| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1145
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Možnost uvedbe turizma na lastni ekološki kmetiji-študija primera
Nuša Tifengraber, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila analizirana možnost uvedbe turizma na ekološki kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Osrednja tema raziskave je ocena višine naložbe v izgradnjo infrastrukture kampa na kmetiji. Analizirana je bila tudi ekonomika poslovanja. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) smo kot diskontno stopnjo upoštevali 5,5-odstotno obrestno mero. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 8 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v 5 letih obratovanja v primeru 45-odstotne zasedenosti kampa (NSV: 3.438,48 €). Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 8,70 % (neto sedanja vrednost je pri tej interni stopnji 5,23 €). Interna stopnja donosnosti je bila višja od individualne diskontne stopnje. S SWOT-analizo se je izkazalo, da je več prednosti in priložnosti kot slabosti in nevarnosti.
Keywords: naložba, turizem na ekološki kmetiji, ekološka kmetija, kamp na kmetiji
Published: 06.04.2021; Views: 44; Downloads: 9
.pdf Full text (822,13 KB)

2.
Razmnoževanje opoldnevnice (mesembryanthemum cordifolium l.f.) s potaknjenci
Marjeta Vlasak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave diplomskega dela je bil proučiti vpliv dveh rastnih substratov in rastnega regulatorja (Korex®, Agrolit, d. o. o) v 0,5% koncentraciji na koreninjenje potaknjencev opoldnevnice (Mesembryanthemum cordifolium L.f.). Poskus smo izvedli v dveh terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da imata substrat in termin potikanja statistično značilen vpliv na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Potaknjenci so se bolje ukoreninili in razvijali, če smo jih potikali v zgodnejšem terminu. Dodajanje rastnega regulatorja na bazo potaknjenca je negativno vplivalo na koreninjenje in razvoj korenin.
Keywords: opoldnevnica, razmnoževanje, ukoreninjanje, potaknjenci
Published: 06.04.2021; Views: 35; Downloads: 10
.pdf Full text (2,07 MB)

3.
Medonosne in divje čebele v ekološkem nasadu jablan
Štefka Slanič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Raziskovalno delo je potekalo leta 2019 v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Nasad sorte 'Topaz' je posajen na lokaciji Log v bližini Maribora. Pestrost opraševalcev na cvetovih jablane smo opazovali tri zaporedne dni v mesecu aprilu. Vzorčenje smo opravljali z lovljenjem opraševalcev s plastičnimi vrečkami in lovljenjem z različnimi barvnimi krožniki (bel, moder, rumen). Rezultati so pokazali, da je najpogostejši opraševalec jablane medonosna čebela (Apis mellifera), velik delež opraševalcev pa predstavljajo divje čebele (čebele samotarke in čmrlji). V rumene barve krožnikov kot vabe se je ulovilo največje število opraševalcev jablan. V to barvo krožnikov se je ulovilo največ čebel samotark.
Keywords: Opraševanje, jablane, ekološka pridelava
Published: 05.03.2021; Views: 59; Downloads: 14
.pdf Full text (1,14 MB)

4.
Pestrost opraševalcev v ekološkem nasadu jablan
Ana Štuhec, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V raziskovalnem delu smo aprila 2019 raziskovali pestrost čebel v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor na sorti 'Topaz'. Ob ugotavljanju pestrosti smo merili še številčnost čebel in njihovo aktivnost v neposredni povezavi z vremenskimi okoliščinami. Vzorčenje smo opravljali tri zaporedne dneve s pomočjo lovljenja v plastične vrečke, v dveh 90-minutnih intervalih na dan med 9.00 in 16.00 uro. Hkrati nas je zanimalo tudi, ali čebele pritegne specifična barva, za kar smo se poslužili metode lovljenja z barvnimi krožniki. Rezultati raziskave so pokazali, da je številčno prevladovala medonosna čebela (Apis mellifera), skoraj enakovreden delež opraševanja pa so predstavljale tudi divje čebele. Temperatura zraka ni pokazala večjega vpliva na številčnost čebel. Rumena barva je bila za čebele najzanimivejša. V vabe te barve se je ulovilo največje število opraševalcev in največje število različnih vrst čebel.
Keywords: opraševanje, divji opraševalci, jablana, medonosna čebela
Published: 05.03.2021; Views: 56; Downloads: 14
.pdf Full text (1,56 MB)

5.
Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev tal
Mateja Tušak, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Keywords: , prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Published: 05.03.2021; Views: 37; Downloads: 5
.pdf Full text (1,24 MB)

6.
Ekonomika reje kuncev
Janez Škamlec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil, da ugotovimo, ali je reja kuncev na kmetiji Škamlec ekonomsko upravičena. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri del stroškov je v strukturi skupnih stroškov največji. Kunčjereja predstavlja za kmetijo zanimivo tržno nišo, prav zato so se odločili za kunčjerejo. V raziskavi smo naredili vse potrebne kalkulacije za izračun ekonomičnosti reje. Analizirali smo doma pridelane krme, to sta seno in ječmen, ter kalkulacijo za celotno kunčjerejo. Na podlagi rezultatov smo videli ekonomičnost pridelave posamezne surovine ter ekonomičnost celotne reje. Delež ročnega dela v strukturi skupnih stroškov je bil pričakovano največji, saj zajema 84,75% vseh stroškov pri vzreji kuncev. Na koncu raziskave smo ugotovili, da je reja kuncev v takšnem obsegu in pri ceni 8 €/kg najbolj ekonomična, saj koeficient ekonomičnosti znaša 1,51.
Keywords: kalkulacija, kunci, stroški
Published: 10.02.2021; Views: 77; Downloads: 13
.pdf Full text (656,18 KB)

7.
Ekonomika prireje senenega mleka na kmetiji podlesnik
Denis Podlesnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen raziskave je priprava preliminarne analize ekonomike prireje senenega mleka na preučevani kmetiji ter s to prirejo povezano investicijo v sušilno napravo za mrvo. Analizirana kmetija leži na Pohorju na nadmorski višini 850 m in spada v območje z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Kmetija obsega 27 ha obdelovalnih površin, v hlevu pa je okoli 30 krav molznic. Razvili bomo ekonomski simulacijski model prireje mleka, v katerem bomo upoštevali tri predpostavljene odkupne cene senenega mleka (0,38 €/kg, 0,42 €/kg in 0,48 €/kg). S pomočjo tehnološkega simulacijskega modela bomo ocenili smotrnost investicije v sušilno napravo s tremi boksi v skupni velikosti 1200 m3, umeščeno na obstoječ senik. V tehnološkem simulacijskem modelu bomo zajeli stroške adaptacije objekta, nabavo sušilne naprave, grabeža in peči. Smotrnost finančne investicije bomo preučili na podlagi idejnega projekta prireje senenega mleka.
Keywords: ekonomika in finančna analiza, seneno mleko, ocena investicije
Published: 18.12.2020; Views: 143; Downloads: 41
.pdf Full text (563,27 KB)

8.
Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju
Ines Korošec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Keywords: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Published: 03.12.2020; Views: 97; Downloads: 29
.pdf Full text (1,26 MB)

9.
Dinamika sušenja gospodarsko pomembnih trav in metuljnic s trajnega travinja
Aleksandra Nikolič, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: Poskus smo izvajali na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah. Na poskusnem polju smo na tleh sušili tri različne trave: mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.), pasjo travo (Dactylis glomerata L.), travniško bilnico (Festuca pratensis L.) in eno metuljnico, črno deteljo (Trifolium pratense L.). Sušenje smo izvedli v treh terminih 7. 5. 2018–10. 5. 2018, 18. 5. 2018–22. 5. 2018 in 11. 6.–13. 6. 2018, ko so se izbrane vrste nahajale v fazi razraščanja, latenja ali začetka cvetenja. Naš cilj je bil ugotoviti, kako hitro se bo posamezna trava oziroma metuljnica posušila do sušine, primerne za skladiščenje (75–80 %). Rezultati so pokazali, da je hitrost sušenja trav in metuljnic odvisna predvsem od vremenskih razmer in zračne vlažnosti, saj slabše vremenske razmere in višja zračna vlažnost hitrost sušenja znatno upočasnita. V našem poskusu je v dveh od treh terminov sušenja najvišji odstotek sušine ob spravilu dosegla črna detelja.
Keywords: črna detelja, mnogocvetna ljuljka, pasja trava, travniška bilnica, dinamika sušenja
Published: 02.11.2020; Views: 111; Downloads: 27
.pdf Full text (1,73 MB)

10.
Vpliv priprave krmnega obroka v mešalni prikolici na homogenost in prebiranje pri kravah molznicah
Urška Erker, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Na kmetiji Erker smo izvedli poizkus, pri katerem smo dodajali krmnemu obroku vodo in spremljali čas mešanja. Zanimalo nas je, kako sprememba sušine obroka in čas mešanja vplivata na homogenost in porazdelitev delcev krme. Prehranski poizkus smo razdelili na tri dele. V prvem delu poizkusa smo vzorčili standardni krmni obrok s sušino 42 % in ga mešali 10 minut. V drugem delu smo standardnemu krmnemu obroku s sušino 38 % dodali vodo in mešali 15 minut. Zadnji del je temeljil na vzorčenju krme standardnega obroka s sušino 42 %, ter čas mešanja podaljšali iz 10 na 15 minut. Porazdelitev delcev sveže krme smo določili s siti Penn State Particle Separator (PSPS). Prebiranje smo preverili s siti PSPS 12 ur in 24 ur po sveže pokladanem krmnem obroku. Sušino obroka smo spremljali vsak dan poizkusa v času pokladanja krme, določili smo jo s pomočjo friteze na topel zrak. Statistično obdelavo podatkov smo izvedli s statističnim paketom SPSS 25.1 za Windows. Za primerjavo ostankov na posameznem mestu znotraj obrokov smo uporabili GLM analizo in Tukey test. Za primerjavo prebiranja obroka po 12 in 24 urah ločeno v primerjavi s pokladanim smo uporabili t- test. Rezultati statistične analize obroka (38 % SS in 15 min) kažejo, da se četrto mesto na situ 4 značilno (p < 0,05) razlikuje od ostalih mest in lahko trdimo, da ima dodajanje vode pomemben vpliv na homogenost obroka. Rezultati kažejo, da je ob dodatku vode zmanjšana povprečna konzumacija SS/kravo/dan za 0,9 kg oziroma poveča ostanek krme za 2,06 %.
Keywords: krmni obrok, dodatek vode, čas mešanja, homogenost, prebiranje
Published: 06.10.2020; Views: 192; Downloads: 45
.pdf Full text (2,21 MB)

Search done in 3.01 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica