SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1026
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
ALELOPATSKI VPLIV RAZLIČNIH EKSTRAKTOV IZ SRHKODLAKAVEGA (Amaranthus retrofleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA (Amaranthus cruentus L.) cv.'G6' NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Metka Bauman, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Alelopatija je pojav, kjer rastline in mikroorganizmi proizvedejo alelokemikalije, ki lahko zaviralno ali stimulativno vplivajo na kalitev in zgodnji razvoj rastlin. V sodobnem kmetijstvu je pomembno poznati pozitivne in negativne vplive alelopatije, da jih znamo izkoristiti v različnih načinih pridelave, tudi v združenih setvah. Namen diplomskega dela je proučiti alelopatski vpliv ekstraktov iz suhih delov plevelnega, srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in zrnatega, mehiškega ščira (A. cruentus L. 'G6') na potek kalitve (kalivost semen, hitrost kalitve, hitrost skupne kalitve) in zgodnji razvoj koruze (dolžina korenine in masa korenine ter nadzemnega dela). V raziskavi je bil proučen vpliv ekstraktov iz različnih delov rastlin (korenine, stebla, listov in socvetja), apliciranih v različnih koncentracijah (100 %, 75 %, 50 %, 25 %). Za kontrolo je bila uporabljena destilirana voda. Ekstrakt iz listov plevelnega ščira v 100-% koncentraciji popolnoma inhibira kalitev koruze, sicer pa je statistično močnejši zaviralni vpliv na kalitev in potek kalitve opazen pri ekstraktih iz zrnatega ščira, zlasti pri ekstraktih iz stebel in listov, apliciranih v višjih koncentracijah (100 % in 75 %). Pozitiven vpliv na maso korenin in nadzemnega dela koruze imajo ekstrakti iz korenin plevelnega ščira (75- in 25 % koncentracija) in ekstrakti iz korenin zrnatega ščira aplicirani v 50- ter 25-% koncentraciji. Na beležene mase imajo značilen negativni učinek ekstrakti višjih koncentracij iz stebel, listov in socvetij zrnatega ščira.
Keywords: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Published: 30.11.2018; Views: 73; Downloads: 4
.pdf Full text (607,79 KB)

2.
Kakovost mesa bikov lisaste pasme v povezavi z zorenjem
Žana Hriberšek, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo analizirali lastnoti kakovosti mesa bikov lisaste pasme, njihovo medsebojno povezanost ter vpliv zorenja na lastnosti kakovosti mesa s poudarkom na trdoti. V poskus smo zajeli 103 vzorce dolge hrbtne mišice (m. longissimus dorsi), na katerih smo izmerili parametre barve (L*a*b*), pH vrednost, sposobnost za vezavo vode (izceja vode, izgube pri vakuumskem pakiranju in izgube pri kuhanju) in trdoto mesa (strižna sila). Meritve smo izvedli na svežih oziroma nezorjenih vzorcih in ponovno ob koncu dvotedenskega obdobja zorenja. V okviru statistične analize smo izračunali povezanost i) med lastnostmi kakovosti nezorjenega mesa in ii) med lastnostmi nezorjenega in zorjenega mesa ter analizirali vpliv zorenja na preučevane lastnosti. Ugotovili smo šibke do srednje močne povezave med preučevanimi lastnostmi kakovosti mesa ne glede na zorenje. Rezultati so pokazali značilen vpliv zorenja na vse preučevane lastnosti razen na izgubo vode pri kuhanju. Pri zorjenih vzorcih smo izmerili višjo pH vrednost ter višje vrednosti parametrov L*a*b* (zorjeni vzorci so bili svetlejši, bolj intenzivno rdeči in bolj rumenkasti). Najizrazitejši vpliv zorenja smo ugotovili pri trdoti mesa, ki smo jo izmerili kot strižno silo. Meso (surovo in kuhano) je bilo po zorjenju za 13 % oz. 27 % mehkejše kot nezorjeno meso.
Keywords: biki, kakovost mesa, zorenje, trdota mesa
Published: 29.11.2018; Views: 21; Downloads: 3
.pdf Full text (576,63 KB)

3.
Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)
Blažka Šutar, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Keywords: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Published: 26.10.2018; Views: 46; Downloads: 8
.pdf Full text (1,12 MB)

4.
Vpliv substrata in termina potikanja na ukoreninjanje molembekije (muehlenbeckia complexa)
Barbara Ješovnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Od oktobra 2016 do marca 2017 smo v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru, proučevali vpliv izbire dveh različnih substratov in prav tako vpliv termina potikanja na ukoreninjanje molembekije [Muehlenbeckia complexa (A. Cunn.) Meisn.]. Poskus je potekal v petih različnih terminih, kjer smo uporabili dvonodijske potaknjence drobnolistne molembekije. Ugotovili smo, da se potaknjenci bolje ukoreninijo v substratu Klasmann – Steckmedium kot Fruhstorfer Erde. V substratu Fruhstorfer Erde so potaknjenci bolje priraščali, saj so dosegli v povprečju večje število listov, bili so višji in dosegli povprečno večje mase svežih in posušenih rastlin. Prav tako na uspeh ukoreninjanja vpliva termin potikanja. V substratu Klasmann – Steckmedium smo v novembrskem terminu potikanja dosegli 100-odstotno ukoreninjenost.
Keywords: molembekija / vegetativno razmnoževanje / potaknjenec / substrat / termin potikanja
Published: 25.10.2018; Views: 58; Downloads: 12
.pdf Full text (2,81 MB)

5.
Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvora
Barbara Bernjak, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Keywords: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Published: 18.10.2018; Views: 52; Downloads: 17
.pdf Full text (297,35 KB)

6.
Sladkovodno ribištvo in prodajne poti ribogojnic v Dravski dolini
Tjaša Grobelnik, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali osnovne značilnosti ribogojnic v Dravski dolini ter analizirali njihove prodajne poti. V diplomsko delo je bilo vključenih 9 registriranih ribogojnic od Občine Muta do Občine Videm. Podatke smo pridobili z anketiranjem ter terenskim ogledom. Ugotovili smo, da v Dravski dolini prevladujejo manjše ribogojnice z manjšim obsegom proizvodnje, izjema je Ribogojnica Peruš. Ribogojnice vzrejajo postrvje vrste, izjema je Ribogojnica Požeg, ki goji toplovodne vrste rib. Ribogojnice prodajo svoje ribje proizvode največ neposredno v ribogojnici. Pomanjkljivost ribogojnic v Dravski dolini je v manjši velikosti ribogojnic in manjšem obsegu proizvodnje ter v nediferenciranem trženju. Ribogojnic bi lahko bilo več glede na naravne danosti Dravske doline.
Keywords: sladkovodno ribogojstvo, ribogojnica, ribji proizvodi, prodajna pot
Published: 08.10.2018; Views: 55; Downloads: 9
.pdf Full text (2,19 MB)

7.
Razmnoževanje češnje (Prunus avium L.) v in vitro pogojih
Domen Štamic, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2016 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, pri katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije na brste dveh sort češenj. Za sterilizacijo smo uporabljali razkuževalni sredstvi DICA in natrijev hipoklorit. Kasneje smo sterilne in vitalne poganjke namnoževali na gojišču MS z dodanim citokininom (BAP) in avksinom (NAA). Ko smo namnožili dovolj poganjkov, smo preučevali gojišče za koreninjenje. Kontrolno gojišče je vsebovalo 0,0 mg/l IBA, gojišče G1 je vsebovalo 0,3 mg/l IBA in gojišče G2 je vsebovalo 1,0 mg/l IBA. Pri gojiščih G1 in G2 smo polovico poganjkov dali za 6 dni v temo. Po določenem času smo vrednotili število nastalih korenin. Najbolje se je izkazalo gojišče G2, ki je bilo izpostavljeno temi, kjer je bil uspeh koreninjenja 100 %, na gojišču G2, ki je bilo na svetlem, je bil uspeh koreninjenja 90 %. Na gojišču G1, ki je bilo na svetlem in temnem, je bil uspeh koreninjenja 60 %. Kontrolno gojišče je imelo 50 % uspeh koreninjenja. Največ korenin (povprečno 5,7 korenin na rastlino) so tvorili poganjki na gojišču G2, katere smo 6 dni tretirali s temo. Rastline, katere so razvile lepe korenine, smo na koncu aklimatizirali.
Keywords: koreninjenje, in vitro, češnja, tkivne kulture, mikropropagacija
Published: 02.10.2018; Views: 93; Downloads: 18
.pdf Full text (844,84 KB)

8.
Primerjava porabe delovnih ur v obstoječem in prenovljenem hlevu na kmetiji polajžer
Jože Polajžer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Cilj diplomskega dela je poiskati kar se da optimalno rešitev za prenovo hleva za krave molznice in mlado govedo, hkrati pa narediti primerjavo porabe delovnih ur v zdajšnjem in prenovljenem hlevu. Prenova hleva bi pomenila prehod iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih. S tem bomo izboljšali počutje živali, prirejo mleka in delovne razmere za kmeta. Idejna zasnova prenove hleva s prizidkom je prilagojena razpoložljivemu prostoru. Kljub omejenosti so upoštevani normativi za gradnjo govejih hlevov. Načrt nam bo računalniško izrisal projektant, ki bo kasneje vodil postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Trenutno je lahko v hlevu maksimalno 32 živali. Po prenovi pa bo prostora za 35 glav velike živine, plus igluji za teleta zunaj hleva. Čeprav se število živali ne bo veliko spremenilo, pa bomo s prenovo zagotovili živalim boljše življenjske pogoje. V prenovljenem hlevu se bo sicer porabilo 20 minut več časa na dan kot v obstoječem hlevu, vendar pa bo po prenovi poraba časa na žival manjša.
Keywords: reja goved, prenova in širitev hleva, delovne ure
Published: 02.10.2018; Views: 59; Downloads: 5
.pdf Full text (905,71 KB)

9.
Vzdrževanje optimalnih temperaturnih pogojev med fermentacijo pivine s pomočjo varilne komore
Christian Fišer, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: To, da je pivo kvalitetno, dosežemo s pravilno pripravo in ob določenih pogojih. Ustrezna temperatura je eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri pripravi piva, saj kvasovke, ki so ključne pri pridobivanju alkohola, med fermentacijo pivine, potrebujejo določene temperaturne pogoje za pravilno delovanje. V diplomski nalogi smo predstavili varilno komoro, s katero je omogočena avtonomna regulacija temperaturnih pogojev. Naš cilj je bil zgraditi zračno zaprto komoro skupaj z elektronskim sistemom za nadzor in regulacijo ter ugotoviti, ali je možno aktivno ohranjati optimalne temperaturne pogoje s pomočjo Peltierjevega termičnega elementa. Ugotovilo se je, da je sistem v celoti sposoben uravnavati temperaturne pogoje med fermentacijo pivine ob normalnih zunanjih pogojih, kjer je razvit sistem 48 % celotnega časa poskusa pivino ohlajal, 52 % časa pa vzdrževal temperaturni optimum.
Keywords: fermentacija pivine, varilna komora, avtonomna regulacija temperaturnih pogojev, Peltierov element, mikrokrmilnik.
Published: 02.10.2018; Views: 51; Downloads: 9
.pdf Full text (1,64 MB)

10.
Ekonomska analiza in tehnološko vrednotenje različnih vrst nastilja pri reji športnih konj
Nuša Kovačič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je ekonomska in tehnološka primerjava 4 različnih vrst nastilja: žagovine, slame, lesnih ostružkov, rezane slame. Raziskava zajema 2 ločena poskusa. Prvi poskus temelji na vsakodnevnem čiščenju boksa, kot je tudi najpogosteje v praksi. Drugi poskus pa temelji na vzdržljivosti nastilja. Vsak od navedenih poskusov je po modelnih kalkulacijah ovrednoten glede na stroške nastilja in stroške dela. Predstavljeni so skupni dnevni, mesečni in letni stroški kot tudi razmerje stroškov (nastilj : delo). Potrebne podatke o velikosti boksov ter višini, obsegu in dolžini konj smo pridobili z merjenjem. Prav tako smo z merjenjem pridobili podatke porabe nastilja in časa. Ugotovili smo, da vsi 4 različni materiali nastilja konjem zagotavljajo udobje, vendar ne pri enaki količini in niso vse vrste nastilja primerne za vse konje. Upoštevati moramo zdravstveno stanje konja, različne anomalije in navade konj.
Keywords: konji, nastilj, kalkulacije, stroški, dobro počutje živali
Published: 02.10.2018; Views: 63; Downloads: 7
.pdf Full text (5,33 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica