Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Iz leta v leto se z naraščanjem svetovne populacije večajo tudi pritiski ljudi na kmetijski sektor, da se z obstoječo tehnologijo in načinom pridelave hrane pridela večjo količino hrane. Tradicionalna kmetijska praksa posledično predstavlja vedno večjo obremenitev okolja, neracionalno porablja omejene vire, s svojim delovanjem negativno posega v ekosistem in se zaradi opuščanja kmetovanja na manjših lokalnih površinah se hkrati daljša tudi transportna pot, ki jo mora pridelana hrana narediti, da prispe od polja do polic v trgovinah. V diplomskem delu sta predstavljena tehnično načrtovanje in projektiranje prototipnega prenosnega hidroponskega sistema, ki ga je mogoče s pomočjo tovornega vozila C kategorije prepeljati na katerokoli lokacijo. Načrtovan prototipni hidroponski sistem bi v praksi lahko predstavljal nov mejnik pridelave lokalne hrane, saj je načrtovan na način, ki omogoča njegovo postavitev v praktično katerokoli okolje. Po uspešno načrtovanem prenosnemu prototipnemu hidroponskemu sistemu v inženirskem programu SolidWorks 2022 so bile izvedene osnovne kalkulacije, ki so pokazale prednosti v pridelavi izbrane poljščine (solata) med tradicionalno pridelavo na tleh in pridelavo v prototipnem sistemu. Ugotovili smo, da je v načrtovanem sistemu IV mogoče brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na enaki površini pridelati bistveno večjo količino solate v času celega leta neodvisno od zunanjih klimatskih razmer v kateremkoli okolju ob bistveno manjših stroških. Ker je prototipni sistem mobilen, preprost za vzdrževanje in za njegovo umestitev niso potrebna posebna dovoljenja in soglasja pristojnih državnih organov ter hkrati omogoča lokalno pridelavo sveže hrane, smo pod vprašaj postavili smiselnost tradicionalne pridelave v tleh, ki še vedno temeljijo na uporabi velikih količin FFS, dragi kmetijski mehanizaciji in dolgih transportnih verigah.
Ključne besede: hidroponika, prenosni sistem, pridelava solate, osnovne kalkulacije, SolidWorks projektiranje
Objavljeno v DKUM: 23.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,90 MB)

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je naprava RumiWatch® zanesljiva za beleženje aktivnosti zauživanja in grižljajev krme pri konjih, saj je primarno namenjena prežvekovalcem. Pred poskusom smo stehtali in izmerili kobile ter izdelali protokol krmljenja, prilagojen vsaki kobili posebej glede na njeno dnevno aktivnost in telesno maso, kjer smo beležili aktivnosti kobil med hranjenjem. Poskus je trajal 10 dni in je bil izveden na štirih kobilah. Kobile smo celoten poskus krmili s senom in peti dan poskusa začeli z uvajanjem koncentrata. V tej študiji smo za konje specifično uporabili različico RumiWatch Converter 7.4.15, ki vključuje možnost »Horse Mode« za preoblikovanje podatkov pri konjih. Statistično obdelavo smo izvedli v programu SPSS, uporabili smo Kruskal-Wallis test za medsebojno primerjavo izbranih kobil glede zauživanja in grižljaji krme. Primerjave med skupinama krmljenja s senom in koncentratom ter dvema urama pred in po krmljenju smo izvedli z Mann-Whitneyjevim U-testom. Rezultati so pokazali, da kobile porabijo 9,08 ure dnevno za samo krmljenje z nizko aktivnostjo zauživanja v zgodnjih jutranjih urah (00.00−8.00) in okoli poldneva (12.00−14.00) ter izrazitimi vrhovi zauživanja v jutranjih (8.00−10.00) in poznih popoldanskih urah (18.00−20.00). Povečano število grižljajev je bilo opaziti ob dodajanju koncentrata. Zaključki raziskave potrjujejo uporabnost naprave RumiWatch v praksi, saj omogoča natančno spremljanje prehranjevalnega vedenja konj.  
Ključne besede: Konji, zauživanje, grižljaji, RumiWatch
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,21 MB)

Opis: Koze in ovce so izrazito čredne živali in čeprav gre za evolucijsko sorodni vrsti, je med njima precej etoloških razlik. V reji se pogosto pojavijo spremembe (novi predmeti, situacije, prehranski vir ipd.), na katere se živali vrstno specifično odzovejo. Koze in ovce običajno obravnavamo ločeno, v posamičnih čredah, medtem ko so njihovi vedenjski odzivi v mešanih čredah manj proučeni. Cilj naloge je bil proučiti odziv živali na uvedene prehranske novosti na pašniku in vpliv tega na njihov cirkadiani ritem zadrževanja v območju hleva oz. zavetja. Raziskava je bila izvedena v jesensko-zimskem času, v mešani čredi 19 ženskih živali (9 koz, 10 ovc), na pašniku FKBV PRE Drobnica v Pivoli. Uvedene prehranske novosti (NO – cisterna, prevleka za cisterno, bala in solni kamen) so bile nameščene na območje odprtega hleva oz. staje, kjer se živali zadržujejo med hranjenjem in počitkom. Odziv živali smo spremljali in analizirali s pomočjo lovskih sledilnih kamer, ki so pokrivale različne zorne kote in zabeležile kratke posnetke dogajanja v območju. Rezultati raziskave so pokazali močan vpliv NO na aktivnost živali ter potrdili predvidevanja o značajskih razlikah med obema vrstama. Ovce so se na uvedene novosti odzvale previdno in zadržano, v času prisotnosti NO so k hlevu prihajale kasneje, z okrog 30-minutnim zamikom (p<0,0001), medtem ko so koze pokazale izrazitejšo stopnjo raziskovalnega vedenja in v času prisotnosti NO k hlevu prihajale prej, okoli 30 minut bolj zgodaj (p<0,0001). Po habituaciji na predmet sta obe vrsti pokazali povečano stopnjo aktivnosti na območju hleva (npr. manipulacija NO, zadrževanje pri NO, hranjenje, pitje itd.). Prehranske novosti v okolju imajo velik vpliv na obnašanje živali, ki imajo glede na vrsto različen adaptacijski čas. Glede na naše rezultate je pri uvajanju sprememb na pašniku potrebno upoštevati vrstno specifične značilnosti pašne živine.
Ključne besede: ovce, koze, etologija, neofobija, prehrana
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (945,99 KB)

Opis: V raziskovalnem delu smo od konca marca do sredine aprila leta 2023 čebelje družine v čebelnjaku v Lovrencu na Pohorju hranili s prehranskimi dodatki. Po vzorčenju čebel so bile analize opravljene na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Pivoli, Hoče. Za naš poskus smo uporabili 10 panjev. Panje smo razdelili v 5 skupin. Vsaka skupina je vsebovala 2 družini, ki sta bili vizualno zdravi, brez simptomov bolezni in škodljivcev. Označili smo jih z navedbo datum hranjenja in vrsto dodatka v hrani. 4 skupine panjev smo hranili z vnaprej pripravljenimi raztopinami izvlečka gob. Hranili smo jih ob ponedeljkih, sredah in petkih, približno ob istem času. Kontrolo družin in vzorčenje čebel smo izvajali vsak ponedeljek. Hranjenje čebel je potekalo s pomočjo sirupa, ki je bil sestavljen iz 50 % vode in 50 % sladkorja ter dodatka (izvlečka gob). Kontrolni družini smo hranili z raztopino sladkorja v vodi (1:1; w:w). Za krmljenje z izvlečki gob smo uporabili sirup, ki je vseboval 4 % izvlečka iz gob. Uporabili smo izvlečke iz gob Ganoderma lucidum, Hericium erinaceus, Inonotus obliquus in Trametes versicolor. Družine so bile hranjene tri tedne, trikrat na teden. Skupno je v poskusu vsaka družina prejela 3 litre hrane. Končna analiza kaže, da imajo izvlečki gob značilen vpliv na antioksidativne lastnosti pri čebelah. Največje učinke smo ugotovili po krmljenju izvlečka gobe Inonotus obliquus. Izvlečki gob so povzročili povečanje koncentracije encimov (ALP, ALT in AST) od 14. dne krmljenja dalje, v primerjavi s kontrolno skupino družin, ki so bile hranjene samo s sladkornim sirupom. Najvišje vrednosti encimov in zato najboljše indikatorje vitalnosti čebel je dal izvleček gob Inonotus obliquus saj je vplival na dolgoživost čebel in izboljšal zdravstveno stanje čebel.
Ključne besede: medonosna čebela, čebelje družine, prehranski dodatki, glive, varoza
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: V raziskavi smo želeli analizirati možnost preusmeritve domače proizvodnje iz dosedanje posredne prodaje v direktno prodajo prašičjega mesa, kar je bil tudi eden izmed zastavljenih ciljev. V raziskavi smo uporabili SWOT-analizo, s katero lahko definiramo prednosti, slabosti, pomanjkljivosti in nevarnosti kmetije. Poslovni model CANVAS je bil uporabljen za primerjavo, kako kmetija posluje sedaj in kako bi poslovala ob direktni prodaji. Nadalje smo uporabili metodo kritične poti, s katero smo določili najkasnejši pričetek in konec posameznih projektnih dejavnosti za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji, to je direktne prodaje prašičjega mesa. Z analizo ankete smo ugotovili, da potrošniki raje posegajo po različnih kosih svežega mesa, ki ga urbani prebivalci pogosto kupujejo na tržnici. Čeprav je ponudnikov na trgu že veliko, je kljub temu še možnost za vstop nanj, saj so kupci za kvaliteto pripravljeni plačati nekoliko več, kar bi kmetija lahko izkoristila. Iz pridobljenih podatkov smo prišli do zaključka, da je preusmeritev oziroma začetna vzpostavitev dopolnilne dejavnosti smiselna, saj se povpraševanje na direktnem trgu prašičjega mesa zvišuje, medtem ko je nabor ponudnikov relativno majhen, sploh v severovzhodnem delu Slovenije.
Ključne besede: poslovni načrt, preusmeritev prodaje, prašiči, agrarna ekonomika
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,63 MB)