridelovalcev okrasnih rastlin iz severovzhodne Slovenije. Rezultati ankete so pokazali, da so pridelovalci v glavnem seznanjeni z obliko poslovnega organiziranja zadružništvo. Večina pridelovalcev (94 %) je mnenja, da bi bilo potrebno na območju SV Slovenije ustanoviti zadrugo pridelovalcev okrasnih rastlin. Ugotovili smo, da bi v primeru ustanovitve zadruge bila več kot polovica pridelovalcev pripravljena postati član zadruge, iz česar sledi, da so pripravljeni na povezovanje v zadrugo. V primeru ustanovitve zadruge pa pridelovalci ne bi bili pripravljeni zaposliti osebo, ki bi skrbela za nabavo repromateriala, trženje, promocijo in drugo. Raziskava je pokazala, da večina (69 %) pridelovalcev ni zadovoljna s sodelovanjem slovenskih vrtnarjev med seboj.
Ključne besede: okrasno vrtnarstvo, pridelovalci okrasnih rastlin, zadružništvo, organizacije pridelovalcev, poslovno organiziranje
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (548,77 KB)

6.
Preučevanje alternativnih pripravkov za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci
Matic Leben, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V sezoni 2016 je bil narejen poljski poskus, namen katerega je bila analiza možnosti zmanjšanja stopnje napada čebule (sorta 'Ptujski rdeči') od bolezni in škodljivcev z uporabo alternativnih pripravkov za varstvo čebule znamke EM™ (EM-5, EM Naturalnie Aktywny in EM OGROD), ki temeljijo na združbi efektivnih mikroorganizmov in rastlinskih izvlečkov. Učinkovitost EM mikrobnih pripravkov za zatiranje bolezni in škodljivcev smo primerjali z nekaterimi pripravki, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi (baker, žveplo, kisle gline, karbonati …), in pripravki, ki jih uporabljamo v integrirani pridelavi. Od povzročiteljev bolezni smo preučevali napad gliv iz rodov Peronospora, Alternaria, Fusarium, Stemphylium, Botrytis in bakterij Erwinia ter Burkholderia, od škodljivcev pa tobakovega resarja (Thrips tabaci L.). Škropilni program, sestavljen iz EM pripravkov, je v primerjavi s kontrolo napad bolezni zmanjšal za 20 do 45 %, alternativni program z ekološkimi pripravki za 50–90 % in integrirani program za 70–96 %. Dosežene stopnje zmanjšanja stopnje napada od resarja so bile bistveno nižje.
Ključne besede: čebula, bolezni, škodljivci, mikrobiološki pripravki, EM™
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (814,54 KB)

7.
Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega olja
Martina Jug, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Ključne besede: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1015,19 KB)

8.
Primerjava tehnike pridelave oljnih buč v Sloveniji med leti 1998 in 2016
Kristina Leva, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pridelava oljnih buč v Sloveniji skozi leta narašča vse do 5800 ha, zato je s pomočjo ankete bila narejena analiza sprememb tehnike pridelave oljnih buč med leti 1998 in 2016. Analiziran je tudi vpliv izobrazbe (kmetijska, ne kmetijska), velikost kmetijskega gospodarstva (do 6 ha, 6 do 10 ha, nad 10 ha) in način pridelave (ekološka, konvencionalna in KOP-poljedelstvo) na tehniko pridelave oljnih buč. Anketiranje je izvedeno v pomurski, podravski in savinjski regiji. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je v preučevanem obdobju večja za 0,6 ha. Velikost površin z oljnimi bučami pa se je iz 1 ha povečala na 3 ha. Pridelovalci še vedno uporabljajo 'Gleisdorfersko golico' in 'Slovensko golico'. Na trgu so registrirani novi pripravki za varstvo oljnih buč. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se pridelava oljnih buč v zadnjih desetletjih ni spremenila. Velikost kmetijskega gospodarstva ima vpliv na izbor sortnega materiala, zasnovo kolobarja, analizo tal, količino porabljenega semena na ha, spravilo in količino pridelka oljnih buč. Način pridelave vpliva na izbiro sortimenta, velikost pridelovalnih površin oljnih buč, zasnovo kolobarja, analizo tal, gnojenje, količino porabljenega semena, način setve ter na spravilo in količino pridelka.
Ključne besede: oljne buče / Slovenija / tehnika pridelave / anketa
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (849,00 KB)

9.
Pridelek soje v različnih pridelovalnih sistemih
Katja Ratnik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo v okviru trajnostnega projekta izvedli poljski poskus na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor v Pivoli. Namen je bil primerjati in ovrednotiti produktivnost sort soje (Glycine max (L.) Merr.) v različnih pridelovalnih sistemih. Premerjani sta bili dve sorti ('ES Mentor' in 'Aligator') in integrirani (IPL), ekološki (EKO), biodinamični (BD) ter konvencionalni (KONV) pridelovalni sistem. V danih pridelovalnih razmerah med uporabljenimi tehnikami pridelave ni statistično značilnih razlik med izmerjeno vlago v zrnju, maso koreninskih nodulov, maso korenin, maso suhih stebel in listov ter žetvenimi indeksi. Sicer pa se rast in razvoj med sortama 'ES Mentor' in 'Aligator' statistično značilno razlikujeta glede pridelka zrnja, mase korenin in pridelka. Višjo vrednost svežega in suhega zrnja dosega sorta 'ES Mentor', in sicer je masa svežega zrnja 206,05 g (15 rastlin), suhega pa 173,20 g (15 rastlin), za sorto 'Aligator' pa masa svežega zrnja 163,26 g (15 rastlin), suhega pa 136,60 g (15 rastlin). Prav tako višja vrednost mase korenin pripada sorti 'ES Mentor', to je 29,55 g (15 rastlin), sorti 'Aligator' pa vrednost 22,95 g (15 rastlin). IPL obravnavanje daje najvišji pridelek (4,41 kg/10 m 2 ), BD obravnavanje pa najnižji pridelek (3,91 kg/10 m 2 ). Izmed sort višji pridelek daje 'ES Mentor' (4,31 kg/10 m 2 ), nižjega pa 'Aligator' (4,01 kg/10 m 2 ).
Ključne besede: soja, pridelovalni sistem, sorta, pridelek
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (622,30 KB)

10.
Izračun hranilne vrednosti živilom ekološke kmetije »Pri Baronu«
Sabina Karlovčec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: S koncem decembra 2016 je v okviru Uredbe št. 1169/2011, prišel v veljavo člen, ki predpisuje obvezno navedbo energijskih in hranilnih vrednosti na predpakiranih živilih. V okviru diplomskega dela smo za ekološko kmetijo »Pri Baronu« izračunali energijske in hranilne vrednosti živilom v ponudbi kmetije. S pomočjo receptur, splošno veljavnih podatkov in upoštevajoč vso veljavno zakonodajo smo naredili izračune in jih primerjali z vrednostmi primerljivih ekoloških živil, najdenih na slovenskem trgu. Preverili smo, ali med njimi prihaja do odstopanj in če so ta znotraj predpisanih tolerančnih mej. Rezultati kažejo, da do odstopanj največkrat pride pri energijski vrednosti in vsebnosti ogljikovih hidratov ter soli. Tolerančne meje so s svojimi vrednostmi presegli nekateri sirupi in marmelade, pesto namaza ter kisla repa in zelje ter začimbna mešanica Baronogeta. Pri ostalih primerjanih živilih so bile razlike znotraj predpisanih tolerančnih mej. Izračune energijske in hranilne vrednosti bo kmetija dodala na obstoječe označbe svojih predpakiranih živil.
Ključne besede: označevanje, hranilne vrednosti, energijske vrednosti, predpakirana živila, ekološka živila
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1016,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici