| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1058
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesen
Gašper Izidor Gomilšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 105; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost krme s travinja
Mirjana Walner, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedli raziskovalno delo. Raziskovalno delo je temeljijo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila na kakovost krme. Na območju Podravske regije smo izvedli 30 anket na 30 kmetijah ter odvzeli vzorce krme. S pomočjo anketnega lista smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih (vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, število košenj, načinu spravila oz. sušenja krme). Na izbranih kmetijah smo tekom vegetacijske dobe rastlin v mesecih maju, juniju in juliju zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava). Zbrane vzorce smo analizirali na Kmetijskem Inštitutu Slovenije (KIS) z NIR-om. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo, smo pri vzorcih krme ocenili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, vsebnost pepela in surovih maščob. Na podlagi podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL).Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
Ključne besede: travinje, gospodarjenje, krma, kakovost, NIRS
Objavljeno: 30.07.2019; Ogledov: 26; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (790,75 KB)

3.
Spremljanje razvoja jagodnjaka (fragaria x ananassa duch.) v jesensko – zimskem času
Mitja Lobnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2018/2019 smo v jesensko-zimskem času od septembra do januarja v nasadu jagod v Zrkovcih spremljali razvoj posameznih delov jagodnjaka (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery'. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih delov jagodnjaka v obdobju, ko klimatske razmere ne omogočajo optimalnih pogojev za rast in rastline preidejo v obdobje zimskega mirovanja. Meritve smo izvedli v petih terminih, v vsakem terminu vzorčenja pa smo po sistemu naključnih blokov izbrali 9 rastlin jagodnjaka, jih izkopali in stehtali ter izmerili posamezne dele nadzemnih in podzemnih delov. Spremljali smo povprečno mesečno temperaturo zraka v obdobju izvajanja meritev in temperaturo tal na globini 15 cm na dan vzorčenja. Rezultati so pokazali, da je padec temperature tal s 3,6 °C na 0,2 °C spodbudil rast korenin, medtem ko je nadzemni del jagodnjaka z nižanjem povprečne temperature zraka skozi termine vzorčenja upočasnil rast. V obdobju od septembra do januarja so rastline jagodnjaka pridobivale na masi, vendar je bila do tretjega termina vzorčenja (26. 4. 2018) rast nadzemnega dela rastlin intenzivnejša, kasneje pa je nadzemni del rastline prešel v obdobje mirovanja in se je začela intenzivna rast korenin, ki so dosegle največjo povprečno maso (83,4 g) v zadnjem terminu vzorčenja v januarju.
Ključne besede: jagodnjak, dinamika rasti, razvoj, koreninski sistem, temperatura
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika
Luka Grgurič, 2019, diplomsko delo

Opis: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 138; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

5.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 121; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Vpliv v gojišče dodanega meta-topolina na rast in razraščanje marelice (Prunus armeniaca L.) v tkivnih kulturah
Lana Hlebš, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2019 proučevali vpliv dodanega meta-topolina v rastno gojišče na rast in razraščanje marelice v tkivnih kulturah. Za rastlinski material smo uporabili lokalni genotip marelice, poznan pod imenom Pišečka marelica, ki je že bila iniciirana v tkivne kulture. Marelico smo razmnoževali na osnovnem gojišču McCown Woody Plant, ki smo mu dodali različne koncentracije meta-topolina (mT) ter 1-naftilocetne kisline (NAA). Pripravili smo kontrolno gojišče (G0), ki ni vsebovalo rastnih hromonov, gojišče G1, ki je vseboval 0,5 mg/l mT in 0,01 mg/l NAA ter gojišče G2, ki je vsebovalo 1,0 mg/l mT in 0,01 mg/l NAA. Opazovali smo povečanje prirasta mase, število poganjkov ter delež vitrifikacije pri rastlinah na posameznem gojišču. Ugotovili smo, da se je najbolje izkazalo gojišče G2, na katerem smo zabeležili povprečni 19,5 faktorski prirast oz. 0,372 g sveže mase, 4,5 poganjka na rastlino, noben poganjek ni bil vitrificiran. Pri gojišču G1 smo opazili 17,9 faktorski prirast oz. 0,326 g povprečne mase, 4,2 poganjka ter en vitrificiran poganjek, medtem ko so bile vrednosti pri kontrolnem gojišču značilno nižje – 3,8 faktorski prirast oz. 0,071 g mase, 1,22 poganjka in trije primeri vitrifikacije. S statistično obdelavo podatkov smo ugotovili tudi korelacijo med prirastom mase rastlin ter številom poganjkov (r = 0,85) in korelacijo med faktorskim povečanjem koncentracije hormonov v gojišču in prirastom mase rastlin (r = 0,63) ter števila poganjkov (r = 0,61).
Ključne besede: marelica, Prunus armeniaca L., tkivne kulture, prirast, poganjki
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 107; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (647,48 KB)

7.
Vpliv setve in načina vzgoje na kvaliteto sadik baldrijana (Valeriana officinalis L.)
Matija Lednik, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti optimalni čas setve baldrijana (Valeriana officinalis L.), vpliv zastiranja semen z vermikulitom na vznik in vpliv pikiranja sejancev na kvaliteto sadik. Uporabili smo dva semenska materiala, ki smo ju sejali v dveh terminih med julijem in avgustom v letu 2017. Na osnovi rezultatov poskusa lahko trdimo, da se je drugi termin setve izkazal za značilno boljšega, saj je bil vznik semen pri sorti 'Vojvođanski' večji za 29,7 %, pri semenskem materialu Austrosaat pa za 9,5 %. Ugotovili smo, da je zastiranje semen z vermikulitom negativno vplivalo na vznik semena. Pikiranje sadik je pri obeh semenskih materialih statistično značilno pozitivno vplivalo na kasnejšo kvaliteto sadik. Statistične razlike so se kazale predvsem v sveži in suhi masi nadzemnih ter podzemnih delov rastlin. Sveža masa nadzemnega dela sadike je bila po pikiranju pri semenskem materialu Austrosaat tudi do 60,7 % višja kot pri sadikah, ki jih nismo pikirali. Na število razvitih listov pikiranje ni imelo vpliva.
Ključne besede: baldrijan, Valeriana officinalis L., generativno razmnoževanje, zastiranje, vermikulit, vznik, pikiranje.
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

8.
Gnojenje z različnimi gnojili v nasadu jablan sorte 'Gala' po sajenju
Urška Bregar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo v nasadu jablan sorte 'Gala' ugotavljali vpliv različnih sredstev, ki se uporabljajo v sadjarstvu za namen obnove tal pred replantacijo nasada jablan v kombinaciji s klasično dolgo in kratko rezjo. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor in je vključeval sedem različnih obravnavanj: uporabo gnojila KAN, apnenega dušika, kombinacije gnojila KAN in mletega apnenca, kombinacije gnojila KAN, komposta, gnojil PRP EBV in PRP SOL, kombinacije gnojil KAN in gnojila Novovit frutta, kombinacije gnojil KAN in tropin oljne ogrščice ter kombinacije gnojila KAN in komposta. Najboljši vpliv na fiziološko stanje jablan, posajenih na izrojena tla, je bil dosežen z uporabo gnojila apneni dušik, za tem z gnojili KAN ter kombinacijo gnojila KAN in komposta. Omenjena gnojila so se dobro izkazala tudi pri vplivu na tvorbo socvetij, kjer se je najbolje izkazala kombinacija gnojil KAN in Novovit frutta, ki ji sledijo kombinacija gnojila KAN, komposta ter gnojil PRP EBV in PRP SOL.
Ključne besede: jablana, gnojenje, 'Gala', utrujena tla
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 77; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (611,70 KB)

9.
Aromatiziranje sadnih želejev in njihova potencialna sprejetost pri potrošnikih
Alenka Povh, 2019, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki vplivajo na senzorično oceno sadnih želejev. Kot osnovno surovino smo izbrali sadni sok rdečih sadežev, kot dodatke pa tekočo aromo jagode, vanilje, ruma in višnje. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci z uporabo hedonske lestvice ocenili všečnost barve, vonja, okusa, konsistence, razmerja med sladkorjem in kislino ter skupni vtis vzorca. Preskuševalci so se preskusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da sta spol in starost preskuševalcev statistično značilno vplivala na oceno všečnosti večine spremljanih parametrov. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec želeja z dodatkom arome jagode, najslabšo pa vzorec brez dodatka.
Ključne besede: sadni žele, tekoča aroma, senzorično ocenjevanje
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (952,32 KB)

10.
Šolanje psov različnih pasem za uporabo v policiji in delo vodnikov
Helena Pauko, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil proučiti dejavnike, ki v največji meri vplivajo na izpitne rezultate službenih psov slovenske policije. S poznavanjem teh se bo učvrstila čustvena vez med vodnikom in psom, prav tako bo povečana uspešnost šolanja. Raziskava je bila opravljena na Oddelku za šolanje službenih psov v Gmajnicah pri Ljubljani. V raziskavo je bilo vključenih pet službenih psov in njihovih vodnikov. Za analizo dobljenih podatkov smo uporabili deskriptivno statistiko. Trije od petih psov so v izpitnih preizkusih dosegli največje povprečne vrednosti, med 95 in 100 točk. Psihično stanje vodnika ter neugodne vremenske razmere sta vplivali na slabše rezultate preostalih dveh psov. Ugotovili smo, da so na uspešnost šolanja imeli največji vpliv izkušenost in izobraženost vodnikov ter njihovo psihično stanje.
Ključne besede: službeni psi, šolanje, uspeh, policija, vodniki
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 68; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici