| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1098
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv lokacije napajalnikov na obnašanje pitancev na uriniranje, blatenje in ležanje v poletnem obdobju
Tadeja Leskovar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Cilj študije je bilo raziskati vpliv lokacije napajalnika (znotraj boksa (NOT, n=2), v izpustu boksa (ZUN, n=2), in kombinacije (KOMBO, znotraj (n=1) in izpustu (n=1)) na ležanje in izločanje pri prašičih v zadnji fazi pitanja (visoka gostota naselitve) v poletnem obdobju. Bokse smo razdelili v 5 območij, v notranje (6) in v 4 zunanja namenjena za izločanje (7, 8, 9, 10). Kot prvo smo želeli ugotoviti, ali bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh kot skupina NOT in KOMBO, in drugo, ali bo skupina ZUN v zunanjem območju več izločala, in ležala v posredni bližini napajalnika (območja 8, 9, 10) kot skupina NOT in KOMBO. Poleg tega smo kvantificirali spremembe v zgoraj omenjenih obnašanjih čez dan. V ZUN skupini so v območju 6 statistično manj urinirali (P = 0,002) in blatili (P = 0,016) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Skupina ZUN je opravila statistično značilno več uriniranj v območjih 9 (P < 0,001) in 10 (P < 0,001). Blatenje je bilo pogosteje opravljeno v območju 10 (P = 0,006) v skupini ZUN v primerjavi s skupino NOT. V skupini ZUN je bilo statistično značilno več ležanj v območju 7 (P = 0,009), 8 (P = 0,049) in 10 (P = 0,002) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Zaključimo lahko, da pri višjih temperaturah in višji gostoti naselitve, bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh in bo predvsem opravila več izločanj v zunanjem območju 9, 10, medtem kot ležanje v območje 7, 8, 10.
Keywords: prašič, napajalniki, uriniranje, blatenje, ležanje
Published: 23.06.2020; Views: 75; Downloads: 14
.pdf Full text (490,26 KB)

2.
Možnost uporabe taninov za zatiranje skladiščnih bolezni jablane
Gregor Kmetec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo preizkušali možnost zatiranja gliv povzročiteljic skladiščnih bolezni jabolk (Neofabrea, Botrytis, Penicillium in druge) s potapljanjem jabolk pred skladiščenjem v raztopino taninov pri temperaturi vodne raztopine 20 ℃ in 52 ℃. Za poskus smo uporabili dva pripravka, in sicer Farmatan ter Tanimil SCC (oba proizvaja Tanin d.d. Sevnica). Farmatan prašek je suhi taninski ekstrakt kostanja, ki deluje adstingentno, blago antiseptično, obarja beljakovine in zavira rast nekaterih gliv. Farmatan liqid je tekoči preparat, ki poleg taninov vsebuje še mono-, di- in trigliceride maslene kisline. Tanimil SCC je mešanica tanina, natrijevega acetata, esencialnih olj ter v organske komplekse vezanega cinka. Jabolka so bila po potapljanju in odcejanju skladiščena v komori s kontrolirano atmosfero od 17. 11. 2016 do 15. 02. 2017. Po zaključenem skladiščenju je ocenjevanje plodov izvedlo večje število strokovnjakov s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM in podjetja EVROSAD d. o. o. Krško. Ugotovili smo, da je delež plodov, napadenih od gliv, značilno upadel zaradi tretiranja s toplo vodo in da je bil učinek taninov manj pomemben od učinka tople vode. Učinkovitost pripravkov (% Abbot) je bila pri različnih glivah različna in je znašala od 5 % do 70 %. Preprost preizkus glede morebitnega priokusa, ki bi ga lahko pridobila jabolka tekom tretiranja je pokazal, da uporaba taninov nesporno vpliva na manjšo všečnost okusa plodov.
Keywords: tanini, kostanj, skladiščne bolezni, zatiranje, jabolka
Published: 03.06.2020; Views: 117; Downloads: 16
.pdf Full text (1,84 MB)

3.
Odpornost sejančkov hmelja na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo z določanjem perspektivnih starševskih kombinacij križanj
Martina Kunst, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Hmelj (Humulus lupulus L.) je trajnica, ovijalka in dvodomna rastlinska vrsta, kar pomeni, da na eni rastlini najdemo le moške ali le ženske cvetove. Ženska socvetja, storžki so zaradi specifične kemijske sestave nepogrešljivi v pivovarski industriji. Moške rastline uporabljajo le pri žlahtnjenju. V diplomskem delu je prikazan del žlahtniteljskega programa Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije oz. selekcija sejančkov hmelja s povečano odpornostjo na hmeljevo pepelovko (Podosphaera macularis) in hmeljevo peronosporo (Pseudoperonospora humuli) v rastlinjaku iz 2004, 2006, 2008, 2009, 2010, 2014, 2016 in 2018. V statistično raziskavo je bilo vključenih 140.877 sejančkov, potomcev več kot 1000 različnih kombinacij križanj. Moški genotipi so ključnega pomena za doseganje zadovoljivega števila potomcev in zaželene stopnje odpornosti preživelih sejančkov. Križanja kultiviranih ženskih komponent z divjimi moškimi genotipi so, v primerjavi s kultiviranimi moškimi genotipi, manj perspektivna. Raziskava kaže, da je stopnja odpornosti na omenjeni bolezni odvisna od obeh starševskih komponent: materne in očetne. V raziskavi smo izpostavili tudi nekaj superiornih maternih in očetnih komponent ter 55 najboljših kombinacij križanj, kar bi lahko predstavljalo zelo koristno in praktično informacijo za nadaljnje načrtovanje križanj hmelja s ciljem oblikovanja odpornih sort na hmeljevo pepelovko in hmeljevo peronosporo.
Keywords: sejančki hmelja, hmeljeva pepelovka, hmeljeva peronospora, odpornost, žlahtnjenje
Published: 12.03.2020; Views: 162; Downloads: 34
.pdf Full text (1,49 MB)

4.
Kakovost mleziva pri kravah molznicah v odvisnosti od časa po telitvi
Leon Harih, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil analizirati kakovost mleziva ob porodu in upad kakovosti mleziva v urah po porodu. Zraven tega smo preverjali, kakšen vpliv imajo posamezni dejavniki na kakovost mleziva in kako se vnos mleziva odraža v imunosti teleta. V ta namen smo izvajali 2 preizkusa. V prvem smo molznicam v različnih intervalih po porodu merili kakovost mleziva s kolostrometrom, digitalnim in optičnim refraktometrom. Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da imajo molznice lisaste pasme boljšo kakovost mleziva kot molznice črno-bele pasme, prav tako imajo molznice iz višjih zaporednih laktacij boljšo kakovost mleziva kot molznice iz nižjih laktacij, nismo pa ugotovili statistične razlike med molzicami glede na dolžino presušitvene dobe. V drugem preizkusu smo teletom v dnevih po porodu vzeli vzorce sline in z digitalnim refraktometrom izmerili vsebnost protiteles. Grafično smo ponazorili značilen dvig pasivne imunosti v 2–3 dneh po porodu in upad v naslednjih dneh. Žal nismo mogli dokazati vplivov pasme in laktacije matere na pasivno imunost telet.
Keywords: mlezivo / govedo / kakovost mleziva / slina / pasivna imunost OP: VII, 29 s., 6 pregl., 8 graf., 4 slike, 22 ref.
Published: 19.02.2020; Views: 142; Downloads: 30
.pdf Full text (636,07 KB)

5.
Ekonomika pridelave industrijske konoplje za čaj
Anej Gerlušnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bila s pomočjo metode simulacijskega modeliranja razvita planska modelna kalkulacija skupnih stroškov pridelave industrijske konoplje za čaj, sorte »KC-DORA«, in sicer na podlagi tehnološko-ekonomskih podatkov s posestva Sončni raj v Malečniku. Kalkulacija skupnih stroškov je bila razvita v elektronski preglednici Microsoft Excel. V drugem delu raziskave je bila z namenom definiranja profila potencialnega potrošnika strukturirana in izvedena anketa. Slednja je bila pripravljena in analizirana s pomočjo 1ka spletne strani. Rezultati raziskave kažejo, da je v analiziranem primeru posestva Sončni raj pridelava industrijske konoplje za čaj ekonomsko upravičena, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti večja od 1 (Ke = 9,70). V primerjavi z do sedaj opravljenimi raziskavami drugih raziskovalcev ugotavljamo, da je v teh primerih pridelave industrijske konoplje za čaj vrednost koeficienta ekonomičnosti večja (v analiziranem primeru Ke = 17,91). Ugotavljamo, da je ocena vrednosti koeficienta ekonomičnosti tako odvisna od vhodnih tehnološko-ekonomskih podatkov pridelave. Pri anketirancih prevladujejo ženske. Največ anketirancev je starih med 21 in 50 let. Ugotavljamo, da je potrošnikom dokaj pomembno, da je na embalaži zapisan tudi recept za uporabo in da je čaj ekološkega porekla, za katerega so pripravljeni plačati od 10 do 20 % več. V izvlečke iz konoplje (smola, kapljice) anketiranci v celoti zaupajo in tudi večina jih je že slišala za dva glavna kanabinoida v konoplji (CBD, THC). Predpisov za gojenje konoplje v Sloveniji ne poznajo dobro, kar ni presenetljivo, ker so to specifične zadeve, ki se tičejo bolj pridelovalcev samih.
Keywords: ekonomika, anketa, marketing, industrijska konoplja, študija primera
Published: 18.02.2020; Views: 174; Downloads: 43
.pdf Full text (1,05 MB)

6.
Povečanje učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci lind.) z dodajanjem biostimulatorja Cirkon
Filip Žerak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2018 smo na kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poljski poskus, v katerem smo ugotavljali, ali lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon (izločki Echinacea purpurea) povečamo učinkovitost nekaterih pogosto uporabljenih insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) v nasadu čebule. Uporabili smo insekticide na podlagi deltametrina, spinosada, dimetoata in spirotetramata, katerim smo dodali biostimulator Cirkon. Aplikacijo insekticidov smo izvedli trikrat zapored. Oceno velikosti populacije smo izvedli 7 dni po nanosu insekticida in kasneje še dvakrat. Pri naključno izbranih rastlinah smo na 10 cm2 površine lista s štetjem določili velikost populacije. Podatke smo vnesli v Abbotovo formulo za izračun učinkovitosti. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon povečamo učinkovitost insekticidov za 8 do 20 odstotkov. Pri vseh testiranih insekticidih je bil učinek podoben, iz česar lahko sklepamo, da ima sredstvo repelentni učinek na škodljivca. Prav tako smo pri vseh pripravkih ugotovili zmanjšano učinkovitost pri tretjem zaporednem nanosu (-30 %). Poskus nakazuje zniževanje učinkovitosti testiranih insekticidov.
Keywords: tobakov resar, biostimulatorji, insekticidi, čebula, zatiranje
Published: 31.01.2020; Views: 183; Downloads: 34
.pdf Full text (1,00 MB)

7.
Ocena investicije za predelavo mleka v mlečne izdelke na domači kmetiji
Tamara Juršič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati upravičenost investicije v dopolnilno dejavnost predelave mleka na kmetiji, katere primarna dejavnost je prireja mleka. Ocena ekonomike predelave mleka v mlečne izdelke kaže, da je ta ekonomsko upravičena. Na obravnavani kmetiji bo investicija v predelavo mleka v sir in druge mlečne izdelke, ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize, finančno upravičena. Investicija v predelavo mleka se bo povrnila v 5-ih letih (ocena NSV = 1.720,37 € ob upoštevani 6 % obrestni meri). V diplomski nalogi je bila izvedena anketa, s katero se je analizirala pripravljenost anketirancev za nakup mlečnih izdelkov na kmetiji, ki je pokazala, da so ljudje iz okolice pripravljeni kupovati mlečne izdelke v sirarni na kmetiji. Cena mlečnih izdelkov se anketirancem zdi primerna. Na podlagi izsledkov bomo na domači kmetiji lažje oblikovali smernice za obogatitev ponudbe v prihodnosti.
Keywords: investicija / predelava mleka / dopolnilna dejavnost
Published: 09.12.2019; Views: 184; Downloads: 40
.pdf Full text (1,15 MB)

8.
Determinacija semen in izdelava dihotomnega določevalnega ključa za izbrane taksone rodu Triticum L.
Mojca Gjerkeš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V okviru raziskave, ki je potekala v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, smo proučevali ali lahko zgolj s pomočjo merjenih podatkov, jasno ločimo med nekaterimi vrstami opazovanih pšenic ter ali so statistično ti izmerjeni parametri dovolj signifikantni za uporabo le-teh pri izdelavi dihotomnega ključa za določanje pšenic. V poskusu smo uporabili suha semena sedmih različnih taksonov pšenic in sicer divjo pšenico (Triticum dicoccoides Koern. ex Asch. & Graebn.), pšenico dvozrnico ali emer (Triticum dicoccum Schrank ex Schübl.), pšenico enozrnico (Triticum monococcum L.), pritlikavo pšenico (Triticum compactum Host), starinski genotip pšenice pire (Triticum spelta L.), kamut ali korasansko pšenico (Triticum turanicum Jakubz.) in kultivar moderne pšenice (Triticum aestivum L.). Merili smo širino, dolžino in težo semen posameznih taksonov ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da merjeni morfološki parametri zadostujejo za izdelavo dihotomnega ključa. Z metodo glavnih komponent v prostoru lahko jasno ločimo in determiniramo kamut, piro, pritlikavo in navadno pšenico. Izdelan dihotomni določevalni ključ je zaradi vključitve premis z numeričnimi podatki za laično uporabo enostavnejši od ključev iz botaničnih publikacij.
Keywords: pšenica, Triticum L., analiza PCA, določevalni ključ
Published: 09.12.2019; Views: 205; Downloads: 22
.pdf Full text (2,58 MB)

9.
Prehranski parametri travne silaže za krave molznice
Tomaž Prah, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je primerjava in analiza prehranskih in kakovostnih parametrov travnih silaž pridelanih na severovzhodu Slovenije. Primerjavo parametrov smo izvedli z analizami iz prejšnjih let in s Hoffmanovimi (2017) priporočili za kakovostne silaže. Zatem smo poiskali korelacije med dobljenimi parametri. Zbrali smo 77 analiz silaž, ki so bile analizirane v nemškem laboratoriju Landwirtschaftliche Kommunikations und Service (LKS)po metodi NIRS in minerali po klasični metodi. Silaže so bile analizirane na naslednje parametre: suha snov, surov pepel, surove beljakovine, surove maščobe, sladkor, HFT, pH, amoniak, topnost beljakovin, količina pepsinsko netopnih beljakovin in na minerale kalcij, fosfor, natrij, kalij, klor in žveplo. Podatke smo vstavili v excel in jih nato obdelali z SPSS 25.0. Naše analize smo primerjali z analizami iz prejšnjih let, vsebnosti pri parametrih so bile podobne. Vsebnost sušine iz naših analiz so bile pri prvem odkosu 42,8 % in pri drugem 42,2 %, silaže iz obdobja 2000 do 2010 so pa imele vsebnosti 44,2 % in v letu 2014 40,8 %, silaže iz leta 2016 pa so imele 43,2 %. Silaže so po Hoffmannovih (2017) priporočilih vsebovale preveč sušine, saj Hoffmann (2017) priporoča 30 – 40 % sušine. Pri ugotavljanju korelacij smo našli veliko korelacij, korelacije med nekaterimi parametri so pozitivne druge negativne. Korelacije so pomembne, da lahko predvidevamo vsebnost parametrov katerih nismo analizirali.
Keywords: siliranje, prehranski parametri, povezave med parametri, vsebnosti silaž
Published: 19.11.2019; Views: 216; Downloads: 31
.pdf Full text (1,21 MB)

10.
Obdelava tal v pasu pod jablanami (Malus domestica Borkh.) sorte Zlati delišes
Liljana Bastič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2000 smo na posestvu UKC Pohorski dvor na pridelovalno raziskovalnem posestvu Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru ugotavljali vpliv petih različnih načinov obdelave tal (košnja, ožiganje, mehanska obdelava, herbicidanje, neobdelana tla - kontrola) na rast in pridelek jablan sorte Zlati delišes. Rezultati so pokazali, da so drevesa, pod katerim smo tla obdelovali mehansko, imela največje povprečno število plodov/drevo (53,3 plodov) in največji povprečni pridelek/drevo (7,3 kg pridelka), kar je za 50 % oz. 42 % več od kontrolnih dreves, kjer tla niso bila obdelana. Po pridelku je sledilo obravnavanje, kjer so bila tla tretirana z ožiganjem in s herbicidi. Poleg kontrolnih dreves je bil najnižji pridelek zabeležen pri obravnavanju, kjer je bila pod jablanami izvajana košnja.
Keywords: jablana (M. domestica B.), obdelava tal, rast, rodnost
Published: 19.11.2019; Views: 198; Downloads: 23
.pdf Full text (180,83 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica