SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 924
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomika pridelave in predelave sončnic
Martina Friškič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Sončnica spada v družino košarnic, nebinovk (Asteraceae). Za namen pridelovanja olja uporabljamo drobnozrnato sorto sončnic. V diplomskem delu je razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za pridelavo sončnic in za nadaljnjo predelavo sončničnih semen v hladno stiskano sončnično olje. V tehnološko-ekonomskem simulacijskem modelu so v okviru kalkulacije skupnih stroškov ocenjeni naslednji ekonomski parametri: skupni prihodek ali vrednost proizvodnje, skupni stroški, lastna cena, lastna cena z upoštevanimi ukrepi kmetijske politike, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti. Vhodni podatki za oceno ekonomike izhajajo iz prakse. Rezultat analize je pokazal, da je, glede na pridelavo sončnic in končnega pridelka (pridelek sončnic = 2.950 kg/ha semena) ekonomsko najugodnejša prodaja sončničnega semena (vrednost proizvodnje = 525,50 €, finančni rezultat FR = 162,29 € in koeficient ekonomičnosti Ke = 1,45). Predelava sončničnega semena v hladno stiskano olje rezultira z vrednostjo proizvodnje 405,93 €. Glede na finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti je ugodnejša prodaja hladno stiskanega sončničnega olja (finančni rezultat FR = 190,27 € in koeficient ekonomičnosti Ke = 1,88).
Ključne besede: Tehnološko-ekonomski model, ekonomika, sončnice, sončnično olje
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (931,22 KB)

2.
Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajde
Lucija Jelenko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Ključne besede: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (896,23 KB)

3.
Analiza ekonomske upravičenosti različnih načinov prehrane nesnic
Sabina Selič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri reji kokoši nesnic govorimo o pridelavi za namene prehranskega trga. Na prodajnih policah se srečujemo z obsežno ponudbo takšnih in drugačnih pakiranj jajc z različnimi oznakami in različnimi cenami. Namen diplomskega dela je na osnovi raziskovanja v podjetju, ki prideluje širok asortiman izdelkov (pakiranih jajc), ugotoviti vzroke za različna pakiranja po različnih cenah na maloprodajnih policah. V diplomskem delu obravnavano podjetje je Meja Šentjur, d. d., ki združuje vse načine reje kokoši nesnic: baterijska, hlevska, reja kokoši na prostem in ekološka reja kokoši nesnic. Prav tako pridelujejo jajca z dodatki in certificirana jajca. Omenjeno podjetje smo analizirali v posamezni pridelavi jajc tako s proizvodnega kakor tudi s stroškovnega vidika. Sklepanje je potekalo na osnovi rezultatov analiz, ki se kažejo predvsem v ekonomski upravičenosti posameznega jajca. Različna pakiranja jajc na prodajni polici imajo za seboj različne proizvodnje in s tem tudi različne stroške. Prav tako imajo različne (tudi po različnih cenah) dobavitelje prehrane za kokoši nesnice. V nalogi se dotaknemo še vpliva cene prehrane na končno ceno jajca. Obravnavali smo različne načine reje kokoši in ugotovili vzroke za različne cene jajc iz različnih načinov reje. Jajca, ki se ponašajo z določenimi certifikati, so tudi dražja, saj se pri pridelavi teh jajc pojavljajo tudi stroški, ki jih pri drugih pakiranih jajcih ni. Jajca z dodatki so jajca kokoši nesnic, ki so krmljena z obogateno prehrano kokoši, ta pa je dražja od klasične prehrane kokoši nesnic. Prehrana kokoši nesnic je največji in strateški strošek pri pridelavi jajc, od katere je nato odvisna cena jajc.. Kokoši nesnice v različnih načinih reje pojedo različno količino krme, prav tako je v vseh načinih reje kokoši nesnic ista krma, razen pri ekološki. Posledično se to odražana cenah; jajca baterijske reje so najcenejša tako za pridelovalca kakor tudi nato za kupca. Pri različnih dobaviteljih prehrane za kokoši nesnice iste kakovosti je smotrno izbrati najcenejšega, ker bo s tem tudi pridelava jajc cenejša. Kakovostna prehrana kokoši nesnic in ugodna cena le-te sta ključ do uspeha v pridelavi jajc in konkurenčnosti na trgu oziroma pri trgovcih.
Ključne besede: jajca, prehrana za kokoši, jajca z dodatki, certificirana jajca
Objavljeno: 11.07.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (680,19 KB)

4.
Uporaba sistema kakovosti haccp pri predelavi mesa na kmetiji
Tina Pleteršek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili navaja, da je uvedba sistema kakovosti HACCP obvezna za vse, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo. V raziskavi smo obravnavali kmetijo, ki se ukvarja z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa. Na kmetiji smo analizirali vsebinsko in uporabno vrednost sistema kakovosti HACCP. Analizirana kmetija upošteva vseh sedem načel sistema kakovosti in s tem zagotavlja varno hrano potrošnikom. V raziskavi navajamo oceno porabe dodatnega letnega delovnega časa (139 ur) in posledično dodatnih stroškov na kmetiji (820 €) zaradi uvedbe HACCP v letu 2016. Podali smo tudi oceno možnega zmanjšanja prihodka zaradi tržne neustreznosti posameznih izdelkov na analizirani kmetiji.
Ključne besede: prireja, predelava mesa, sistem kakovosti, HACCP, ekonomika
Objavljeno: 21.06.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (2,98 MB)

5.
OCENJEVANJE KAKOVOSTI JAJC GLEDE NA SISTEM REJE
Valentina Puhan, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetija, ki se odloči za rejo kokoši, za prodajo jajc, lahko sama izbira način sistema reje. To je lahko ekološka, pašna, talna ali baterijska reja. Vsaka reja ima svoje prednosti in svoje slabosti, ki se odražajo na kakovosti jajc, ki se med seboj razlikujejo po svojemu videzu (lupini – njeni trdnosti, obliki in barvi, ter po videzu in barvi rumenjaka) ter po svoji vsebini (okus vsebine, prisotnost mesnih peg). S primerjavo jajc, ter z obdelavo pridobljenih podatkov v programu DEX, smo ugotovili, da so jajca iz proste in talne reje boljša hrana, vendar pa niso vsa jajca teh dveh rej najkvalitetnejša po obliki, masi, barvi lupine in trdnosti lupine; da je rumenjak iz ekološke reje bledo rumen, kar označuje na slabo kakovost jajc; in da kokoši iz baterijske reje dajejo slabša jajca, kot pa jajca iz drugih rej.
Ključne besede: večkriterijska analiza, kokoši, reja, jajca, kakovost jajc
Objavljeno: 09.06.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,10 MB)

6.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na širšem območju Maribora
Barbara Pešut, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Delež ekološkega kmetijstva se v Sloveniji iz leta v leto povečuje. V Sloveniji je bilo leta 2015 v kontrolo ekološkega kmetijstva vključenih 3.417 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 4,7 % vseh kmetij. V raziskavi predstavljamo tržno ponudbo ekološkega kmetijstva na širšem območju Maribora. Anketiranje smo izvedli v treh občinah (Hoče - Slivnica, Rače - Fram, Slovenska Bistrica). Na tem območju je bilo v letu 2015 48 ekoloških kmetij, od tega smo jih v anketno analizo vključili 30 (62,5 %). Povprečna velikost kmetije je bila 18,5 ha. V strukturi zemljišč je bilo največ travnikov in pašnikov, kar pomeni, da se večinoma ukvarjajo z živinorejo. Med poljščinami so bila najbolj zastopana žita, nato krompir in koruza. Analizirane kmetije prodajo največ pridelkov na lastnem dvorišču (66,4 %), sledi prodaja v KZ (12,86 %), na tržnicah (7,3 %), v specializiranih trgovinah (3,8 %) in v javnih zavodih (0,8 %). Več kot polovica (53,33 %) izmed njih nima možnosti širitve ekološke pridelave. Ostali ocenjujejo svojo priložnost predvsem na področju predelave. Ugotovili smo, da se kmetje ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom predvsem zaradi subvencij (37 %). Na nekaterih kmetijah (13,33 %) ne vidijo prihodnosti v ekološkem kmetijstvu, saj nimajo ne naslednikov ne vizije. Na analiziranih kmetijah so pretežno zadovoljni z delovanjem strokovne svetovalne službe (83 %), ocenjujejo pa, da bi lahko strokovnjaki večkrat prišli na kmetije ter organizirali več strokovnih ekskurzij.
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, analiza trženja, ponudba ekoloških živil
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,79 MB)

7.
Primerjava med permakulturnim, konvencionalnim in ekološkim vrtom
Suzana Vrbač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji, pa tudi drugod po svetu, je opazna težnja, da bi vsako gospodinjstvo imelo svoj vrt, vedno večja pa je tudi želja po samooskrbi. Prav tako so ljudje vedno bolj osveščeni glede pomembnosti neoporečne hrane, vzgojene brez pesticidov in na čim bolj naraven način. Zato je bila v letu 2016 narejena diplomska naloga, katere namen je iz različnih aspektov, pomembnih za vsakega sodobnega vrtičkarja, ugotoviti, kakšen način vrtnarjenja je najbolj optimalen, da ima vrtičkar čim več koristi s čim manj negativnimi vplivi na okolje. Med tremi različnimi načini oskrbe vrta, in sicer permakulturnim, ekološkim ter konvencionalno oskrbovanim vrtom, je bila narejena primerjava skupne količine pridelkov posameznih zelenjadnic, števila plodov, velikosti rastlin, največje pojavnosti določenih bolezni in škodljivcev, populacija deževnikov ter analiza inputov in ocena tržne vrednosti. V poskusu smo želeli priti do rezultatov, kateri pridelovalni način privablja največ koristnih organizmov ter naredili primerjavo v populaciji deževnikov. Kot zaključek je iz vseh vloženih inputov (stroški za gnojila, škropiva, ure dela ...) ovrednotena in izračunana povprečna lastna cena pridelkov glede na način oskrbe vrta. Rezultati so pokazali, da je bilo v primerjavi s konvencionalnim vrtom na ekološkem 25,01 % manj pridelka, na permakulturnem pa 39,38 %. Pri analizi populacije deževnikov smo prišli do zaključka, da sta število srednjih deževnikov in skupna masa deževnikov odvisna od načina pridelave. Tako je število srednjih deževnikov na ekološkem vrtu (17,0/0,25 m2) in permakulturnem vrtu (17,5/0,25 m2) statistično enako in večje od števila deževnikov na konvencionalnem vrtu (12,0/0,25 m2 ). Pri izračunu tržne vrednosti smo prišli do rezultatov, da je najoptimalnejši ekološki vrt s skupnimi stroški 348,8 € letno. Rezultati poskusa, narejenega v letu 2016, lahko vrtičkarjem pomagajo pri lažji odločitvi, za kateri pridelovalni sistem se bodo odločili.
Ključne besede: vrt, ekološko, konvencionalno, permakulturno
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,88 MB)

8.
Analiza potencialov ponudbe ekoloških živil na območju Koroške
Zala Ramšak, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V zadnjih letih se je močno povečalo povpraševanje po ekološko pridelanih živilih. V diplomskem delu smo analizirali razmere ponudbe ekološke pridelave in način trženja pridelkov na območju Koroške. Analizo smo opravili v prvi polovici leta 2016 z anketiranjem ekoloških pridelovalcev. V vzorcu raziskave smo zajeli 13,7 % oziroma 30 od 219-ih ekoloških kmetij na območju Koroške, po podatkih pridobljenih februarja 2016 na spletni strani Ekološke kmetije po Sloveniji. Ugotovili smo, da kar 96,6 % anketiranih kmetij trži presežke pridelave. Med vprašanimi si jih 40 % v prihodnosti želi povečati ponudbo svojih pridelkov in izdelkov. Mnenja glede prodaje presežka pridelkov pa so med anketiranimi deljena, saj jih je polovica mnenja, da s prodajo presežkov ne bi imeli problemov, druga polovica se s tem ne strinja. Meni, da bi prodaja predstavljala precejšnjo težavo. Iz raziskave smo razbrali tudi, da si kmetovalci želijo več obiskov svetovalcev na kmetijah (32 %), več aktualnih predavanj in izobraževanj (22 %) ter več organiziranih strokovnih ekskurzij (16 %).
Ključne besede: ekološko kmetijstvo, analiza trženja, ponudba živil, Koroška
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 98; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

9.
Ekološka pridelava pora in cvetače s podsevkom bele detelje
Julijana Zorec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V ekološki pridelavi zelenjave se preskušajo različne metode in postopki s ciljem zmanjšati dokupe gnojil in sredstev za varstvo rastlin tudi z uporabo različnih podsevkov ali združenih setev. Cilj preučevanja je primerjava pridelave pora in cvetače s podsevkom bele detelje in na črni foliji kot običajnim načinom. V letu 2014 je bil v okviru projekta InterVeg na ekološki kmetiji Berden v Hrastju - Moti izveden poljski poskus s cvetačo sorte 'Snežna kepa' in porom 'Striker F1' s podsevkom bele detelje v primerjavi s pridelavo na črni foliji. Med rastno dobo pora in cvetače je bil ocenjen pojav škodljivcev in bolezni ter ob koncu rastne dobe rastlin izvrednoten skupni in tržni del pridelka, ocenjene so bile morfološke značilnosti ter še enkrat ocenjen pojav škodljivcev. V naletu škodljivcev pri cvetači med pridelavo na črni foliji in pridelavo s podsevkom bele detelje ni statistično značilnih razlik. Rezultati ocene škodljivcev in bolezni pri poru kažejo, da je pojav porove zavrtalke večji na črni foliji. Prav tako je bila večja okuženost z alternarijo pri pridelavi na črni foliji. Pri skupni masi cvetače in pri premeru rože ni statistično značilnih razlik, večje razlike so pri tržni masi cvetače, kjer je bila pri pridelavi na črni foliji tržna masa statistično značilno večja (0,272 kg/rastlino) kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,207 kg/rastlino). Skupna masa pora je statistično značilno večja (0,205 kg/rastlino) pri pridelavi na črni foliji kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,113 kg/rastlino). Prav tako je povprečen premer stebla pora večji pri pridelavi s črno folijo. Razlik Med pridelovalnima sistemoma ni bilo značilnih razlik pri tržni masi pora. Ob podsevku bele detelje je bil v primeru pridelave pora ohranjen tržni pridelek in zmanjšana prisotnost škodljivcev, kar nakazuje možnost uporabe takega pridelovalnega sistema tudi v praksi.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, cvetača, podsevek, črna folija
Objavljeno: 10.05.2017; Ogledov: 141; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (1,51 MB)

10.
Pojav tobakovega resarja na poru v odvisnosti od načina pridelave
Jožica Glavač, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ekološka pridelava zelenjave ni samo način pridelave, temveč zavzema širok spekter aktivnosti v kmetijstvu. Pravilni ukrepi pripomorejo h kakovostnejšim pridelkom ter obrambi pred škodljivci. Tako smo v letu 2013 v okviru mednarodnega projekta InterVeg izvedli poskus na polju na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor v Pivoli pri Mariboru. Poskus je trajal skozi celo rastno obdobje pora, to je od aprila do oktobra. V tem obdobju smo izbrali dva različna termina nastavitve lepljivih modrih vab za lov resarjev. Prvi termin namestitve vab je bil 23. 8. 2013, drugi termin pa 4. 9. 2013. Namen raziskave je bil preučiti vpliv različnih načinov oskrbe tal na pojav tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) na poru (Allium porrum L.), ki je bil glavni posevek. Uporabili smo dva kultivarja 'Hannibal' in 'Striker F1'. Vključenih je bilo pet obravnavanj: (i) por brez podsevka – okopan, (ii) por + pozna setev bele detelje – neopleto, (iii) por + rana setev bele detelje – opleto, (iv) por + pozna setev bele detelje – opleto in (v) por na tkani prekrivki. Pojav naleta resarjev smo spremljali v dveh različnih terminih. Statistično značilno najmanjše število ulovljenih resarjev na poru je bilo pri pozni setvi bele detelji na neopleti njivi. Z vidika termina namestitve vab, pa smo statistično značilno manjše število ulovljenih resarjev ugotovili v drugem terminu nastavitve vab.
Ključne besede: ekološka pridelava, por, združena setev, lov, tobakov resar
Objavljeno: 09.05.2017; Ogledov: 107; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici