| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1136
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv priprave krmnega obroka v mešalni prikolici na homogenost in prebiranje pri kravah molznicah
Urška Erker, 2020, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Erker smo izvedli poizkus, pri katerem smo dodajali krmnemu obroku vodo in spremljali čas mešanja. Zanimalo nas je, kako sprememba sušine obroka in čas mešanja vplivata na homogenost in porazdelitev delcev krme. Prehranski poizkus smo razdelili na tri dele. V prvem delu poizkusa smo vzorčili standardni krmni obrok s sušino 42 % in ga mešali 10 minut. V drugem delu smo standardnemu krmnemu obroku s sušino 38 % dodali vodo in mešali 15 minut. Zadnji del je temeljil na vzorčenju krme standardnega obroka s sušino 42 %, ter čas mešanja podaljšali iz 10 na 15 minut. Porazdelitev delcev sveže krme smo določili s siti Penn State Particle Separator (PSPS). Prebiranje smo preverili s siti PSPS 12 ur in 24 ur po sveže pokladanem krmnem obroku. Sušino obroka smo spremljali vsak dan poizkusa v času pokladanja krme, določili smo jo s pomočjo friteze na topel zrak. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s statističnim paketom SPSS 25.1 za Windows. Za primerjavo ostankov na posameznem mestu znotraj obrokov smo uporabili GLM analizo in Tukey test. Za primerjavo prebiranja obroka po 12 in 24 urah ločeno v primerjavi s pokladanim smo uporabili t- test. Rezultati statistične analize obroka (38 % SS in 15 min) kažejo, da se četrto mesto na situ 4 značilno (p < 0,05) razlikuje od ostalih mest in lahko trdimo, da ima dodajanje vode pomemben vpliv na homogenost obroka. Rezultati kažejo, da je ob dodatku vode zmanjšana povprečna konzumacija SS/kravo/dan za 0,9 kg oziroma poveča ostanek krme za 2,06 %.
Ključne besede: krmni obrok, dodatek vode, čas mešanja, homogenost, prebiranje
Objavljeno: 06.10.2020; Ogledov: 54; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

2.
Uporaba nekaterih fenotipskih lastnosti plodov pri razločevanju slovenskih lokalnih ringlojev
Damjana Veber, 2020, diplomsko delo

Opis: Vzorčenje plodov 68 akcesij ringlojev iz genske banke FKBV je potekalo poleti leta 2018. Na vsakem drevesu je bilo pobranih 10 zrelih plodov, katerim so bili določeni naslednji fenotipski deskriptorji: velikost, oblika ploda, simetrija ploda, globina šiva (brazde) blizu mesta, kjer je plod spojen s pecljem, depresija na vrhu ploda, dlakavost, vdolbina pri peclju, osnovna barva kože (eksokarpa), barva mesa (mezokarpa), čvrstost mesa, sočnost, stopnja spojenosti koščice in mezokarpa, oblika koščice z lateralne strani, oblika koščice z ventralne strani, izraženost grebena koščice, tekstura mezokarpa, širina na dnu in oblika vrha koščice. Uporabljeni so bili deskriptorji po UPOV-u, z nekaj modifikacijami. Namen raziskave je ovrednotiti fenotipsko raznolikost proučevanih akcesij. Večina plodov je imela širino med 2 in 3 cm (majhni plodovi), pri osnovni barvi kože (eksokarpa) in barvi mesa (mezokarpa) je prevladovala rumena barva, povprečna oblika koščice z lateralne strani je bila eliptična, prevladovala je zaobljena oblika vrha koščice in v večini primerov je bil greben slabo izražen, glede izraženosti šiva pa je prevladovala slaba izraženost. V raziskavi smo ugotovili, da je bila med proučevanimi akcesijami sorazmerno velika fenotipska raznolikost, toda ne v vseh proučevanih lastnostih. Pri nekaterih parametrih so bile izražene večje, pri drugih pa manjše razlike med akcesijami.
Ključne besede: koščičarji, ringlo, deskriptorji, lastnosti plodov
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 53; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

3.
Ocena prireje mleka in analiza investicije na obravnavanih kmetijah
Tomaž Žnidarič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta bili izvedeni ekonomska analiza na dveh izbranih kmetijah ter analiza smiselnosti finančne investicije na domači kmetiji. Na eni od analiziranih kmetij so za gradnjo hleva pridobili nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP, druga kmetija pa je gradnjo hleva pokrila z lastnimi sredstvi. Glavni cilj diplomske naloge je bil razvoj kalkulacije skupnih stroškov za prirejo mleka ob trenutni povprečni odkupni ceni mleka v Sloveniji. Za vsako analizirano kmetijo je bila izvedena tudi SWOT analiza. Analiza je pokazala, da na kmetiji A lastna cena mleka znaša 0,30 €/kg, koeficient ekonomičnosti pa 1,31, kar kaže na pozitivno prirejo mleka. Na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,24 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,33, kar iz ekonomskega vidika kaže še smotrnejšo prirejo mleka. Lastno ceno mleka smo ocenili tudi na domači kmetiji, ki ob predpostavljenih parametrih analize znaša 0,27 €/kg mleka, koeficient ekonomičnosti pa znaša 1,46. S finančno analizo smo ugotovili, da se ob povprečni ceni mleka v višini 0,32 €/kg mleka ter upoštevanju konstantnega letnega denarnega toka in obrestne mere investiciji povrneta v času 20. let.
Ključne besede: Kalkulacija skupnih stroškov, ekonomska in finančna analiza, prireja mleka, povprečna odkupna cena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 43; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

4.
Vpliv v gojišče dodanega benzil aminopurina na razraščanje češnje v in vitro pogojih
Patricija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pripravili poskus, v katerem smo preučevali vpliv benzil aminopurina (BAP) na razraščanje češenj v gojišču. Uporabili smo že sterilizirane in vitro poganjke češnje. Pripravili smo 3 gojišča:kontrolno gojišče G0 (brez dodanih rastnih regulatorjev), ter dve gojišči z dodanim citokiniom BAP, G1 z 0,5 mg/l in G2 z 1 mg/l. Po približno treh mesecih smo vrednotili prirast poganjkov ter število poganjkov na posameznem gojišču. Ugotovljeno je bilo, da dodani BAP vpliva tako na prirast mase, kot na nastanek novih poganjkov. Največji prirast mase je bil na gojišču G1, največje število poganjkov se je tvorilo na gojišču G2.
Ključne besede: mikropropagacija, in vitro, tkivne kulture, BAP, češnja
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 32; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

5.
Ekonomika pridelave in pridelave ajde
Veronika Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Na podlagi raziskave je bila ocenjena ekonomska upravičenost pridelave in predelave ajde. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja pridelavo ajde na Kmetiji Kavaš v Odrancih, drugi del pa predelavo ajde v Mlinarstvu Kolenko na Gornji Bistrici. Ekonomika pridelave ajde je bila ocenjena brez upoštevanja in z upoštevanjem finančnih podpor iz ukrepa KOPOP. Tehnološko simulacijski model nam je omogočil vpogled v ključne ekonomske kazalce, na podlagi katerih smo ugotovili, ali je poslovanje dobičkonosno. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da sta pridelava in predelava ajde ekonomsko upravičeni. Pri pridelavi ajde na Kmetiji Kavaš je finančni rezultat brez upoštevanja finančnih podpor ukrepa KOPOP znašal 2875,66 €, ob upoštevanju pa 12.871,66 €. Pri vsaki predelavi ajdovega zrnja v različne proizvode so koeficienti ekonomičnosti večji od 1, kar pomeni, da je predelava ajde ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, ajda
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 21; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (818,77 KB)

6.
Senzorična ocena različnih jabolčnih sokov
Simon Senekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo v letu 2018 pridelali sok različnih sort jabolk. V okviru zastavljenega poskusa smo na sejmu AGRA v Gornji Radgoni leta 2019 izvedli hedonsko senzorično ocenjevanje sokov sort jabolk 'Jonagold', 'Zlati delišes', 'Idared', 'Braeburn' ter sok iz dveh odpornih sort Topaz' in 'Opal'. Preskuševalci so ocenjevali sokove glede na všečnost barve, vonja, okusa in podali skupno oceno. Najvišjo skupno oceno sta prejela sokova iz sort jabolk 'Braeburn' in 'Idared', najnižjo pa sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Preskuševalcem moškega spola je bil najbolj všeč sok iz sorte jabolk 'Idared', ki je manj sladek, ženskam pa slajši in bolj aromatičen sok iz jabolk sorte 'Zlati delišes'. Preskuševalcem, starim do 25 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sorte 'Braeburn', ki ima izrazitejšo kislino in robustnejši okus. Preskuševalcem, starim med 26 in 65 let, pa je bil bolj všeč sok iz jabolk sorte 'Jonagold', ki je blažjega in slajšega okusa z močno izraženo aromo. Najstarejši skupini preskuševalcev, nad 65 let, je bil najbolj všeč sok iz jabolk sort 'Topaz' in 'Opal'. Ti dve sorti sta odporni, primerni za ekološko pridelavo in zato nekoliko robustnejši v okusu, imata agresivnejšo kislino ter izrazit okus in aromo, hkrati pa spominjata na stare sorte iz travniških nasadov.
Ključne besede: jabolčni sok, sorte jabolk, hedonska senzorična ocena
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 25; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

7.
Vpliv konzervirajoče obdelave tal na velikost populacij škodljivih organizmov v ozimni pšenici (Triticum aestivum L.)
Klara Jablanovec, 2020, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2017–2018 smo izvedli poljski poskus, v katerem smo analizirali učinek konzervirajoče obdelave tal (setev v mulč in direktna setev) na velikost populacij glivičnih bolezni, škodljivcev in plevelov v posevku ozimne pšenice sorte 'Alixan'. V poskusu smo analizirali devet različnih načinov obdelave tal, na katerih smo po standardih EPPO izvedli analizo velikosti populacij škodljivih organizmov z neposrednim vizualnim bonitiranjem. Ugotovili smo, da sistemi konzervirajoče obdelave tal lahko značilno povečajo napad nekaterih glivičnih bolezni, povečanje populacije plevelov je bilo zmerno, škodljivcev (strgač in uši) pa neznačilno. Povečanje populacij škodljivih organizmov v različnih sistemih konzervirajoče obdelave je povzročilo značilno zmanjšanje pridelkov v primerjavi s sistemom, kjer smo izvedli klasično oranje in setev.
Ključne besede: konzervirajoča obdelava, pšenica, direktna setev, škodljivi organizmi, obdelava
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 27; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

8.
Vpliv interakcije različnih načinov gnojenja in tipov rezi na rodnost jablan (Malus domestica B.) sorte 'Gala' v klimatskih pogojih leta 2018
Urška Završnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali vpliv različnih načinov gnojenja in rezi na količino in kakovost plodov ter rast jablan sorte 'Gala'. Poskus je potekal na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah pri Mariboru. V poskus smo vključili 5 obravnavanj, in sicer gnojenje z gnojilom kalijev amonnitrat (KAN), gnojenje z gnojilom apneni dušik, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + mleti apnenec, gnojenje s kombinacijo gnojil KAN + kompost in aktivatorjev tal PRP SOL + PRP EBV, nazadnje smo uporabili še kombinacijo gnojil KAN + kompost. Vsa obravnavanja smo izvedli v kombinaciji z dolgo in kratko rezjo. Pri dolgi rezi smo izrezali močne poganjke tik ob osnovi, pri kratki rezi smo pustili 3 cm dolge čepe. Dolga rez je v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + mleti apnenec pozitivno vplivala na število plodov 1. kakovostnega razreda in na bujnost rasti, medtem ko je kratka rez dala najboljše rezultate glede števila plodov 1. kakovostnega razreda v kombinaciji z gnojenjem z gnojili KAN + kompost. Na topno suho snov je imelo pozitiven vpliv obravnavanje, kjer smo kombinaciji gnojil KAN + kompost dodali še aktivatorje tal PRP SOL + PRP EBV, medtem ko je imela kombinacija gnojil KAN + mleti apnenec pozitiven vpliv na hitrost zorenja, vrednoteno preko škrobnega indeksa.
Ključne besede: jablana, 'Gala', gnojenje, rez, pridelek
Objavljeno: 29.09.2020; Ogledov: 21; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (541,33 KB)

9.
Vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic
Damjana Žampa, 2020, diplomsko delo

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv različnih glasbenih ritmov na mlečnost in sestavo mleka krav molznic, je bila izvajana na kmetiji Žampa leta 2019. Dobro počutje živali je gospodarsko in etološko gledano esencialnega pomena za napredek in izpolnjevanje visokih ciljev kmeta. To lahko izpolnjuje le žival, ki ima dobre konzumacijske sposobnosti in navade ter prijetno, lagodno okolje. K slednjemu spada tudi vpliv glasbe. Poskus v računalniško vodenem hlevu na 33 kravah ČB pasme je potekal 60 dni in bil razdeljen na tri obdobja glasbe (počasne, brez glasbe in hitre). Jutranje in večerne količine mleka so bile izvzete iz programa Dairy Plan za vsak dan poskusa, medtem ko so bili vzorci za analizo parametrov mleka posamezne živali odvzeti vsak dvajseti dan. Ugotovili smo, da počasna glasba blagodejno vpliva na prirejo, kajti v tem obdobju smo zabeležili najvišje količine mleka, najvišje so bile tudi povprečne vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in SSBM. Raziskovanje je dalo pobudo za poskus v večjem obsegu, na več živalih in daljšem obdobju, saj glasba vpliva na parametre mlečnosti.
Ključne besede: krave molznice, vpliv glasbe, počutje, mlečnost, sestava mleka
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Analiza vpliva manualne terapije, izvedene kot masaža, na površinsko temperaturo pri konjih
Maja Galun, 2020, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako masaža vpliva na površinsko temperaturo telesnih regij konjev – pleče, stegno, križ in prsi. S tem namenom je bil izveden poskus, pri katerem smo želeli s posnetki termografske kamere izmeriti spremembo temperature v štirih telesnih regijah, na katerih je bila izvedena masaža; pleče (leva in desna stran), stegno (leva in desna stran), prsi in križ. V poskus je bilo vključenih šest toplokrvnih konjev, poskus pa je bil izveden v prostorih (boksih) Konjeniškega kluba Kasco Svečina, in sicer v treh ponovitvah. Površinska temperatura konjev je bil izmerjena z uporabo termografske kamere Optris PI 400i. Posnetki so bili izvedeni pred masažo (24 ur in tik pred masažo), takoj po masaži (5, 15, 30 in 60 minut po masaži) in 24 ur po opravljeni masaži. Masažo je izvajala izkušena terapevtka za masažo konjev. Pridobljeni podatki so bili statistično ovrednoteni s programom R (R × 64 3.2.5). Ugotovljeno je bilo, da čas v našem primeru ni imel znatnega vpliva na temperaturo opazovanih telesnih regij, z izjemo predela stegno na desni strani (p = 0,03; α = 0,05). Pri ocenjevanju vpliva zaporedne masaže na temperaturo posameznih telesnih regij je bil vpliv pri 5 % tveganju signifikanten pri vseh obravnavanih predelih, razen pri regiji pleč na desni strani (p = 0,13).
Ključne besede: konj, masaža, termografija, temperatura
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 42; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici