| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomika reje kuncev
Janez Škamlec, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil, da ugotovimo, ali je reja kuncev na kmetiji Škamlec ekonomsko upravičena. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri del stroškov je v strukturi skupnih stroškov največji. Kunčjereja predstavlja za kmetijo zanimivo tržno nišo, prav zato so se odločili za kunčjerejo. V raziskavi smo naredili vse potrebne kalkulacije za izračun ekonomičnosti reje. Analizirali smo doma pridelane krme, to sta seno in ječmen, ter kalkulacijo za celotno kunčjerejo. Na podlagi rezultatov smo videli ekonomičnost pridelave posamezne surovine ter ekonomičnost celotne reje. Delež ročnega dela v strukturi skupnih stroškov je bil pričakovano največji, saj zajema 84,75% vseh stroškov pri vzreji kuncev. Na koncu raziskave smo ugotovili, da je reja kuncev v takšnem obsegu in pri ceni 8 €/kg najbolj ekonomična, saj koeficient ekonomičnosti znaša 1,51.
Ključne besede: kalkulacija, kunci, stroški
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (656,18 KB)

2.
Ekonomika prireje senenega mleka na kmetiji podlesnik
Denis Podlesnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je priprava preliminarne analize ekonomike prireje senenega mleka na preučevani kmetiji ter s to prirejo povezano investicijo v sušilno napravo za mrvo. Analizirana kmetija leži na Pohorju na nadmorski višini 850 m in spada v območje z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Kmetija obsega 27 ha obdelovalnih površin, v hlevu pa je okoli 30 krav molznic. Razvili bomo ekonomski simulacijski model prireje mleka, v katerem bomo upoštevali tri predpostavljene odkupne cene senenega mleka (0,38 €/kg, 0,42 €/kg in 0,48 €/kg). S pomočjo tehnološkega simulacijskega modela bomo ocenili smotrnost investicije v sušilno napravo s tremi boksi v skupni velikosti 1200 m3, umeščeno na obstoječ senik. V tehnološkem simulacijskem modelu bomo zajeli stroške adaptacije objekta, nabavo sušilne naprave, grabeža in peči. Smotrnost finančne investicije bomo preučili na podlagi idejnega projekta prireje senenega mleka.
Ključne besede: ekonomika in finančna analiza, seneno mleko, ocena investicije
Objavljeno: 18.12.2020; Ogledov: 104; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (563,27 KB)

3.
Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju
Ines Korošec, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Ključne besede: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 45; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinja
Aleksandra Nikolič, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Ključne besede: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Vpliv priprave krmnega obroka v mešalni prikolici na homogenost in prebiranje pri kravah molznicah
Urška Erker, 2020, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Erker smo izvedli poizkus, pri katerem smo dodajali krmnemu obroku vodo in spremljali čas mešanja. Zanimalo nas je, kako sprememba sušine obroka in čas mešanja vplivata na homogenost in porazdelitev delcev krme. Prehranski poizkus smo razdelili na tri dele. V prvem delu poizkusa smo vzorčili standardni krmni obrok s sušino 42 % in ga mešali 10 minut. V drugem delu smo standardnemu krmnemu obroku s sušino 38 % dodali vodo in mešali 15 minut. Zadnji del je temeljil na vzorčenju krme standardnega obroka s sušino 42 %, ter čas mešanja podaljšali iz 10 na 15 minut. Porazdelitev delcev sveže krme smo določili s siti Penn State Particle Separator (PSPS). Prebiranje smo preverili s siti PSPS 12 ur in 24 ur po sveže pokladanem krmnem obroku. Sušino obroka smo spremljali vsak dan poizkusa v času pokladanja krme, določili smo jo s pomočjo friteze na topel zrak. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s statističnim paketom SPSS 25.1 za Windows. Za primerjavo ostankov na posameznem mestu znotraj obrokov smo uporabili GLM analizo in Tukey test. Za primerjavo prebiranja obroka po 12 in 24 urah ločeno v primerjavi s pokladanim smo uporabili t- test. Rezultati statistične analize obroka (38 % SS in 15 min) kažejo, da se četrto mesto na situ 4 značilno (p < 0,05) razlikuje od ostalih mest in lahko trdimo, da ima dodajanje vode pomemben vpliv na homogenost obroka. Rezultati kažejo, da je ob dodatku vode zmanjšana povprečna konzumacija SS/kravo/dan za 0,9 kg oziroma poveča ostanek krme za 2,06 %.
Ključne besede: krmni obrok, dodatek vode, čas mešanja, homogenost, prebiranje
Objavljeno: 06.10.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
Uporaba nekaterih fenotipskih lastnosti plodov pri razločevanju slovenskih lokalnih ringlojev
Damjana Veber, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzorčenje plodov 68 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV je potekalo poleti leta 2018. Na vsakem drevesu je bilo pobranih 10 zrelih plodov, katerim so bili določeni naslednji fenotipski deskriptorji: velikost, oblika ploda, simetrija ploda, globina šiva (brazde) blizu mesta, kjer je plod spojen s pecljem, depresija na vrhu ploda, dlakavost, vdolbina pri peclju, osnovna barva kože (eksokarpa), barva mesa (mezokarpa), čvrstost mesa, sočnost, stopnja spojenosti koščice in mezokarpa, oblika koščice z lateralne strani, oblika koščice z ventralne strani, izraženost grebena koščice, tekstura mezokarpa, širina na dnu in oblika vrha koščice. Uporabljeni so bili deskriptorji po UPOV-u, z nekaj modifikacijami. Namen raziskave je ovrednotiti fenotipsko raznolikost proučevanih akcesij. Večina plodov je imela širino med 2 in 3 cm (majhni plodovi), pri osnovni barvi kože (eksokarpa) in barvi mesa (mezokarpa) je prevladovala rumena barva, povprečna oblika koščice z lateralne strani je bila eliptična, prevladovala je zaobljena oblika vrha koščice in v večini primerov je bil greben slabo izražen, glede izraženosti šiva pa je prevladovala slaba izraženost. V raziskavi smo ugotovili, da je bila med proučevanimi akcesijami sorazmerno velika fenotipska raznolikost, toda ne v vseh proučevanih lastnostih. Pri nekaterih parametrih so bile izražene večje, pri drugih pa manjše razlike med akcesijami.
Ključne besede: koščičarji, ringlo, deskriptorji, lastnosti plodov
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 105; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

7.
Ocena prireje mleka in analiza investicije na obravnavanih kmetijah
Tomaž Žnidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta bili izvedeni ekonomska analiza na dveh izbranih kmetijah ter analiza smiselnosti finančne investicije na domači kmetiji. Na eni od analiziranih kmetij so za gradnjo hleva pridobili nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP, druga kmetija pa je gradnjo hleva pokrila z lastnimi sredstvi. Glavni cilj diplomske naloge je bil razvoj kalkulacije skupnih stroškov za prirejo mleka ob trenutni povprečni odkupni ceni mleka v Sloveniji. Za vsako analizirano kmetijo je bila izvedena tudi SWOT analiza. Analiza je pokazala, da na kmetiji A lastna cena mleka znaša 0,30 €/kg, koeficient ekonomičnosti pa 1,31, kar kaže na pozitivno prirejo mleka. Na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,24 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,33, kar iz ekonomskega vidika kaže še smotrnejšo prirejo mleka. Lastno ceno mleka smo ocenili tudi na domači kmetiji, ki ob predpostavljenih parametrih analize znaša 0,27 €/kg mleka, koeficient ekonomičnosti pa znaša 1,46. S finančno analizo smo ugotovili, da se ob povprečni ceni mleka v višini 0,32 €/kg mleka ter upoštevanju konstantnega letnega denarnega toka in obrestne mere investiciji povrneta v času 20. let.
Ključne besede: Kalkulacija skupnih stroškov, ekonomska in finančna analiza, prireja mleka, povprečna odkupna cena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

8.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 110; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

9.
Ekonomika pridelave in pridelave ajde
Veronika Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Na podlagi raziskave je bila ocenjena ekonomska upravičenost pridelave in predelave ajde. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja pridelavo ajde na Kmetiji Kavaš v Odrancih, drugi del pa predelavo ajde v Mlinarstvu Kolenko na Gornji Bistrici. Ekonomika pridelave ajde je bila ocenjena brez upoštevanja in z upoštevanjem finančnih podpor iz ukrepa KOPOP. Tehnološko simulacijski model nam je omogočil vpogled v ključne ekonomske kazalce, na podlagi katerih smo ugotovili, ali je poslovanje dobičkonosno. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da sta pridelava in predelava ajde ekonomsko upravičeni. Pri pridelavi ajde na Kmetiji Kavaš je finančni rezultat brez upoštevanja finančnih podpor ukrepa KOPOP znašal 2875,66 €, ob upoštevanju pa 12.871,66 €. Pri vsaki predelavi ajdovega zrnja v različne proizvode so koeficienti ekonomičnosti večji od 1, kar pomeni, da je predelava ajde ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, ajda
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (818,77 KB)

10.
Senzorična ocena različnih jabolčnih sokov
Simon Senekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2018 pridelali sok različnih sort jabolk. V okviru zastavljenega poskusa smo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2019 izvedli hedonsko senzorično ocenjevanje sokov sort jabolk 'Jonagold', 'Zlati delišes', 'Idared', 'Braeburn' ter sok iz dveh odpornih sort Topaz' in 'Opal'. Preskuševalci so ocenjevali sokove glede na všečnost barve, vonja, okusa in podali skupno oceno. Najvišjo skupno oceno sta prejela sokova iz sort jabolk 'Braeburn' in 'Idared', najnižjo pa sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Preskuševalcem moškega spola je bil najbolj všeč sok iz sorte jabolk 'Idared', ki je manj sladek, ženskam pa slajši in bolj aromatičen sok iz jabolk sorte 'Zlati delišes'. Preskuševalcem, starim do 25 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sorte 'Braeburn', ki ima izrazitejšo kislino in robustnejši okus. Preskuševalcem, starim med 26 in 65 let, pa je bil bolj všeč sok iz jabolk sorte 'Jonagold', ki je blažjega in slajšega okusa z močno izraženo aromo. Najstarejši skupini preskuševalcev, nad 65 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Ti dve sorti sta odporni, primerni za ekološko pridelavo in zato nekoliko robustnejši v okusu, imata agresivnejšo kislino ter izrazit okus in aromo, hkrati pa spominjata na stare sorte iz travniških nasadov.
Ključne besede: jabolčni sok, sorte jabolk, hedonska senzorična ocena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 88; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici