SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1022
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvora
Barbara Bernjak, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Keywords: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Published: 18.10.2018; Views: 7; Downloads: 3
.pdf Full text (297,35 KB)

2.
Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini
Tjaša Grobelnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali osnovne značilnosti ribogojnic v Dravski dolini ter analizirali njihove prodajne poti. V diplomsko delo je bilo vključenih 9 registriranih ribogojnic od Občine Muta do Občine Videm. Podatke smo pridobili z anketiranjem ter terenskim ogledom. Ugotovili smo, da v Dravski dolini prevladujejo manjše ribogojnice z manjšim obsegom proizvodnje, izjema je Ribogojnica Peruš. Ribogojnice vzrejajo postrvje vrste, izjema je Ribogojnica Požeg, ki goji toplovodne vrste rib. Ribogojnice prodajo svoje ribje proizvode največ neposredno v ribogojnici. Pomanjkljivost ribogojnic v Dravski dolini je v manjši velikosti ribogojnic in manjšem obsegu proizvodnje ter v nediferenciranem trženju. Ribogojnic bi lahko bilo več glede na naravne danosti Dravske doline.
Keywords: sladkovodno ribogojstvo, ribogojnica, ribji proizvodi, prodajna pot
Published: 08.10.2018; Views: 16; Downloads: 4
.pdf Full text (2,19 MB)

3.
Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih
Domen Štamic, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.
Keywords: koreninjenje, in vitro, češnja, tkivne kulture, mikropropagacija
Published: 02.10.2018; Views: 43; Downloads: 9
.pdf Full text (844,84 KB)

4.
Primerjava porabe delovnih ur v obstoječem in prenovljenem hlevu na kmetiji polajžer
Jože Polajžer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilj diplomskega dela je poiskati kar se da optimalno rešitev za prenovo hleva za krave molznice in mlado govedo, hkrati pa narediti primerjavo porabe delovnih ur v zdajšnjem in prenovljenem hlevu. Prenova hleva bi pomenila prehod iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih. S tem bomo izboljšali počutje živali, prirejo mleka in delovne razmere za kmeta. Idejna zasnova prenove hleva s prizidkom je prilagojena razpoložljivemu prostoru. Kljub omejenosti so upoštevani normativi za gradnjo govejih hlevov. Načrt nam bo računalniško izrisal projektant, ki bo kasneje vodil postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Trenutno je lahko v hlevu maksimalno 32 živali. Po prenovi pa bo prostora za 35 glav velike živine, plus igluji za teleta zunaj hleva. Čeprav se število živali ne bo veliko spremenilo, pa bomo s prenovo zagotovili živalim boljše življenjske pogoje. V prenovljenem hlevu se bo sicer porabilo 20 minut več časa na dan kot v obstoječem hlevu, vendar pa bo po prenovi poraba časa na žival manjša.
Keywords: reja goved, prenova in širitev hleva, delovne ure
Published: 02.10.2018; Views: 21; Downloads: 3
.pdf Full text (905,71 KB)

5.
Vzdrževanje optimalnih temperaturnih pogojev med fermentacijo pivine s pomočjo varilne komore
Christian Fišer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: To, da je pivo kvalitetno, dosežemo s pravilno pripravo in ob določenih pogojih. Ustrezna temperatura je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri pripravi piva, saj kvasovke, ki so ključne pri pridobivanju alkohola, med fermentacijo pivine, potrebujejo določene temperaturne pogoje za pravilno delovanje. V diplomski nalogi smo predstavili varilno komoro, s katero je omogočena avtonomna regulacija temperaturnih pogojev. Naš cilj je bil zgraditi zračno zaprto komoro skupaj z elektronskim sistemom za nadzor in regulacijo ter ugotoviti, ali je možno aktivno ohranjati optimalne temperaturne pogoje s pomočjo Peltierjevega termičnega elementa. Ugotovilo se je, da je sistem v celoti sposoben uravnavati temperaturne pogoje med fermentacijo pivine ob normalnih zunanjih pogojih, kjer je razvit sistem 48 % celotnega časa poskusa pivino ohlajal, 52 % časa pa vzdrževal temperaturni optimum.
Keywords: fermentacija pivine, varilna komora, avtonomna regulacija temperaturnih pogojev, Peltierov element, mikrokrmilnik.
Published: 02.10.2018; Views: 19; Downloads: 6
.pdf Full text (1,64 MB)

6.
Ekonomska analiza in tehnološko vrednotenje različnih vrst nastilja pri reji športnih konj
Nuša Kovačič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je ekonomska in tehnološka primerjava 4 različnih vrst nastilja: žagovine, slame, lesnih ostružkov, rezane slame. Raziskava zajema 2 ločena poskusa. Prvi poskus temelji na vsakodnevnem čiščenju boksa, kot je tudi najpogosteje v praksi. Drugi poskus pa temelji na vzdržljivosti nastilja. Vsak od navedenih poskusov je po modelnih kalkulacijah ovrednoten glede na stroške nastilja in stroške dela. Predstavljeni so skupni dnevni, mesečni in letni stroški kot tudi razmerje stroškov (nastilj : delo). Potrebne podatke o velikosti boksov ter višini, obsegu in dolžini konj smo pridobili z merjenjem. Prav tako smo z merjenjem pridobili podatke porabe nastilja in časa. Ugotovili smo, da vsi 4 različni materiali nastilja konjem zagotavljajo udobje, vendar ne pri enaki količini in niso vse vrste nastilja primerne za vse konje. Upoštevati moramo zdravstveno stanje konja, različne anomalije in navade konj.
Keywords: konji, nastilj, kalkulacije, stroški, dobro počutje živali
Published: 02.10.2018; Views: 14; Downloads: 4
.pdf Full text (5,33 MB)

7.
Rastnost mladičev golobov
Aleš Zajc, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2017 smo ugotavljali, rast mladičev, dveh različnih pasem golobov king in florentinec. Rast mladičev, smo razdelili v obdobja dvorjenje in parjenje, fizikalne lastnosti jajc, skrb za jajci, hranjenje ter prirast in masa mladičev. Ugotovili smo, da v času dvorjenja in parjanja med pasmam je opažena statistična razlika v številu dnevnih dogotkov. Prav tako smo ugotovili, da je volumen jajc pri kingih 27,7 ml in je večji v primerjavi z jacji florentincev, kateri znaša 24,8 ml. Razlike so bile opažene med pasmam tudi v skrbi za jajce. Samice florentincev v času valitve presedijo na jajcih povprečno 19.37 ur na dan, samci 4.22 ur na v primerjavi z kingi kjer samice sedijo 18.58 ur na dan in samci 5.02 ur na dan. Po izvalitvi mladičev, smo ugotavljali ali je število hranjen povezano s prirasti mladičev. Ugotovili smo, da največji dnevni priraste mladiči obeh pasem dosežejo na trinajsti dan. Največja razlika v dnevnem prirastu med pasmam je, ko so mladiči stari deset dni, takrat znaša 19,7 g/dan. Največjo razliko v masi mladičev smo ugotovili ob petem zaporednem tehtanju ob starosti trinajst dni, ko so mladiči Kingov povprečno tehtali 639 g in Florentincev 486,36 g.
Keywords: golobi, pasma, rastnost, jajca, mladiči
Published: 02.10.2018; Views: 11; Downloads: 4
.pdf Full text (498,34 KB)

8.
Prenos divjih genotipov hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere ter njihov odziv na sušo v lončnem poskusu
Lara Kovačevič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu (IHPS) smo v letu 2014 prenesli divje genotipe hmelja (Humulus lupulus L.) iz in vitro v in vivo razmere, ter ugotavljali njihov odziv na sušo v lončnem poskusu. Analizirali in primerjali smo odziv divjega hmelja, nabranega v Sečoveljskih dolinah in sorte Savinjski golding (SG) na sušne razmere. Delo je potekalo v več fazah. V tkivni kulturi smo uporabili genotipe z oznakami SOL 9/11-10, SOL 13-2, SOL 13-9, SOL 9/11-18, SOL 11/11-33 in sorto Savinjski golding. V prvi fazi smo le-te prenesli na gojišče za koreninjenje. Nato smo z metodo aklimatizacije utrdili rastline navedenih genotipov za namen lončnega poskusa. V tretji fazi, ko so bile rastline presajene v lonce, smo pet loncev vsakega genotipa izpostavili sušnim razmeram, medtem ko smo jih pet optimalno zalivali. Po štirinajstih dneh smo naredili vzorčenje listov in po uveljavljenem protokolu določili relativno vsebnost vode (ang. RWC - relative water content). Spremljali smo morfološke spremembe listov in merili vsebnosti vode v njih. Zapisovali, opisovali in fotografirali smo sprotna opažanja. Pridobljene podatke smo uredili in analizirali.
Keywords: hmelj, Humulus lupulus L., sušni stres, in vitro, in vivo, lončni poskus
Published: 02.10.2018; Views: 15; Downloads: 2
.pdf Full text (1,08 MB)

9.
Razmnoževanje paradižnika v in vitro pogojih
Manja Germ, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2017 smo opravili poskus, v katerem smo testirali vpliv treh različnih gojišč na rast in razvoj paradižnika. V gojišča smo dodali različne koncentracije proteina kazein hidrolizata (0 g/l, 0,1 g/l in 0,04 g/l) in citokinina benzil amino purina v treh različnih koncentracijah 0 mg/l, 112,65 mg/l in 1 mg/l (CH + BAP). V poskus smo vključili štiri različne lokalne genotipe paradižnika. Kot izhodiščni material smo uporabili plodove paradižnika, ki smo jih površinsko sterilizirali in iz njih pobrali sterilna semena. Iz semen smo na indukcijskem gojišču vzgojili rastline, ki smo jih prenesli na tri različna gojišča. Vsak poganjek smo pred inokulacijo na gojišče za razraščanje stehtali. Po 30 dneh smo poganjke ponovno stehtali in iz razlike obeh mas izračunali prirast zelene mase na posameznem gojišču. Najboljši prirast mase je bil pri vseh genotipih na gojišču G1 (brez dodanega CH in BAP), najmanjši prirast pa na gojišču G3, ki je vsebovalo 0,04 mg/l CH in 1 mg/l BAP. Ugotovili smo, da med gojiščem in genotipom ni bilo interakcije. Kazein hidrolizat in BAP v našem poskusu nista pokazala pozitivnega učinka na rast paradižnika in vitro.
Keywords: paradižnik / mikropropagacija / tkivne kulture / kazein hidrolizat / BAP
Published: 01.10.2018; Views: 27; Downloads: 8
.pdf Full text (873,51 KB)

10.
Proučitev tehnologije in ekonomičnosti prireje mleka na primeru kmetije z območja Haloz
Gregor Skledar, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilji diplomske naloge so bili optimizirati krmni obrok za krave molznice, izboljšati tehnologijo reje krav molznic, analizirati ekonomičnost prireje mleka in analizirati dejavnike, ki imajo morebiten izrazit pozitiven/negativen vpliv na ekonomske parametre na primeru kmetije.
Keywords: mleko, tehnologija reje krav molznic, krmni obrok, linearno programiranje
Published: 01.10.2018; Views: 18; Downloads: 7
.pdf Full text (865,81 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica