| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1166
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje
Patricija Halužan, 2021, diplomsko delo

Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

2.
Vpliv dodatka lucerne v krmo prašičev na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa
Robi Jug, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv dodatka lucerne (Medicago sativa) kot »prilast« na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa prašičev pitancev. V poskus je bilo vključenih 30 prašičev, ki so bili razdeljeni na kontrolno in testno skupino. Obe skupini sta vseskozi imeli enak krmni obrok, le da je testna skupina v drugi polovici pitanja kot dnevni dodatek dobivala še svežo lucerno. V času poskusa smo beležili porabo krme. Prašiče smo tehtali ob rojstvu in nato še 4- do 5-krat, nazadnje dan pred zakolom. Po zakolu smo izmerili lastnosti klavne kakovosti (maso toplih polovic, debelino mišice in slanine, odstotek mesa v trupu) ter odvzeli vzorce za meritve kakovosti mesa (pH, barva, izceja, trdota, kemijska sestava mesa in maščobnokislinska sestava podkožnega maščobnega tkiva). Rezultati so pokazali, da dodatek lucerne nima vpliva na rastnost, klavno kakovost, večino lastnosti kakovosti mesa in maščobnokislinsko sestavo slanine. Vpliv smo ugotovili le pri barvnem parametru a* (p < 0,05, nižja vrednost) ter tendenco pri izceji vode (p < 0,10, nižja vrednost). Dobljeni rezultati so verjetno posledica majhnih količin zaužite lucerne, saj je bila pokladana kot dodatek k popolnemu krmnemu obroku. Ker lucerna v preučevani količini ni imela negativnega učinka na nobeno izmed preučevanih lastnosti, je primerna za uporabo kot zaposlitveni material za izboljševanje dobrega počutja prašičev.
Ključne besede: prašiči, lucerna, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Vrstni red rojenih pujskov in njegova povezanost s sesanjem na preferenčnem sesnem paru - študija primera
Ana Lončarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Cilj preliminarne raziskave je bil ugotoviti, ali in kako je vrstni red rojstva pujskov povezan s stabilnostjo sesnega reda, obiskovanjem preferenčnih sesnih parov in parametri rastnosti. V raziskavi smo spremljali gnezdo s 14 pujski. Pri porodu smo za vsakega pujska zabeležili čas rojstva ter čas in sesek prvega sesanja. Pujske smo tehtali 1., 15. in 30. dan laktacije. Za 1., 15. in 30. dan laktacije smo določili tudi stabilnost sesnega reda in zabeležili seske, na katerih so sesali (skupno 8 sesanj dnevno). Pujske smo glede na zaporedje pri rojstvu razdelili na prve (1.-4.), srednje (5.-10.) in zadnje (11.-14.). Stabilnost sesnega reda za prvi dan je bila v povprečju 0,24 in je bila precej (a neznačilno) višja za pujske, ki so bili rojeni prvi. Stabilnost sesnega reda 15. in 30. dan je bila 0,98 in 1. Pujski, skoteni prvi, so po vzpostavitvi sesnega reda pogosteje sesali na sprednjem delu vimena (1.-3. sesni par), tisti, skoteni med zadnjimi, pa pogosteje na zadnjih seskih (7., 8. sesni par). Pujski, ki so se skotili prvi, so imeli boljšo rastnost kot zadnje rojeni. Ugotovili smo tudi pozitivne srednje močne korelacije (r≈0,60; p
Ključne besede: : pujski, laktacija, vrstni red ob rojstvu, sesni red, rastnost
Objavljeno: 04.10.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (563,00 KB)

4.
Vpliv višine listne stene na parametre kakovosti grozdja in osnovnega vina za penino sorte 'Chardonnay'
Meta Frangež, 2021, diplomsko delo

Opis: Poskus je potekal leta 2018 in smo ga izvedli v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, na sorti 'Chardonnay'. Namen naloge je bil preveriti ali lahko z višino listne stene in zelenimi deli v vinogradu vplivamo na zmanjšanje negativnih vplivov klimatskih sprememb na letni razvoj vinske trte, s tem reguliramo čas trgatve in vplivamo tudi na kakovost vina, primernega za pridelavo penin. Rezultati kažejo, da z regulacijo listne površine v veliki meri vplivamo na parametre kakovosti grozdja in vina. Z vršičkanjem vplivamo na čas dozorevanja grozdja in trajanje razvojnih faz vinske trte. Nizko vršičkanje (nad drugo žico) je vplivalo na kasnejše in počasnejše dozorevanje grozdja. Na dan trgatve je bila pri tem obravnavanju v grozdnem soku najmanjša vsebnost sladkorja in največja vsebnost skupnih titracijskih kislin ter najmanjša masa in število grozdov. Pri obravnavanju brez vršičkanja, je bilo dozorevanje grozdjanajzgodnejše. Pri tem obravnavanju je bila največja vsebnost sladkorja v grozdnem soku, vsebnosti titracijskih kislin, so bile najmanjše,največja pa sta bila število in masa grozdov. Ugotovili smo, da z višino listne stene lahko vplivamo na čas dozorevanja grozdja in čas trgatve. Če pustimo višjo listno steno dosežemo to, da lahko trgamo prej in obratno, z nižjo listno steno lahko trgatev zavlečemo bolj pozno v jesen.
Ključne besede: 'Chardonnay', listna stena, penina, vršičkanje
Objavljeno: 04.10.2021; Ogledov: 53; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
Vpliv različnih barv protitočnih mrež na pridelek in kakovost hmelja (Humulus lupulus l.)
Blaž Jelen, 2021, diplomsko delo

Opis: Občasna neurja z močnim vetrom in točo lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v proizvodnih nasadih hmelja. S protitočnimi mrežami lahko v primeru neurja s točo obvarujemo nasad pred izgubo pridelka in izpolnimo dogovorjene pogodbene količine. Na kmetiji Jelen v Dobriši vasi v Savinjski dolini smo v letu 2019 izvajali poljski poskus, kjer smo preučevali vpliv protitočnih mrež na količino in kakovost pridelka hmelja (vsebnost alfa kislin). Poskus je bil zasnovan v standardnem nasadu Aurore (2,4 m medvrstne razdalje, 1 m razmak v vrsti), za oporo je bila postavljena lesena žičnica višine 7,2 m. Poskus je imel štiri obravnavanja: 1. črna mreža, 2. bela mreža, 3. modra mreža in 4. kontrola brez mreže. Zastavili smo ga v obliki naključnega bloka v šestih ponovitvah. Mreže, ki so bile nameščene nad rastlinami hmelja, niso ovirale izvedbe agrotehničnih ukrepov v nasadu. Na podlagi rezultatov sklepamo, da protitočne mreže statistično značilno ne vplivajo na količino pridelka hmelja. Pri črnih mrežah se je nakazala višja vsebnost alfa kislin v primerjavi z ostalimi barvami mrež in kontrolo.
Ključne besede: hmelj, protitočne mreže, senčenje, pridelek, kakovost
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Razmnoževanje pokrovnih vrtnic (Rosa sp. L.) s potaknjenci
Katja Stojnšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V študijskem letu 2021 smo proučevali razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi in zelenimi potaknjenci v zaščitenem prostoru. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv termina potikanja, vrste potaknjenca ter rastnega regulatorja v 0,5 % koncentraciji na ukoreninjanje in morfološke lastnosti dveh sort pokrovnih vrtnic. Za potaknjence smo uporabili sorti 'The Fairy' in 'Rody'. Poskus smo izvedli v štirih terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da se uspešnost koreninjenja z dodajanjem rastnega regulatorja spreminja glede na termin potikanja. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem je značilno vplivalo na večje število ukoreninjenih potaknjencev v drugem terminu, večjo maso pa so potaknjenci imeli v prvem terminu potikanja. Potaknjenci sorte 'The Fairy' so bolje korenili od sorte 'Rody', in sicer najbolje v prvem terminu, pri katerem smo dosegli 60 % ukoreninjenost potaknjencev.
Ključne besede: razmnoževanje, pokrovne vrtnice, potaknjenci, rastni regulator
Objavljeno: 30.09.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

7.
Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance
Matija Lešnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (817,78 KB)

8.
Zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov murv na glivo Epicoccum nigrum
Martina Korez, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo testirali zaviralni učinek etanolnih izvlečkov listov šestih različnih genotipov murv na rast glive Epicoccum nigrum. Z difuzijsko metodo smo testirali protiglivno delovanje na trdnem agarskem gojišču. V poskus smo vključili šest genotipov murv iz različnih geografskih območji Slovenije, in sicer štiri genotipe bele murve (Morus alba L.), eno črno murvo (Morus nigra L.) in eno platanolistno murvo (Morus platanifolia). Zaviralni učinek na glivo Epicoccum nigrum smo statistično značilno dokazali le pri enem od šestih genotipov, in sicer pri beli murvi (M. alba), odbrani v Dragonji. Gliva, tretirana z ekstraktom te murve, je v povprečju dvanajsti dan dosegala površino 3523,709 mm2, medtem ko je isti dan na kontrolni petrijevki (tretirani s 70% etanolom) gliva dosegla površino 5008,749 mm2. Prirast glive na ekstraktu murve iz Dragonje je bil za 29,6 % nižji v primerjavi s kontrolo. Pri izvlečkih ostalih genotipov se kaže trend protiglivnega delovanja, vendar ta ni statistično značilen.
Ključne besede: Epicoccum nigrum, izvleček listov murv, Morus sp., murva, protiglivno delovanje, zaviralni učinek
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

9.
Obnova in dozidava hleva krav molznic za namen reje krav dojilj ter ekonomika naložbe
Simon Zdolšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnemu delu je obravnavana obnova in dozidava hleva krav molznic. V tej nalogi je raziskano, ali se v danih razmerah izplača obnova ter dozidava obstoječega hleva z novim načinom gospodarjenja. Krave molznice predstavljajo ogromen časovni zalogaj, tudi če je čreda majhna, na drugi strani pa krave dojilje ne zahtevajo toliko časa, saj se polovico leta skozi ves dan pasejo. V nalogi je raziskano, ali boljši finančni rezultat prinese manj dela po sami investiciji ali prodajo mesa po višji ceni. Narejena je bila primerjava finančnih rezultatov pred in po investiciji, ki je prinesla jasne odgovore, ali se investicija izplača ali ne, in če se, kateri način poslovanja je boljši ter v kolikem času se investicija povrne.
Ključne besede: govedo, krave dojilje, obnova, dozidava, ekonomika
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

10.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Ključne besede: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici