SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 970
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Keywords: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Published: 23.04.2018; Views: 12; Downloads: 2
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Keywords: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Published: 20.04.2018; Views: 55; Downloads: 4
.pdf Full text (1,44 MB)

3.
Ekonomska in finančna analiza prireje mleka na analiziranih kmetijah
Dominik Vrtič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je bil izdelati ekonomsko in finančno analizo prireje mleka, na dveh kmetijah. Ena kmetija je gradnjo hleva pokrivala z lastnimi sredstvi, druga je za investicijo pridobila tudi nekaj nepovratnih sredstev s strani ARSKTRP. Glavni cilj diplomskega dela je bil, razviti kalkulacijo skupnih stroškov za prirejo mleka. Analiza ekonomike kaže, da je lastna cena mleka na kmetiji A 0,27 €/kg, in koeficient ekonomičnosti 1,13, kar kaže na pozitivno prirejo mleka, na kmetiji B pa je lastna cena mleka 0,34 €/kg in koeficient ekonomičnosti 0,91, kar kaže na negativno proizvodnjo oz. se sama prireja mleka ne izplača. Sama analiza prireje mleka je bila izvedena ob predpostavki odkupne cene mleka 0,29 €/kg. S finančno analizo smo ugotovili, da ob trenutni odkupni ceni mleka, investicija ni upravičena na nobeni od analiziranih kmetiji, saj se sama investicija ne povrne v 20. letih. Finančna analiza s prirejenimi scenariji kaže ugodnejšo empirično sliko.
Keywords: ekonomska in finančna analiza/ proizvodnja mleka/odkupna cena mleka
Published: 30.03.2018; Views: 78; Downloads: 5
.pdf Full text (975,99 KB)

4.
Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji
Manja Kumer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji, pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in aeleia). V raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur, 65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii) stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha. Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.
Keywords: pridelava hmelja, pokritje, model, kmetija, sorte hmelja
Published: 30.03.2018; Views: 71; Downloads: 7
.pdf Full text (1,01 MB)

5.
Vpliv rastnega zaviralca 'Dazide Enhance' na rast in razvoj surfinij
Matej Božič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Zaviranje rasti okrasnih rastlin ima pomembno vlogo v proizvodnji kvalitetnih sadik. V spomladanskem času leta 2017 smo v rastlinjaku vrtnarstva Iris testirali vpliv rastnega zaviralca 'Dazide Enhance' na morfološke lastnosti surfinij. V poskus smo vključili dve sorti surfinij, 'Hot Pink' in 'Violet'. Sorti sta bili vključeni v tri obravnave: kontrolo, 0,15 % koncentracijo in 0,3 % koncentracijo. Rastline so bile tretirane enkrat. Ugotovili smo, da lahko z rastnim zaviralcem pridelamo kompaktnejše rastline z več cvetovi in večjim številom poganjkov. Obe sorti, ki smo jih tretirali z zaviralcem v 0,3 % koncentraciji, sta tvorili statistično značilno več cvetov in sta imeli krajše poganjke v primerjavi s kontrolnimi rastlinami. Pri sorti 'Violet' smo ugotovili, da zaviralec v koncentraciji 0,3 % značilno poveča tudi število poganjkov.
Keywords: surfinije / rastni zaviralec / 'Dazide Enhance' / izdolževanje rastlin
Published: 26.02.2018; Views: 54; Downloads: 24
.pdf Full text (1,24 MB)

6.
Razumevanje kolobarja glede na način pridelave na kmetijah
David Drofenik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Ker je kolobar ključen za bolj sonaravno pridelavo poljščin, smo v letu 2012 izvedli anketo med pridelovalci poljščin na 175 kmetijskih gospodarstvih. Z analizo odgovorov smo prepoznali, da je tri četrtine kmetij manjših od 10 ha, da je največji deleže njiv (41,0 %) namenjen živinski krmi, da 51,0 % vprašanih še vedno uporablja konvencionalni način pridelave, medtem ko ostali ekološki ali pa integriran način pridelave. 70,0 % vprašanih meni, da je kolobar izjemno ali pa zelo pomemben, da je monokulturne pridelave le še 6,1 %, ostalo so dve- ali večletni kolobarji, da več kot polovica vprašanih ne preverja stanja humusa v tleh ali, da bi za večjo odpornost v sušnih razmerah vključili v kolobar zlasti lucerno in podobno. V smislu trajnostnega delovanja je zaskrbljujoča ugotovitev, da 21,9 % vprašanih nima dovolj informacij o kolobarju, a jih tudi ne iščejo.
Keywords: kolobar, kolobarjenje, poljščine, kmetijstvo, načini pridelave
Published: 22.12.2017; Views: 258; Downloads: 24
.pdf Full text (1,09 MB)

7.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Keywords: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Published: 22.12.2017; Views: 267; Downloads: 26
.pdf Full text (1,23 MB)

8.
Prireja mleka po spremembi načina reje in uvedbi robotske molže
Martina Vrzel, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Čeprav je sistem molže z robotom podoben običajnim sistemom molže, obstajajo med njimi velike razlike. Zato smo se na praktičnem primeru odločili raziskati vpliv spremembe načina reje in molže na prirejo mleka. Na kmetiji Vrzel so novembra 2013 pričeli uporabljati molzni robot. Pridobili smo podatke s Centralno podatkovne zbirke za tri obdobja (vmesno obdobje, obdobje pred in obdobje po uvedbi molznega robota). Opazovano obdobje je zajemalo podatke o povprečni mlečnosti, vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in skupnemu številu somatskih celic v mleku na dan kontrole. Podatke smo obdelali s statističnim programom SAS. Za primerjavo parametrov je bila narejena analiza variance ANOVA. Za primerjavo skupnega števila somatskih celic v mleku je bila narejena analiza na logaritmiranih vrednostih. Pri količini namolzenega mleka ni bilo opaženih signifikantnih razlik. Analiza zajetih podatkov pa je pokazala signifikantne razlike pri parametrih. Vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze so bile signifikantno višje. Število somatskih celic je bilo po uvedbi molznega robota signifikantno nižje. Uvedba robota je rejca zelo razbremenila. Na kmetiji je sedaj manj težkega fizičnega dela v hlevu, saj ni več ročnega krmljenja in ročne molže, ki sta vzeli največ časa pri opravilih v hlevu.
Keywords: način reje / krave / robotska molža / kakovost mleka
Published: 22.12.2017; Views: 264; Downloads: 10
.pdf Full text (1,18 MB)

9.
Dopolnitev ponudbe Izobraževalnega centra Piramida Maribor z ekološkimi pekovskimi in slaščičarskimi izdelki
Darko Hercog, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V zadnjih letih se je pojavil porast zanimanja za ekološke izdelke. Temu je sledil tudi Izobraževalni center Piramida Maribor, v okviru katerega deluje Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Njegov namen je vzpostavitev infrastrukture za izvajanje vseh oblik izobraževanja ter usposabljanja za potrebe živilstva in prehrane. Projekt, v katerega je bil Center vključen, je omogočil, da sta začeli delovati Učna prodajalna in slaščičarna. Poleg osnovne ponudbe kruhov, pekovskega peciva in slaščic smo si v Centru zadali cilj ljudem ponuditi tudi ekološke izdelke. Tako je MIC v redno ponudbo dodal dva ekološka pekovska izdelka in pet ekoloških slaščičarskih izdelkov. Vsi izdelki so iz ekološko pridelanih in certificiranih surovin ter prostorsko in časovno ločeni od priprave neekoloških izdelkov. V diplomskem delu je opisan proces nastanka izdelka od nabave do distribucije. Natančno so torej prikazane recepture in postopki priprave za vsak izdelek, opozorjeno je na spremembe sistema HACCP, opisani so obrazci za spremljanje živil in zapisniki pri izdelavi ter deklaracije. Vse to je omogočilo vključitev izdelkov v ponudbo Učne prodajalne in slaščičarne.
Keywords: Izobraževalni center Piramida Maribor – Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ekološka predelava, ekološki pekovski izdelki, ekološki slaščičarski izdelki
Published: 08.12.2017; Views: 72; Downloads: 6
.pdf Full text (1,30 MB)

10.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na kmetiji – študija primera
Klemen Potnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske pridelave na podedovani kmetiji, je bila analizirana ekonomika kmetijske pridelave in predelave. Z razvitim simulacijskim modelom bomo ocenili glavne ekonomske indikatorje za vsako kmetijsko pridelavo po posameznih letih. Kalkulacijski model analizira skupne stroške, skupne prihodke, lastno ceno, koeficient ekonomičnosti in končni finančni rezultat. Z uporabo Cost Benefit analize (CBA) bomo raziskali finančno upravičenost predelave oljnic. Rezultati bodo služili kot vodilo za načrtovanje pridelave, predelave in vzpostavitve poslovanja na analizirani kmetiji, za katero načrtujemo v obdobju naslednjih 5 letih preusmeritev v ekološko kmetovanje. Rezultati kažejo, da je pridelava na analizirani kmetiji ekonomsko upravičena (FR = 10.907,73 €). Izvedena je bila tudi analiza investicije v predelavo oljnic v hladno stiskana olja. Investicija v višini 110.825,23 € se ob predpostavljeni 5,5 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 10.366,50 €) povrne v sedemnajstih letih. V tem letu znaša neto sedanja vrednost (NSV = 1.802,73 €).
Keywords: ekonomika, ocena investicije, lastna kmetija, predelava
Published: 28.11.2017; Views: 87; Downloads: 33
.pdf Full text (1002,88 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica