SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 978
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Ključne besede: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 53; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Ključne besede: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 7; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Ključne besede: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Objavljeno: 18.06.2018; Ogledov: 53; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Brancelj z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo v ekološko kmetijo
Urška Brancelj, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva v slovenskem kmetijskem prostoru vse večji pomen. V diplomskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno kmetijo Brancelj. Upravičenost pridelave smo ovrednotili z oceno ekonomskih parametrov. Ekonomska ocena kaže, da kmetija kljub manjšim spremembam po preusmeritvi v ekološko kmetovanje posluje ekonomsko uspešno (FR = 3.668,16 €). Ker se na kmetiji ukvarjajo tudi z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo, smo s pomočjo ocene investicije analizirali, v katerem letu bi se investicija v to dejavnost tudi povrnila. Ugotovili smo, da se celotna investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne že v drugem letu (ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti je 103.027,34 € pri 5,5-odstotni obrestni meri).
Ključne besede: ekonomika, ocena investicije, ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 81; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

5.
Preusmeritveni načrt za mlečno prirejo na kmetiji Grum
Maja Juteršek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji se je ekološko kmetijstvo najbolj razvilo na območjih ekstenzivnega kmetijstva, kjer preusmeritev ni predstavljala večjih težav. V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Grum z mlečno prirejo, ki se nahaja v naselju Kozji Vrh, v občini Podvelka. Kmetija obsega 9,89 ha obdelovalnih površin in redi 18 glav govedi, od tega 14 krav molznic. S pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo ocenili pomembnejše parametre ekonomske upravičenosti (lastna cena, vrednost proizvodnje, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti). Cilj je ugotoviti, ali je preusmeritev ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) je v obdobju konvencionalnega kmetovanja 2195,40 €, koeficient ekonomičnosti (KE) pa 1,01. V času preusmeritve se oba FR-ja znižata na –4457,26 €, KE iz 1,01 na 0,91. Ko pa je kmetija že ekološko usmerjena, se FR zviša in znaša 18.476,65 €, prav tako se zviša KE, ki je 1,13. Izdelana je bila tudi analiza SWOT, ki prikazuje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti preusmeritve kmetije v ekološko.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, preusmeritvenii načrt, ekonomika preusmeritve, analiza SWOT, mlečna prireja
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistema
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Ključne besede: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Objavljeno: 11.06.2018; Ogledov: 51; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
Rast stevije (Stevia rebaudiana Bertoni) v akvaponskem sistemu z navadnimi krapi (Cyprinus carpio L.)
Marko Gomboc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Akvaponika je metoda, s katero gojimo rastline in ribe v načrtno izdelanem krožnem ekosistemu, ki izkorišča naravno prisotne bakterije za razkroj ribjih iztrebkov v hrano za rastline (gnojilo). Stevia (Stevia rebaudiana Bertoni) je rastlina, katere posušene in zdrobljene delce uporabljamo kot naravno sladilo. Predstavljeni in opisani so bili izgradnja in delovanje lastnega akvaponskega sistema ter rezultati in ugotovitve vzporedne pridelave navadnih krapov in stevije. Za poskus so bile v akvaponsko gredo, ki je bila v celoti plod lastnega dela, nasajene štiri približno enako velike sadike stevije. Istočasno je bilo v vrtni ribnik zraven akvaponske grede naseljenih sedemnajst mladih navadnih krapov. Konec septembra so bili pobrani listi stevije v skupni masi posušenih listov 23 g. V enakem obdobju je bilo izlovljenih osem navadnih krapov, ki so tehtali 1908 g. Iz tega podatka je bilo izračunano, da je bila skupna masa enajstih navadnih krapov 2620,75 g. Skupna masa navadnih krapov se je v 138 dneh, kolikor dolgo je trajal poskus, povečala za 571,75 %.
Ključne besede: akvaponika, stevija (Stevia rebaudiana Bertoni), navadni krap (Cyprinus carpio L.), akvaponski sistem
Objavljeno: 31.05.2018; Ogledov: 112; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

8.
Vplivi različnih načinov sterilizacije na vzpostavitev tkivne kulture marelice (Prunus armeniaca L.)
Nika Šenveter, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije, vpliv tipa brstov ter vpliv dodanega antibiotika v gojišče na vzpostavitev tkivne kulture marelice. Uporabili smo 6 različnih načinov sterilizacije brstov, katere smo predhodno tretirali 60 sekund v 70 % etanolu: 1. sedem minut DICA, 2. deset minut DICA, 3. petnajst minut DICA, 4. petnajst minut 0,75 % NaClO, 5. deset minut 5 % NaClO in 6. dvajset minut 10 % Ca(ClO)2. Uporabili smo dva tipa brstov, in sicer zaprte ter odprte. Razkužene brste smo prenesli na dve različni gojišči, eno z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), drugo brez. Kot najboljša metoda sterilizacije se je izkazala sterilizacija z deset minutnim tretiranjem z DICA. Pri tem načinu sterilizacije je ostalo vitalnih 15 % brstov. Največ brstov se je okužilo (74 %) pri petnajst minutni sterilizaciji z 0,75 % NaClO. Pri šestem načinu sterilizacije, kjer smo brste 20 minut mešali v Ca(ClO)2, je večina brstov propadla (79 %). Preživel ni noben brst. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi med tipi brstov. Pri odprtih brstih smo opazili večjo stopnjo okužbe. Zaprtih brstov pa je več propadlo, kot se jih je okužilo. Gojišče z dodanim antibiotikom se ni statistično značilno razlikovalo od gojišča brez antibiotika.
Ključne besede: sterilizacija / in vitro / marelica / mikropropagacija / tkivne kulture
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (793,88 KB)

9.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Ključne besede: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Ključne besede: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici