| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1078
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Integracija pujskov v novo sesno okolje pri navzkrižnem izenačevanju gnezd - vpliv starosti in telesne mase
Lara Pajžlar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Navzkrižno premeščanje pujskov med gnezdi je ustaljena rejska praksa, pri kateri premestimo pujske od biološke k nadomestni materi. Integracija pujskov v novo sesno okolje je ključnega pomena, vendar pa nanjo vpliva veliko dejavnikov, zaradi česar ta ukrep predstavlja velik izziv za rejce. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kakšen je vpliv relativnih razlik (asimetrije) v starosti in telesni masi pujskov ter velikosti gnezd, vključenih v navzkrižno premeščanje. V raziskavo je bilo vključenih 20 gnezd različne velikosti (Me = 10,5); od skupno 209 pujskov jih je bilo 80 eksperimentalno premeščenih v druga gnezda. V vsako ponovitev sta bili vključeni dve gnezdi, med katerima smo navzkrižno prestavili 4 pujske, 2 najtežja in 2 najlažja iz vsakega gnezda. Opazovali smo sesno obnašanje dveh zaporednih sesanj po premestitvi, ki smo ga kategorizirali kot sesanje, poskus sesanja ali neaktivnost v procesu sesanja. V raziskavi smo ugotovili, da telesna masa ni imela vpliva na vključitev pujskov v novo sesno okolje. Ugotovili smo, da so se pujski, premeščeni v mlajše gnezdo, uspešneje vključili v novo sesno okolje (p<0.01), prav tako pujski, prestavljeni v enako ali nekoliko večje gnezdo od izvornega. V nasprotju s predvidevanji pa so pujski, prestavljeni v manjše nadomestno gnezdo, kazali značilno manj interesa za vključitev v proces sesanja (p<0,05). Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se z razvojem sesnega reda zmanjšuje tudi možnost uspešne integracije premeščenih pujskov – robustnejši je sesni red, kot na primer v starejših in manjših gnezdih, težja je integracija premeščenih pujskov. V skladu z rezultati in v kontekstu dobrega počutja živali bi bilo potrebno ponovno razmisliti o ustreznosti obstoječih in splošno razširjenih metod navzkrižnega premeščanja pujskov med gnezdi.
Keywords: pujski, velikost gnezda, telesna masa, starost, navzkrižno izenačevanje
Published: 12.09.2019; Views: 26; Downloads: 4
.pdf Full text (800,36 KB)

2.
Uporaba brezpilotnih letalnikov za določanje ndvi indeksa na rastlinah oljne ogrščice
Žan Mongus, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Za spremljanje stanja rastlin oljne ogrščice od setve do žetve lahko uporabljamo različne sisteme daljinskega zaznavanja. V nalogi smo preučevali možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov oz. dronov za določanje NDVI indeksa. Na poskusnem GERKu, ki smo ga med rastno sezono oljne ogrščice preleteli 3x, smo določili vrednosti NDVI indeksa in opazovali razloge za izmerjene vrednosti. Z ugotovitvami smo potrdili zaključke drugih raziskav. Vrednosti dobljene s posnetki dronov smo glede uporabnosti za morebitne naslednje ciljne ukrepe primerjali s posnetki satelita Sentinel in ugotovili, da so mnogo boljši in vsekakor bolj primerni kot vhodni podatki za pametne stroje in izvedbo ciljnih ukrepov selektivnega gnojenja in/ali nanosa zmanjšanih količin fitofarmacevtskih sredstev, kar predstavlja prihranke in hkrati določen prispevek k varovanju okolja.
Keywords: dron, aerofotografija, Oljna ogrščica, NDVI, daljinsko zaznavanje
Published: 12.09.2019; Views: 20; Downloads: 4
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
Dinamika sušenja pasje trave (dctylis glomerata l.) in mnogocvetne ljuljke (lolium multiflorum lam.) na tleh
Jasmina Videčnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah smo leta 2017 začeli s sušenjem pasje trave (Dactylis glomerata L.) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v dinamiki sušenja med njima glede na razvojno fazo, v kateri se trava nahaja (razraščanje, začetek latenja, polno latenje oz. cvetenje), in glede na dejavnike okolja (temperatura in padavine) v času košnje in sušenja. Košnjo in sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017 do 19. 5. 2017 in 29. 5. 2017 do 2. 6. 2017). Analiza vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih je pokazala, da se je pasja trava sušila hitreje kot mnogocvetna ljuljka, ne glede na razvojno fazo v kateri se je nahajala. Na dinamiko sušenja preučevanih rastlinskih vrst pa imajo velik vpliv tudi klimatske razmere.
Keywords: pasja trava, mnogocvetna ljuljka, sušenje, klimatske razmere, razvojne faze
Published: 12.09.2019; Views: 17; Downloads: 7
.pdf Full text (1,02 MB)

4.
Dejavnost opraševalcev pri jagodnjaku (Fragaria x ananassa Duch.)
Klementina Jelen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V raziskovalnem delu smo ugotavljali pestrost opraševalcev na jagodah (Fragaria × ananassa Duch.) ter pomen medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju jagod. Popis opraševalcev je potekal v nasadu jagod, pokritem s plastično folijo, leta 2018 v kraju Zrkovci v bližini Maribora. Poleg ugotavljanja pestrosti smo merili tudi hitrost opraševanja, ki se nanaša na število cvetov, ki jih opraševalec obišče v času 30 sekund. Rezultati raziskovanja so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jagode medonosna čebela. Preostali opraševalci (čmrlji, muhe trepetavke, dvokrilci in drugi opraševalci) so bili zastopani v manjših deležih. Dejavnost opraševalcev se je preko dneva pri posameznih skupinah opraševalcev razlikovala; medonosna čebela je bila najbolj aktivna v osrednjem delu dneva, aktivnost čmrljev je bila največja pozno dopoldan in pozno popoldan, dvokrilci pa so bili najbolj aktivni v jutranjih urah. Vreme je vplivalo na število in dejavnost opraševalcev ter hitrost opraševanja. Oddaljenost od roba rastlinjaka, opazovalni dan ter ura opazovanja so imeli vpliv na število in dejavnost določenih opraševalcev. Večji delež čebel je bil v sredinskih oziroma osrednjih rastlinjakih (tunelih), večji delež muh trepetavk, dvokrilcev in drugih opraševalcev pa v robnih rastlinjakih.
Keywords: opraševanje, medonosna čebela, divji opraševalci, jagodnjak
Published: 12.09.2019; Views: 12; Downloads: 5
.pdf Full text (2,20 MB)

5.
Poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih med študenti in zaposlenimi na fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede
Tjaša Pangerl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Z Uredbo (EU) 1169/2011 je na območju Evropske Unije določeno, katere informacije o živilu morajo biti obvezno navedene. Poleg obveznih označb najdemo na predpakiranih živilih tudi neobvezne označbe, ki kažejo na višjo kakovost živila ali posebno obdelavo živila v predelavi. Na predpakiranih živilih je tako veliko informacij, ki potrošnikom nudijo možnost izbire najprimernejšega zanje, vendar jih potrošniki pogosto ne razumejo ali ne poznajo. Z diplomskim delom smo želeli izvedeti, ali študenti in zaposleni na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru vedo, katere informacije morajo biti na predpakiranih živilih in ali poznajo dodatne označbe ter če jih poznajo, kako pogosto se odločajo za nakup živil z dodatnimi označbami. Do statistično značilnih razlik je prišlo med študenti in zaposlenimi živilih pri poznavanju in razumevanju Evropskega logotipa za ekološko kmetijstvo. Rezultati so pokazali, da spol delno vpliva na poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih. Odgovori študentov študijskega programa Varnost hrane v prehrambeni verigi se niso statistično značilno razlikovali od odgovorov ostalih študentov, prav tako se zaposleni in študenti približno enako pogosto odločajo za nakup izdelkov z nekaterimi dodatnimi označbami kakovosti.
Keywords: označevanje, predpakirano živilo, anketiranje, potrošniki
Published: 12.09.2019; Views: 13; Downloads: 5
.pdf Full text (2,11 MB)

6.
Možnost uporabe brezpilotnih letalnikov v kmetijstvu
Benjamin Založnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času smo priča porastu uporabe brezpilotnih letalnikov v najrazličnejše namene. Kmetijstvo ni nobena izjema. Na osnovi kart pridelkov, ki jih lahko izdelamo ob žetvi, lahko kasneje z uporabo ustrezne mehanizacije izvedemo selektivne ukrepe. Podobne digitalne karte z informacijami o stanju rastlin v fazi vegetacije lahko izdelamo z uporabo brezpilotnih letalnikov, t. i. dronov. V ta namen so bili opravljeni poskusni preleti v vzhodnem delu Slovenije v skladu z zakonodajo s področja in izdelani poskusni ortomozaik posnetki. Ugotovljeno je bilo, da je tehnologija daljinskega zaznavanja v kombinaciji z droni v kmetijstvu uporabna, saj pridobljeni posnetki prikazujejo aktualne informacije o trenutnem stanju kmetijskih površin. Kvaliteta posnetkov je odvisna od vremenskih pogojev in kvalitete uporabljene opreme.
Keywords: aerofotografija / brezpilotni letalniki / daljinsko zaznavanje / NDVI
Published: 11.09.2019; Views: 10; Downloads: 13
.pdf Full text (1,57 MB)

7.
Preučevanje delovanja herbicidov za zatiranje plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tanja Voga, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V rastni dobi leta 2017 smo izvedli poljski poskus, kjer smo preučevali stopnjo učinkovitosti različnih herbicidov za zatiranje nekaterih plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.). Pri tem nas je zanimalo tudi, ali stopnja zatiranja plevela vpliva na višino pridelka. Poudarek je bil predvsem na analizi učinkovitosti za zatiranje navadnega srakoperca (Apera spica-venti) in njivske stoklase (Bromus arvensis). Preučiti smo želeli delovanje pri nas pogosto uporabljenih herbicidov, kot so Atlantis TCM WG®, Hussar Plus®, Axial One®, Pallas®, Aliance® in Trinity®. Rezultati analize so pokazali, da imajo preučevani herbicidi različno stopnjo zatiranja navadnega srakoperca in njivske stoklase, te razlike v stopnji učinkovitosti zatiranja plevelov med različnimi herbicidnimi programi pa povzročijo znatne razlike v višini pridelka pšenice. Najvišji pridelek smo dobili pri obravnavanju s herbicidom Atlantis TCM WG® (6799,7 kg ha-1), ta je hkrati učinkovito zatrl tako njivsko stoklaso (96,2 %) kot navadni srakoperec (98,7 %). Najslabši rezultat smo pričakovali pri pripravku Trinity®, ki ni bil uporabljen v zanj optimalni fenološki fazi, a smo ga dosegli pri pripravku Axial one®. Ta je v primerjavi s pripravkom Trinity® bolje zatrl navadni srakoperec in njivsko stoklaso, a je imelo to obravnavanje tudi manjši pridelek.
Keywords: pšenica / herbicidi / odpornost / zatiranje plevelov / pridelek
Published: 11.09.2019; Views: 20; Downloads: 15
.pdf Full text (684,59 KB)

8.
Vpliv goveje gnojevke ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov metuljnic
Sanja Krajnc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2018 opravili laboratorijski kalilni poskus v kalilni komori. Proučevali smo vpliv različnih koncentracij goveje gnojevke (25 %, 50 %, 100 %) ob kalitvi semen na dolžino korenin in nadzemnih delov črne detelje (Trifolium pratense L.) in bele detelje (Trifolium repens L.). Semena so bila v goveji gnojevki namočena 14 dni. Ugotavljamo, da ima koncentracija goveje gnojevke močan vpliv na začetno rast korenin in nadzemnih delov obeh metuljnic. V višjih koncentracijah goveje gnojevke so bile korenine in koleoptila črne detelje krajše v primerjavi z belo deteljo, razvilo pa se je večje število eno- in večkrpatih listov na rastlino. Z višanjem koncentracije goveje gnojevke narašča še število večkrpatih listov na rastlino pri beli detelji, je pa zato število enokrpatih listov manjše. Prav tako je pri višjih koncentracijah krajša tudi dolžina korenin v primerjavi s črno deteljo.
Keywords: metuljnice / goveja gnojevka / kalitev / korenine / nadzemni deli
Published: 11.09.2019; Views: 8; Downloads: 4
.pdf Full text (1,37 MB)

9.
Zaznava bolezni in fizioloških motenj pšenice na podlagi sprememb vegetacijskih indeksov
Gašper Fridrih, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem času se uvajajo droni oz. brezpilotna letala (uav) za spremljanje razvoja rastlin. Prednosti uporabe se kažejo v preprostem načrtovanju, nemotenem delovanju in pridobivanju posnetkov iz ptičje perspektive. S prenosom sistemov multispektralnih kamer in nizko višino leta zagotavljajo visoko ločljivost rastlin. Pšenica je kultura, ki se goji v največjem obsegu površin, zato ponuja velik interes po pridobitvi prostorskih in časovnih informacijah o rastlini. V nalogi smo prikazali določevanje različnih vegetacijskih indeksov na osnovi multispektralnih posnetkov z droni. Snemanja so bila izvedena na površinah podjetja JERUZALEM SAT d.d. v različnih obdobjih rasti pšenice. Na osnovi zajetih posnetkov smo s pomočjo programske opreme Pix4Dfields generirali različne vegetacijske indekse in poiskali vzorčne povezave s stanjem na polju. Pridobljeni podatki omogočajo selektivne nanose gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter tako pripomorejo k prihrankom v proizvodnji in zmanjšanim obremenitvam okolja.
Keywords: dron, pšenica, multispektralna kamera, vegetacijski indeksi, daljinsko zaznavanje
Published: 09.09.2019; Views: 51; Downloads: 11
.pdf Full text (1,81 MB)

10.
Pomen in vloga embalaže ter njen vpliv na živila
Lucija Praprotnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Embalaža je danes široko uporabljana. Poznamo več vrst embalaže, vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Pri uporabi embalaže se pogosto premalo zavedamo nevarnosti, ki jo le-ta lahko predstavlja za naše zdravje. Tako smo se odločili, da na osnovi pregleda obstoječe literature raziščemo, ali je steklo res inertno in kako je z prehajanjem snovi iz plastike in drugih materialov v živila. Ugotovili smo, da je steklo, ki se splošno uporablja za hrambo živil, neoporečno, kar pa ne velja za silikatno in svinčevo steklo. Večje težave so pri plastiki, kjer v hrano prehaja precej oporečnih snovi. V glavnem gre za hormonske motilce, kot so bisfenol A (BPA),bis (2-etilheksil) ftalat (DEHP), dioksini in poliklorirani bifenili (PCB). Ti negativno vplivajo na naše zdravje, saj so kancerogeni, glede na raziskave pa vplivajo tudi na reproduktivno sposobnost. Tudi embalaža iz papirja ni povsem varna, saj se preko in iz papirja v hrano lahko izločajo nevarne tiskarske barve, benzidin in mineralna olja, ki so prav tako dokazano rakotvorne. Pri embalaži iz kovine, ki se pogosto uporablja za izdelavo konzerv, težavo predstavljajo premazi z laki v notranjosti konzerv, ki vsebujejo težke kovine in melamin, med drugim pa tudi hormonske motilce, predvsem BPA. Steklo torej ostaja edina inertna embalaža za živila. Z napredovanjem analitičnih metod je mogoče pričakovati, da se bo seznam neželenih snovi, ki prehajajo iz embalaže v živila, le še povečeval.
Keywords: embalaža, steklo, plastika, prehajanje, hormonski motilci
Published: 06.09.2019; Views: 65; Downloads: 12
.pdf Full text (1,09 MB)

Search done in 0.44 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica