SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1043
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Ključne besede: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Ekonomika preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko – študija primera
Alen Bolkovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Po statističnih podatkih in po množici drugih dejstev v zadnjih letih vedno več konvencionalnih kmetij prehaja v ekološki način kmetovanja. Ekološko kmetovanje ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva. V diplomskem delu je izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno poljedelsko (19,70 ha) kmetijo Nemec, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije, natančneje na Cvenu pri Ljutomeru. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit tehnološko-simulacijski model za potrebe ocene ekonomike preusmeritve. Z omenjenim modelom smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Finančni rezultat kmetije v konvencionalnem obdobju znaša 9.843,35 €. V obdobju preusmeritve je predviden finančni rezultat 7.460,47 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 31.061,95 €. Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev poljedelske kmetije Nemec v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Ekonomika, ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 14; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Analiza možnosti samozaposlitve na majhni kmetiji
Smiljan Kos, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Današnji trend v kmetijstvu je industrializacija pridelave hrane, kar ima zraven nekaterih pozitivnih lastnosti vsekakor tudi veliko negativnih. Ena od teh je večanje kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na hitro upadanje biotske pestrosti. Zato smo se v letu 2018 odločili, da bomo analizirali možnosti samozaposlitve na majhni samooskrbni kmetiji Kos, ki obsega 1,47 ha obdelovalnih površin. Predpostavili smo, da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo, investira v trajni nasad malin, v sušilnico oz. liofilizator ter vzpostavi predelava v čokoladno-sadne izdelke. Uporabljene so bile metoda simulacije, ocena ekonomike preusmeritve v ekološko pridelavo ter finančna analiza. Ugotovili smo, da lahko na kmetiji Kos zagotovimo delovno mesto eni osebi za polni delovni čas (1.800 ur/leto) ter za 600 ur sezonskega dela pri obiranju malin. Skupna investicija (75.000 €) se ob predvidenem letnem denarnem toku (4.803,06 €) po statični metodi povrne po 15 letih ter 226 dneh.
Ključne besede: finančna analiza, samozaposlitev, majhna kmetija, ekološko kmetijstvo, ocena investicije
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Marketinška analiza podjetniške dejavnosti na vinogradniški kmetiji
Katarina Pungračič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava osvetljuje marketinško dejavnost na izbrani družinski vinogradniški kmetiji v Sloveniji. Vključuje uvodno predstavitev izbranih statistik vinarstva v Sloveniji in predstavitev analize osnovnega trženjskega spleta (4P) – produkta/storitve, cen, prodajnih poti in promocije. Rezultati raziskave kažejo, da se je zaradi aktivne promocije v letih 2015–2017 spremenila struktura gostov na analizirani kmetiji. Povečal se je obseg penzionskih gostov iz 18 na 187. Trženjske aktivnosti so v obdobju 2013–2017 vplivale tudi na povišanje cen različnih tipov vina lastne ponudbe.
Ključne besede: vinogradništvo, turistična kmetija, trženjska analiza, Haloze
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (724,47 KB)

5.
Uporaba mlečnih nadomestkov za teleta
Klavdija Šuen, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi je predstavljena vzreja telet od rojstva do odstavitve, poudarek je bil na uporabi mlečnih nadomestkov. Predstavljeni so različni načini krmljenja z mlekom in mlečnimi nadomestki ter njihove priporočene sestave. Opravili smo dve različni anketi, pri katerih je bil poudarek na uporabi mlečnih nadomestkov. Pri prvi anketi, ki je prikazana v Prilogi 1 smo proučevali, kako kmetje napajajo teleta v prvih tednih starosti, kdaj, kako in kakšne mlečne nadomestke uporabljajo. Od skupno 174 anketiranih, jih 64,4 % od drugega tedna naprej napaja z domačim mlekom, 24,7 % jih meša mleko z mlečnim nadomestkom in 10,9 % uporablja samo mlečni nadomestek. Povprečna količina napajanega polnomastnega mleka na dan je 7,68 litra. Mlečne nadomestke smo prikazali v šifrah, kjer je številka 1 najpogosteje uporabljen in številka 17 najmanj. Med seboj smo primerjali 17 mlečnih nadomestkov različnih proizvajalcev glede na analitske sestavine, surovinsko sestavo, nutritivne dodatke, tehnološke dodatke in zootehnične dodatke. Ugotovili smo, da ima največ komponent mlečni nadomestek številka 12, ki pa se pri rejcih ne pojavlja pogosto. Pri drugi anketi, ki je dodana v Prilogi 2, smo primerjali dve naključni kmetiji, ki uporabljata mlečne nadomestke. Ugotavljali smo kakšne razlike se pojavljajo med njima v uporabi mlečnih nadomestkov ter kakšen je prehod telet iz mlečnega nadomestka na krmne mešanice.
Ključne besede: mlečni nadomestki, mlezivo, mleko, teleta, govedo
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (618,35 KB)

6.
Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanja
Nataša Medved, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne.
Ključne besede: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 118; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov
Helena Zver, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na barvo mesnih izdelkov (suhe vratovine in pancete). Vzorci mesnih izdelkov so izhajali iz poskusa, v katerem so prašiči v obdobju pitanja (60-130kg) dobivali krmo z različnimi krmnimi dodatki. Kontrolna skupina (n=9) je dobivala klasično krmo za pitanje, pri ostalih treh skupinah pa je bil v standardni obrok dodan hmelj (n=11), tanin (n=11) ali vitamin E (n=5). Barvo mesnih izdelkov smo merili s spektrokolorimetrom in sicer barvne parametre L* (svetlost), a* (odtenek rdeče barve) in b* (odtenek rumene barve). Pri vratovini smo barvo izmerili na svežem prerezu, pri panceti pa smo meritev ponovili še nekajkrat (6-krat v obdobju 1-6 ur ter 1, 2, 3, 4, 7, 14 in 21 dni po rezanju), s čimer smo želeli analizirati obstojnost barve. Krmni dodatki niso vplivali na barvo vratovine. Pri panceti smo ugotovili, da imajo krmni dodatki določen vpliv na barvo izdelka, vendar pa ne vplivajo na obstojnost barve (opažena je bila neznačilna interakcija med časom merjenja in krmnim dodatkom). Čas shranjevanja ni imel vpliva na barvni parameter L*, vrednosti parametra a* so ves čas merjenja padale, parametra b* pa naraščale. Med krmnimi dodatki sta nekoliko večji vpliv na barvo pokazala vitamin E in hmelj, vendar vpliv posameznega dodatka ni bil vselej enakoznačen, zaradi česar o kakršnem koli vidnejšem vplivu izbranih prehranskih dodatkov ne moremo sklepati.
Ključne besede: mesni izdelki, barva, krmni dodatki, antioksidanti
Objavljeno: 01.03.2019; Ogledov: 103; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Možnost uvedbe turizma na kmetiji – študija primera
Matej Sekolovnik, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali možnost uvedbe turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Odločili smo se, da bomo za potrebe turizma na obravnavani kmetiji ocenili investicijo v zasnovo kampa na kmetiji. Pri tem je bilo treba oceniti ekonomiko poslovanja za kamp in določiti višino investicije, ki bi bila potrebna za postavitev kampa. Z metodo ocene neto sedanje vrednosti (NSV) smo pri 5,5-odstotni obrestni meri ocenili dobo vrnitve investicije. Predpostavili smo, da se bo ob predpostavljenih parametrih investicija povrnila v 10 letih. Finančna ocena kaže, da je obdobje vrnitve ob predpostavljenih parametrih analize 15 let, kjer je ocena NSV: 2.722,18 €. Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 5,59 % (NSV je v tem primeru 0 €). Za postavitev kampa na kmetiji je bila pripravljena analiza SWOT.
Ključne besede: turizem na kmetiji, kamp na kmetiji, ekonomika, investicija, SWOT
Objavljeno: 25.02.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (878,75 KB)

9.
Razvoj nagibnega traktorskega sedeža
Miran Purgaj, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava razvoj nagibnega traktorskega sedeža, ki ob bočnih nagibih traktorja omogoča vozniku ohranjanje vertikalnega položaja telesa. Pregled literature je pokazal, da je bilo predstavljenih že precej idej o samo izravnalnih ali delno izravnalnih sedežih, a se zaradi različnih omejitev njihova serijska vgradnja ni obnesla. V nalogi je predstavljeno, kako smo načrtovali nagibni sedež in izdelali prototip. Opisana je kinematika sedeža in primeri izračunov nagiba sedeža za 30o v obe smeri. Prikazana je tudi kontrola uravnavanja sedeža in postavitev potrebnih hidravličnih cilindrov. V zaključku diplomskega dela so opisani tudi naši občutki in opažanja po preizkusu prototipa sedeža.
Ključne besede: traktor, ergonomija, traktorski sedež, nagibanje
Objavljeno: 25.02.2019; Ogledov: 95; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

10.
Vrednotenje sort črnega teloha, selekcioniranih za gojenje v loncih
Aleks Raščan, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomskem delu je bila opravljena v letih 2016 in 2017 na treh sortah črnega teloha (Helleborus niger): ´Praecox´, ´Happy day´ in ´Happy day Royal´. Namen diplomskega dela je bil proučiti morfološke lastnosti teh treh sort, ki so selekcionirane za pridelavo v loncih. Rastline so bile posajene v substrat Klasmann Tonsubstrat in postavljene na plato za gojenje rastlin v loncih v delu, ki je bil dodatno senčen s senčilnimi mrežami. Ugotovili smo, da med proučevanimi sortami črnega teloha obstajajo statistično značilne razlike v morfoloških lastnostih. Povprečno število razvitih listov proučevanih sort se je statistično značilno razlikovalo le ob prvi in drugi meritvi, ob zadnji meritvi pa je bilo število listov enakomerno. Sorta ´Happy day Royal´ je razvila značilno večje liste in tvorila statistično značilno več cvetov v primerjavi s sortama ´Praecox´ in ´Happy day´.
Ključne besede: teloh, Helleborus niger, sorte, morfološke lastnosti
Objavljeno: 22.02.2019; Ogledov: 135; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici