SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 918
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava med permakulturnim, konvencionalnim in ekološkim vrtom
Suzana Vrbač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, je opazna težnja, da bi vsako gospodinjstvo imelo svoj vrt, vedno večja pa je tudi želja po samooskrbi. Prav tako so ljudje vedno bolj osveščeni glede pomembnosti neoporečne hrane, vzgojene brez pesticidov in na čim bolj naraven način. Zato je bila v letu 2016 narejena diplomska naloga, katere namen je iz različnih aspektov, pomembnih za vsakega sodobnega vrtičkarja, ugotoviti, kakšen način vrtnarjenja je najbolj optimalen, da ima vrtičkar čim več koristi s čim manj negativnimi vplivi na okolje. Med tremi različnimi načini oskrbe vrta, in sicer permakulturnim, ekološkim ter konvencionalno oskrbovanim vrtom, je bila narejena primerjava skupne količine pridelkov posameznih zelenjadnic, števila plodov, velikosti rastlin, največje pojavnosti določenih bolezni in škodljivcev, populacija deževnikov ter analiza inputov in ocena tržne vrednosti. V poskusu smo želeli priti do rezultatov, kateri pridelovalni način privablja največ koristnih organizmov ter naredili primerjavo v populaciji deževnikov. Kot zaključek je iz vseh vloženih inputov (stroški za gnojila, škropiva, ure dela ...) ovrednotena in izračunana povprečna lastna cena pridelkov glede na način oskrbe vrta. Rezultati so pokazali, da je bilo v primerjavi s konvencionalnim vrtom na ekološkem 25,01 % manj pridelka, na permakulturnem pa 39,38 %. Pri analizi populacije deževnikov smo prišli do zaključka, da sta število srednjih deževnikov in skupna masa deževnikov odvisna od načina pridelave. Tako je število srednjih deževnikov na ekološkem vrtu (17,0/0,25 m2) in permakulturnem vrtu (17,5/0,25 m2) statistično enako in večje od števila deževnikov na konvencionalnem vrtu (12,0/0,25 m2 ). Pri izračunu tržne vrednosti smo prišli do rezultatov, da je najoptimalnejši ekološki vrt s skupnimi stroški 348,8 € letno. Rezultati poskusa, narejenega v letu 2016, lahko vrtičkarjem pomagajo pri lažji odločitvi, za kateri pridelovalni sistem se bodo odločili.
Ključne besede: vrt, ekološko, konvencionalno, permakulturno
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

2.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na območju Koroške
Zala Ramšak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se je močno povečalo povpraševanje po ekološko pridelanih živilih. V diplomskem delu smo analizirali razmere ponudbe ekološke pridelave in način trženja pridelkov na območju Koroške. Analizo smo opravili v prvi polovici leta 2016 z anketiranjem ekoloških pridelovalcev. V vzorcu raziskave smo zajeli 13,7 % oziroma 30 od 219-ih ekoloških kmetij na območju Koroške, po podatkih pridobljenih februarja 2016 na spletni strani Ekološke kmetije po Sloveniji. Ugotovili smo, da kar 96,6 % anketiranih kmetij trži presežke pridelave. Med vprašanimi si jih 40 % v prihodnosti želi povečati ponudbo svojih pridelkov in izdelkov. Mnenja glede prodaje presežka pridelkov pa so med anketiranimi deljena, saj jih je polovica mnenja, da s prodajo presežkov ne bi imeli problemov, druga polovica se s tem ne strinja. Meni, da bi prodaja predstavljala precejšnjo težavo. Iz raziskave smo razbrali tudi, da si kmetovalci želijo več obiskov svetovalcev na kmetijah (32 %), več aktualnih predavanj in izobraževanj (22 %) ter več organiziranih strokovnih ekskurzij (16 %).
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, analiza trženja, ponudba živil, Koroška
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

3.
Ekološka pridelava pora in cvetače s podsevkom bele detelje
Julijana Zorec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V ekološki pridelavi zelenjave se preskušajo različne metode in postopki s ciljem zmanjšati dokupe gnojil in sredstev za varstvo rastlin tudi z uporabo različnih podsevkov ali združenih setev. Cilj preučevanja je primerjava pridelave pora in cvetače s podsevkom bele detelje in na črni foliji kot običajnim načinom. V letu 2014 je bil v okviru projekta InterVeg na ekološki kmetiji Berden v Hrastju - Moti izveden poljski poskus s cvetačo sorte 'Snežna kepa' in porom 'Striker F1' s podsevkom bele detelje v primerjavi s pridelavo na črni foliji. Med rastno dobo pora in cvetače je bil ocenjen pojav škodljivcev in bolezni ter ob koncu rastne dobe rastlin izvrednoten skupni in tržni del pridelka, ocenjene so bile morfološke značilnosti ter še enkrat ocenjen pojav škodljivcev. V naletu škodljivcev pri cvetači med pridelavo na črni foliji in pridelavo s podsevkom bele detelje ni statistično značilnih razlik. Rezultati ocene škodljivcev in bolezni pri poru kažejo, da je pojav porove zavrtalke večji na črni foliji. Prav tako je bila večja okuženost z alternarijo pri pridelavi na črni foliji. Pri skupni masi cvetače in pri premeru rože ni statistično značilnih razlik, večje razlike so pri tržni masi cvetače, kjer je bila pri pridelavi na črni foliji tržna masa statistično značilno večja (0,272 kg/rastlino) kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,207 kg/rastlino). Skupna masa pora je statistično značilno večja (0,205 kg/rastlino) pri pridelavi na črni foliji kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,113 kg/rastlino). Prav tako je povprečen premer stebla pora večji pri pridelavi s črno folijo. Razlik Med pridelovalnima sistemoma ni bilo značilnih razlik pri tržni masi pora. Ob podsevku bele detelje je bil v primeru pridelave pora ohranjen tržni pridelek in zmanjšana prisotnost škodljivcev, kar nakazuje možnost uporabe takega pridelovalnega sistema tudi v praksi.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, cvetača, podsevek, črna folija
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

4.
Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelave
Jožica Glavač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Objavljeno: 09.05.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (2,12 MB)

5.
Preureditev hleva za molznice iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih krav
Matic Šinkovec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je bil izdelati idejno zasnovo za preureditev obstoječega hleva iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih krav z ležalnimi boksi in betonskimi rešetkami. S tem bomo izboljšali način reje, povečali skupno količino mleka, olajšati delo kmetu ter omogočili boljšo funkcionalnost in ekonomičnost reje. Idejno zasnovo novega hleva in trenutno stanje obstoječega hleva bomo izrisali s pomočjo programa AutoCAD 2010. Trenutno ima kmetija 9 nizkih privezov ter 2 boksa. S preureditvijo bomo povečali število živali iz 9 na 17 molznic in 18 ostalih kategorij goved. Obstoječi hlev je precej temačen, s preureditvijo bo v njem dovolj naravne svetlobe, saj na zahodnem delu ne bo stene ampak protivetrna mreža.
Ključne besede: preureditev hleva, idejna zasnova, reja neprivezanih krav
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 93; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

6.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Ključne besede: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 81; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (769,08 KB)

7.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na lastni kmetiji
Florjan Klavž, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na lastni kmetiji je bila proučevana ekonomika ekološke kmetijske pridelave in predelave za leto 2014. S pomočjo simulacijskega modela so bili ocenjeni ekonomski indikatorji za vsako kmetijsko pridelavo. V modelu so na podlagi metodologije kalkulacij skupnih stroškov ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Slednji prikazuje (FR = 8.164,22 €) upravičenost kmetijske pridelave in predelave na analizirani kmetiji. Ocenjeni parametri so nadalje služili kot pomoč za finančno analizo investicije. Uporabljena je bila metoda »Cost – Benefit« CBA analiza. Izvedena je bila investicija v predelovalni obrat za razsek in predelavo mesa s skupno višino investicije 7.536,36 €. Ob predpostavki uspešne prodaje je bil ocenjen letni denarni tok (LDT = 3.095,73 €) in koeficient ekonomičnosti predelovalnega obrata (Ke = 1,43). Kot glavni finančni parameter je bila ocenjena neto sedanjo vrednost (NSV = 815,71 €); ob upoštevanju 5,5 % obrestne mere se investicija povrne v tretjem letu. Kot pomožni indikator je bila ocenjena interna stopnja donosnosti (ISD = 11,21 %). Zaključujemo, da je investiranje v obrat za razsek in predelavo mesa na vzorčni ekološki kmetiji finančno upravičeno.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, CBA analiza, ekološka kmetija, predelava mesa
Objavljeno: 28.02.2017; Ogledov: 165; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

8.
Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikih
Katja Tuš, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.
Ključne besede: krave molznice, lisasta pasma, izvor plemenjaka, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 144; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (875,72 KB)

9.
Vpliv fiziološkega stimulatorja PRP EBV na morfološke lastnosti gnojenih okrasnih rastlin
Tina Trebovc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti vpliv različnih koncentracij PRP EBV® (Eau Bleue Vegetal, PRP Technologies) na rast in razvoj proučevanih okrasnih rastlin (Begonia semperflorens LINK ET OTTO 'Senator Scarlet' in Pelargonium peltatum L'HERIT. 'Ville de Paris Red'). Vpliv PRP EBV na rast in razvoj rastlin smo proučevali v štirih koncentracijah: kontrola (brez tretiranja rastlin), 0,5 % , 1 % in 2 %. Pripravek smo dodajali preko listov od maja (20. teden) do avgusta (34. teden) vsake 14 dni. Na rastlinah smo vrednotili morfološke lastnosti in sicer: število razvitih listov, število cvetočih cvetov, višino in širino rastline, maso neposušene in posušene rastline ter maso neposušenih in posušenih korenin. Ugotovili smo, da ima koncentracija PRP EBV pripravka značilen vpliv na morfološke značilnosti proučevane rastlinske vrste. Pri vednocvetočih begonijah je bila skozi celo rastno dobo najbolj učinkovita 2% koncentracija PRP EBV, vendar se je največji vpliv PRP EBV na rast in razvoj rastlin z 2% koncentracijo pokazal na koncu rastne dobe, v 4. terminu vrednotenja. Pri vednocvetočih begonijah je imel PRP EBV značilen vpliv na vse morfološke lastnosti. Pri povešavih pelargonijah, se je statistično značilen vpliv PRP EBV na morfološke značilnosti pokazal proti koncu rastne dobe, v 3. in 4. terminu vrednotenja, in sicer samo pri številu listov in cvetov. Učinkovitost pripravka PRP EBV je odvisna od koncentracije pripravka in od proučevane rastlinske vrste.
Ključne besede: fiziološki stimulator, PRP EBV, morfološke lastnosti, okrasne rastline
Objavljeno: 15.02.2017; Ogledov: 138; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (901,36 KB)

10.
MERJENJE IZPUSTOV CO2 IZ RAZLIČNO OBDELANIH TEŽKIH TAL
Doroteja Brumec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Leta 2013 je bil izveden poljski poskus v bližini Zg. Kungote, pri katerem smo primerjali pojavnost izpustov CO2 iz težkih tal zaradi različnih tehnik obdelave tal; oranje in priprava tal s predsetvenikom, rahljalnik in direktna setev. Ugotoviti smo želeli vplive različnih načinov obdelave tal in vremenskih dejavnikov na mesečno velikost izpustov CO2. Pri obdelavi s pomočjo pluga se je v mesecu maju pri povprečni temperaturi 14,77 °C in 35,2 mm padavin povprečno sprostilo 26,16 μmol/m2s. Pri konzervirajoči obdelavi smo največjo vrednost izpustov CO2 (9,0 μmol/m2s) izmerili v mesecu septembru, pri povprečni temperaturi 14,92 °C in 143,6 mm padavin. Prav tako smo meseca septembra zabeležili največje izpuste CO2 pri direktni setvi (11,00 μmol/m2s). Povprečne letne vrednosti izpustov CO2 so znašale pri konzervirajoči obdelavi 4,90 μmol/m2s, pri direktni setvi 5,40 μmol/m2s in pri obdelavi s plugom 8,0 μmol/m2s, kar pomeni, da lahko z izbiro različnih načinov obdelave tal pomembno vplivamo na zmanjšanje izpustov CO2 pri poljedelstvu.
Ključne besede: obdelava tal, oranje, rahljalnik, direktna setev, izpusti CO2 iz tal
Objavljeno: 27.01.2017; Ogledov: 110; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (5,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici