SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1028
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv alkalnega zeolita na pH vrednost tal
David Roškarič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu, ki smo ga izvajali dve rastni sezoni, smo preučili vpliv alkalnega zeolita, imenovanega Silofil, na pH vrednost tal. Omenjeni zeolit je bil apliciran na dveh lokacijah na katerih smo vzorčili iz dveh globin, in sicer od 0 do 5 cm ter od 0 do 30 cm. Izmerili smo potencialno in aktivno kislost tal. Dodatek zeolita in globina vzorčenja nista značilno vplivali na pH vrednosti tal. Na reakcijo tal so imele največji vpliv naravne danosti, kot sta lokacija njiv in organska snov.
Ključne besede: Zeolit, potencialna kislost, aktivna kislost
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 27; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (670,43 KB)

2.
Analiza potrebnega obsega prireje čebel za ustvarjanje ene polnovredne delovne moči
Valerija Habot, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo zajema analizo potrebnega obsega reje čebel za doseganje delovnega mesta. Simulacijska modelna kalkulacija je razvita za pridelavo medu; pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu, pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu in matičnega mlečka, pridelavo medu z dodatno pridelavo cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa. Metode, ki so bile uporabljene, so: simulacijsko modeliranje, kalkulacija skupnih stroškov in kalkulacija pokritja. Modelna kalkulacija služi kot orodje za prikaz doseganja primerljive plače v Republiki Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je najboljša pridelava medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka in propolisa pri pridelku 50 kg na panj, saj takrat dosežemo dohodek 22.976,47 EUR na leto pri 23 čebeljih družinah. Najmanj primerna pridelava pa je pri pridelku 20 kg na panj in prodaji veletrgovcu, saj pri tej pridelavi dosežemo dohodek 22.686,98 EUR na leto pri 470 čebeljih družinah.
Ključne besede: čebelarstv, delovno mesto, neposredna prodaja, grosistična prodaja, primerljiva plača
Objavljeno: 03.01.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
ALELOPATSKI VPLIV RAZLIČNIH EKSTRAKTOV IZ SRHKODLAKAVEGA (Amaranthus retrofleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA (Amaranthus cruentus L.) cv.'G6' NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Metka Bauman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Alelopatija je pojav, kjer rastline in mikroorganizmi proizvedejo alelokemikalije, ki lahko zaviralno ali stimulativno vplivajo na kalitev in zgodnji razvoj rastlin. V sodobnem kmetijstvu je pomembno poznati pozitivne in negativne vplive alelopatije, da jih znamo izkoristiti v različnih načinih pridelave, tudi v združenih setvah. Namen diplomskega dela je proučiti alelopatski vpliv ekstraktov iz suhih delov plevelnega, srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in zrnatega, mehiškega ščira (A. cruentus L. 'G6') na potek kalitve (kalivost semen, hitrost kalitve, hitrost skupne kalitve) in zgodnji razvoj koruze (dolžina korenine in masa korenine ter nadzemnega dela). V raziskavi je bil proučen vpliv ekstraktov iz različnih delov rastlin (korenine, stebla, listov in socvetja), apliciranih v različnih koncentracijah (100 %, 75 %, 50 %, 25 %). Za kontrolo je bila uporabljena destilirana voda. Ekstrakt iz listov plevelnega ščira v 100-% koncentraciji popolnoma inhibira kalitev koruze, sicer pa je statistično močnejši zaviralni vpliv na kalitev in potek kalitve opazen pri ekstraktih iz zrnatega ščira, zlasti pri ekstraktih iz stebel in listov, apliciranih v višjih koncentracijah (100 % in 75 %). Pozitiven vpliv na maso korenin in nadzemnega dela koruze imajo ekstrakti iz korenin plevelnega ščira (75- in 25 % koncentracija) in ekstrakti iz korenin zrnatega ščira aplicirani v 50- ter 25-% koncentraciji. Na beležene mase imajo značilen negativni učinek ekstrakti višjih koncentracij iz stebel, listov in socvetij zrnatega ščira.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno: 30.11.2018; Ogledov: 99; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (607,79 KB)

4.
Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjem
Žana Hriberšek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Ključne besede: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (576,63 KB)

5.
Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)
Blažka Šutar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije (muehlenbeckia complexa)
Barbara Ješovnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno ukoreninjenost.
Ključne besede: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin potikanja
Objavljeno: 25.10.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

7.
Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvora
Barbara Bernjak, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Ključne besede: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 69; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (297,35 KB)

8.
Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini
Tjaša Grobelnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali osnovne značilnosti ribogojnic v Dravski dolini ter analizirali njihove prodajne poti. V diplomsko delo je bilo vključenih 9 registriranih ribogojnic od Občine Muta do Občine Videm. Podatke smo pridobili z anketiranjem ter terenskim ogledom. Ugotovili smo, da v Dravski dolini prevladujejo manjše ribogojnice z manjšim obsegom proizvodnje, izjema je Ribogojnica Peruš. Ribogojnice vzrejajo postrvje vrste, izjema je Ribogojnica Požeg, ki goji toplovodne vrste rib. Ribogojnice prodajo svoje ribje proizvode največ neposredno v ribogojnici. Pomanjkljivost ribogojnic v Dravski dolini je v manjši velikosti ribogojnic in manjšem obsegu proizvodnje ter v nediferenciranem trženju. Ribogojnic bi lahko bilo več glede na naravne danosti Dravske doline.
Ključne besede: sladkovodno ribogojstvo, ribogojnica, ribji proizvodi, prodajna pot
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

9.
Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih
Domen Štamic, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.
Ključne besede: koreninjenje, in vitro, češnja, tkivne kulture, mikropropagacija
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 121; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (844,84 KB)

10.
Primerjava porabe delovnih ur v obstoječem in prenovljenem hlevu na kmetiji polajžer
Jože Polajžer, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je poiskati kar se da optimalno rešitev za prenovo hleva za krave molznice in mlado govedo, hkrati pa narediti primerjavo porabe delovnih ur v zdajšnjem in prenovljenem hlevu. Prenova hleva bi pomenila prehod iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih. S tem bomo izboljšali počutje živali, prirejo mleka in delovne razmere za kmeta. Idejna zasnova prenove hleva s prizidkom je prilagojena razpoložljivemu prostoru. Kljub omejenosti so upoštevani normativi za gradnjo govejih hlevov. Načrt nam bo računalniško izrisal projektant, ki bo kasneje vodil postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Trenutno je lahko v hlevu maksimalno 32 živali. Po prenovi pa bo prostora za 35 glav velike živine, plus igluji za teleta zunaj hleva. Čeprav se število živali ne bo veliko spremenilo, pa bomo s prenovo zagotovili živalim boljše življenjske pogoje. V prenovljenem hlevu se bo sicer porabilo 20 minut več časa na dan kot v obstoječem hlevu, vendar pa bo po prenovi poraba časa na žival manjša.
Ključne besede: reja goved, prenova in širitev hleva, delovne ure
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (905,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici