SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 976
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Keywords: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Published: 18.06.2018; Views: 32; Downloads: 5
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Brancelj z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo v ekološko kmetijo
Urška Brancelj, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva v slovenskem kmetijskem prostoru vse večji pomen. V diplomskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno kmetijo Brancelj. Upravičenost pridelave smo ovrednotili z oceno ekonomskih parametrov. Ekonomska ocena kaže, da kmetija kljub manjšim spremembam po preusmeritvi v ekološko kmetovanje posluje ekonomsko uspešno (FR = 3.668,16 €). Ker se na kmetiji ukvarjajo tudi z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo, smo s pomočjo ocene investicije analizirali, v katerem letu bi se investicija v to dejavnost tudi povrnila. Ugotovili smo, da se celotna investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne že v drugem letu (ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti je 103.027,34 € pri 5,5-odstotni obrestni meri).
Keywords: ekonomika, ocena investicije, ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost
Published: 11.06.2018; Views: 67; Downloads: 9
.pdf Full text (2,59 MB)

3.
Preusmeritveni načrt za mlečno prirejo na kmetiji Grum
Maja Juteršek, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V Sloveniji se je ekološko kmetijstvo najbolj razvilo na območjih ekstenzivnega kmetijstva, kjer preusmeritev ni predstavljala večjih težav. V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Grum z mlečno prirejo, ki se nahaja v naselju Kozji Vrh, v občini Podvelka. Kmetija obsega 9,89 ha obdelovalnih površin in redi 18 glav govedi, od tega 14 krav molznic. S pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo ocenili pomembnejše parametre ekonomske upravičenosti (lastna cena, vrednost proizvodnje, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti). Cilj je ugotoviti, ali je preusmeritev ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) je v obdobju konvencionalnega kmetovanja 2195,40 €, koeficient ekonomičnosti (KE) pa 1,01. V času preusmeritve se oba FR-ja znižata na –4457,26 €, KE iz 1,01 na 0,91. Ko pa je kmetija že ekološko usmerjena, se FR zviša in znaša 18.476,65 €, prav tako se zviša KE, ki je 1,13. Izdelana je bila tudi analiza SWOT, ki prikazuje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti preusmeritve kmetije v ekološko.
Keywords: ekološko kmetijstvo, preusmeritvenii načrt, ekonomika preusmeritve, analiza SWOT, mlečna prireja
Published: 11.06.2018; Views: 41; Downloads: 11
.pdf Full text (2,35 MB)

4.
Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistema
Barbara Novak, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Keywords: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Published: 11.06.2018; Views: 41; Downloads: 12
.pdf Full text (1,22 MB)

5.
Rast stevije (Stevia rebaudiana Bertoni) v akvaponskem sistemu z navadnimi krapi (Cyprinus carpio L.)
Marko Gomboc, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Akvaponika je metoda, s katero gojimo rastline in ribe v načrtno izdelanem krožnem ekosistemu, ki izkorišča naravno prisotne bakterije za razkroj ribjih iztrebkov v hrano za rastline (gnojilo). Stevia (Stevia rebaudiana Bertoni) je rastlina, katere posušene in zdrobljene delce uporabljamo kot naravno sladilo. Predstavljeni in opisani so bili izgradnja in delovanje lastnega akvaponskega sistema ter rezultati in ugotovitve vzporedne pridelave navadnih krapov in stevije. Za poskus so bile v akvaponsko gredo, ki je bila v celoti plod lastnega dela, nasajene štiri približno enako velike sadike stevije. Istočasno je bilo v vrtni ribnik zraven akvaponske grede naseljenih sedemnajst mladih navadnih krapov. Konec septembra so bili pobrani listi stevije v skupni masi posušenih listov 23 g. V enakem obdobju je bilo izlovljenih osem navadnih krapov, ki so tehtali 1908 g. Iz tega podatka je bilo izračunano, da je bila skupna masa enajstih navadnih krapov 2620,75 g. Skupna masa navadnih krapov se je v 138 dneh, kolikor dolgo je trajal poskus, povečala za 571,75 %.
Keywords: akvaponika, stevija (Stevia rebaudiana Bertoni), navadni krap (Cyprinus carpio L.), akvaponski sistem
Published: 31.05.2018; Views: 98; Downloads: 11
.pdf Full text (3,67 MB)

6.
Vplivi različnih načinov sterilizacije na vzpostavitev tkivne kulture marelice (Prunus armeniaca L.)
Nika Šenveter, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije, vpliv tipa brstov ter vpliv dodanega antibiotika v gojišče na vzpostavitev tkivne kulture marelice. Uporabili smo 6 različnih načinov sterilizacije brstov, katere smo predhodno tretirali 60 sekund v 70 % etanolu: 1. sedem minut DICA, 2. deset minut DICA, 3. petnajst minut DICA, 4. petnajst minut 0,75 % NaClO, 5. deset minut 5 % NaClO in 6. dvajset minut 10 % Ca(ClO)2. Uporabili smo dva tipa brstov, in sicer zaprte ter odprte. Razkužene brste smo prenesli na dve različni gojišči, eno z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), drugo brez. Kot najboljša metoda sterilizacije se je izkazala sterilizacija z deset minutnim tretiranjem z DICA. Pri tem načinu sterilizacije je ostalo vitalnih 15 % brstov. Največ brstov se je okužilo (74 %) pri petnajst minutni sterilizaciji z 0,75 % NaClO. Pri šestem načinu sterilizacije, kjer smo brste 20 minut mešali v Ca(ClO)2, je večina brstov propadla (79 %). Preživel ni noben brst. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi med tipi brstov. Pri odprtih brstih smo opazili večjo stopnjo okužbe. Zaprtih brstov pa je več propadlo, kot se jih je okužilo. Gojišče z dodanim antibiotikom se ni statistično značilno razlikovalo od gojišča brez antibiotika.
Keywords: sterilizacija / in vitro / marelica / mikropropagacija / tkivne kulture
Published: 04.05.2018; Views: 25; Downloads: 17
.pdf Full text (793,88 KB)

7.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Keywords: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Published: 23.04.2018; Views: 32; Downloads: 11
.pdf Full text (1,13 MB)

8.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Keywords: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Published: 20.04.2018; Views: 83; Downloads: 11
.pdf Full text (1,44 MB)

9.
Ekonomska in finančna analiza prireje mleka na analiziranih kmetijah
Dominik Vrtič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je bil izdelati ekonomsko in finančno analizo prireje mleka, na dveh kmetijah. Ena kmetija je gradnjo hleva pokrivala z lastnimi sredstvi, druga je za investicijo pridobila tudi nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP. Glavni cilj diplomskega dela je bil, razviti kalkulacijo skupnih stroškov za prirejo mleka. Analiza ekonomike kaže, da je lastna cena mleka na kmetiji A 0,27 €/kg, in koeficient ekonomičnosti 1,13, kar kaže na pozitivno prirejo mleka, na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,34 €/kg in koeficient ekonomičnosti 0,91, kar kaže na negativno proizvodnjo oz. se sama prireja mleka ne izplača. Sama analiza prireje mleka je bila izvedena ob predpostavki odkupne cene mleka 0,29 €/kg. S finančno analizo smo ugotovili, da ob trenutni odkupni ceni mleka, investicija ni upravičena na nobeni od analiziranih kmetiji, saj se sama investicija ne povrne v 20. letih. Finančna analiza s prirejenimi scenariji kaže ugodnejšo empirično sliko.
Keywords: ekonomska in finančna analiza/ proizvodnja mleka/odkupna cena mleka
Published: 30.03.2018; Views: 139; Downloads: 23
.pdf Full text (975,99 KB)

10.
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
Manja Kumer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Keywords: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Published: 30.03.2018; Views: 134; Downloads: 16
.pdf Full text (1,01 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica