| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2717
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Informacijska varnost pri uporabi pametnega televizorja
Binak Nošaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Pametni televizor nam omogoča večjo zabavo v našem domu. Omogoča boljše pretakanje video vsebin in podobno dostopnost do internetnih vsebin kakor pametni telefoni ali računalniki. Njihov princip delovanja je isti kakor pri drugih pametnih napravah ali računalnikih. S pomočjo procesorja in programske opreme so današnji pametni televizorji zmožni veliko več kakor kakšni starejši računalniki. Namestimo lahko tudi poljubne aplikacije, ki jih uporabnik sam upravlja. Nekateri pametni televizorji so tudi sposobni sprejeti glasovni ukaz, preko katerega lahko nadzorujejo tudi ostale pametne naprave, kot so pametni hišni zvonec ali pametne varnostne kamere. V diplomskem delu so prikazane pozitivne in negativne strani uporabe pametnih televizorjev ali pametnih sistemov na splošno. S pomočjo literature je bilo ugotovljeno, da pametni televizorji predstavljajo varnostno grožnjo uporabnikom, vendar ne toliko, če so pravilno nastavljeni in varovani. Za namen pridobivanja dodatnih informacij je bila izvedena anketa, ki nam je pokazala trenutno stanje zaupanja v varnost pametnih televizorjev in poznavanje njihove uporabe. Raziskava je pokazala, da se uporabniki slabo spoznajo na uporabo in se ne zavedajo vseh varnostnih tveganj. Uporabniki so neodločni, ali bi še vedno uporabljali oz. kupili pametni televizor, tudi če bi predstavljal varnostno tveganje oz. grožnjo.
Ključne besede: diplomske naloge, informacijska varnost, pametni televizor, pametni sistemi
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

2.
Kriminaliteta in policijsko delo v skupnosti v občini Kamnik
Zala Gujtman, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo predstavlja primerjavo ruralnega in urbanega okolja ter razlike in posebnosti opravljanja policijskega dela na enem in drugem območju. Policijsko delo v skupnosti iz leta v leto dobiva več pozornosti. Usmerjeno je v skupno reševanje problemov, v katerega so vključene, poleg policije, tudi razne organizacije, občina, lokalna skupnost in tako dalje. Prebivalci so prav tako pomemben del zagotavljanja varnosti, saj s svojim mnenjem in sodelovanjem pripomorejo k zmanjšanju možnosti nastanka kaznivih dejanj. Policija se v ruralnih in urbanih okoljih sooča z različnimi problemi in kriminaliteto. V zaključnem delu smo se osredotočili na kazniva dejanja, povezana z uživanjem in preprodajo prepovedanih drog, kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, kazniva dejanja zoper premoženje, kmetijstvo ter kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Ugotovili smo, da je pomembno, da se policisti in prebivalci počutijo varne v kraju, kjer živijo. Težavnosti obvladovanja kaznivih dejanj pa se razlikujejo glede na območje. Ljudem vzbuja strah nered v okolju in slab družbeni nadzor. Poleg preučevanja policijskega dela v ruralnem in urbanem okolju, smo pozornost posvetili tudi stopnji kriminalitete v občini Kamnik ter jo primerjali z mestno občino Ljubljano. Ugotovili smo, da se je stopnja kriminalitete tako v občini Kamnik, kot v mestni občini Ljubljana zmanjšala v letih 2013 do 2018. Kot možnost izboljšave trenutnega stanja predlagamo redna in prilagojena izobraževanja za policiste. Prav tako je pomembno, da so prebivalci ozaveščeni, kakšne naloge opravlja policija in kako lahko posamezniki prispevajo k varnosti soseske, kjer živijo. Omenjeno je še posebej pomembno za ruralna okolja, saj v teh območjih prihaja do večje neozaveščenosti o pomoči policije in drugih organizacij. Pozitiven prispevek k izboljšanju policijskega dela pa podajo tudi razne novo nastale študije, ki pomagajo prenesti teorijo predlogov v prakso.
Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, ruralno in urbano okolje, kriminaliteta, Kamnik
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (822,79 KB)

3.
Upravičljiva in opravičljiva skrajna sila
Ramza Aličajić, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali institut skrajne sile v slovenskem pravnem redu. Najprej smo opredelili splošni pojem kaznivega dejanja kot osnovo za razumevanje diplomske naloge. Pojem kaznivega dejanja po bolj ali manj uveljavljeni kazenskopravni teoriji, sestavljajo trije pogoji. Ti so voljno ravnanje, ki je vezano na bit inkriminacije, protipravnost in krivda. Nato smo nadaljevali z razčlenitvijo in opisom obeh vrst skrajne sile, ki sta v veljavi danes. Za skrajno silo gre takrat, ko se srečamo s kolizijo dveh pravno zavarovanih dobrin, ki sta lahko enakovredni ali ne. Če sta dobrini neenakovredni, govorimo o upravičljivi skrajni sili, ki bo ob izpolnjenih pogojih izključila protipravnost. Kadar pa bi šlo za enakovredni dobrini, govorimo o opravičljivi skrajni sili, ki izključuje krivdo. Pri obeh oblikah skrajne sile se pozornost nameni predvsem pogojem, ki morajo biti izplonjeni, da bi storilcu nekega kaznivega dejanja skrajno silo sploh lahko priznali. Obravnavali smo tudi prejšnjo ureditev skrajne sile v Republiki Sloveniji in izpostavili zakaj le-ta ni bila primerna. Za primerjavo smo opredelili sorodne institute, kot sta silobran, ter kompulzivna sila in grožnja. Največ pozornosti smo namenili institutu silobrana. Izpostavljene so tudi razlike med tema dvema institutoma. Na koncu diplomske naloge smo predstavili še nekaj primerov iz prakse, ki se nanašajo na skrajno silo v cestnem prometu. Z izbranimi primeri smo prikazali uporabnost instituta skrajne sile tudi, ko gre za prekrške. Poleg tega smo izpostavili in podrobno obdelali tudi kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen Kazenskega zakonika) in kaznivo dejanje nevarne vožnje (324. člen Kazenskega zakonika), pri katerih lahko pride do sklicevanja na skrajno silo.
Ključne besede: diplomske naloge, skrajna sila, upravičljivost, opravičljivost, protipravnost, krivda
Objavljeno: 15.07.2020; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (776,44 KB)

4.
Stres kot najvišja policijska ovira
Tihomir Knežić, 2020, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom prikazujemo pojem stresa v policiji skozi nekaj različnih področij. Predvsem so prikazani policijski stresorji, ki so razdeljeni v kategorije: stresorji v zvezi z naravo dela, medsebojni stresorji, organizacijski stresorji in družinski stresorji. Zatem so opisane posledice stresov, ki so jih doživeli policisti, ki so prav tako razdeljene v štiri kategorije: fizične, psihične, socialne in organizacijske. Pokazano je, da stres zelo negativno vpliva na psihično in fizično zdravje policistov, na njihovo socialno življenje, s čimer je zelo oškodovana tudi organizacija, v kateri je policist zaposlen. Na žalost se določeni policisti s stresom soočajo z napačnimi mehanizmi, kot so zloraba alkohola, emocionalno oddaljevanje od družine, disociacija ipd. V stanju umika čutenj ali njihove poplave se vklopi primitivni del možganov, kjer primanjkuje sposobnosti za reševanje težav in uvida v pomene ter razlage, ki so pripeljali do situacije. V takšnem stanju se človek ni zmožen braniti ali uveljaviti oz. izbrati sebi koristno dejanje. Čeprav so mehanizmi soočanja povezani s stabilnimi osebnostnimi karakteristikami, na njih seveda delujejo tudi okolijske variable, kot je vzgoja. Se pravi, da je mogoče uporabljati in se učiti pravilnih oz. adaptivnih mehanizmov soočanja in na tak način preprečiti mnoge slabe posledice stresa, kar je v policijski stroki zelo pomembno. Narava dela policiste uvršča v rizično skupino v smislu pogostejše izpostavljenosti stresorjem in negativnim zdravstvenim posledicam, zaradi česar je neobhodno policiste pripraviti na prihajajoče situacije, kar je možno z edukacijo oz. poučevanjem o pravilnih mehanizmih soočanja ipd. Zelo pomembno je tudi izvajanje psiholoških tretmajev pri policistih, ki so zboleli in imajo znatne psihične in fizične tegobe kot posledice poslovnih stresorjev. Diplomsko delo obravnava oblike in vzroke stresa v policiji s poudarkom na stres kriminalistov, ki se ukvarjajo s področjem zatiranja organizirane kriminalitete. Izvedena je bila anketa med kriminalisti oddelkov za organizirano kriminaliteto na več policijskih upravah v Sloveniji. Prav tako smo za ponazoritev stiske, s katero je lahko soočen policist med rednim delom, izvedli intervju s policistom, ki je bil prisiljen uporabiti strelno orožje zoper storilca kaznivega dejanja. Ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi predhodno izvedenih analiz pridobljenih podatkov in študij teoretičnih vidikov stresa v policiji, kjer smo podatke sicer črpali iz svetovne strokovne in znanstvene literature, pa so, da so slovenski policisti slabo pripravljeni za preprečevanje in obvladovanje stresa v službi. Ugotovili smo tudi, da je po oceni policistov stres zaradi dogodkov, povezanih s službo (organizacijski stresorji), dokaj pogost in ga policisti najpogosteje izpostavljajo kot vzrok svojih notranjih stisk in težav.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, stres, izgorelost, mehanizmi soočanja
Objavljeno: 09.07.2020; Ogledov: 28; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (334,06 KB)

5.
Avtocesta
Estera Zlodej, 2020, diplomsko delo

Opis: Vožnja tovornih vozil po prehitevalnem pasu je problem s katerim se srečujejo soudeleženci v prometu vsakodnevno. Velja, da se vožnja po avtocesti izvaja po voznem, v primeru prehitevanja pa po prehitevalnem pasu. V zadnjih nekaj letih smo lahko priča številnim prehitevanjem voznikov tovornih vozil, ki z vožnjo po prehitevalnem pasu ovirajo promet, s tem povzročajo prometne zamaške, v najslabših primerih pa nas lahko to privede do hudih prometnih nesreč. Vožnja po prehitevalnem pasu postaja vedno večja težava tako na slovenskih avtocestah kot tudi na cestah v tujih državah. V diplomskem delu o vožnji tovornih vozil po prehitevalnem pasu nas je zanimalo kaj sploh promet je, kako ga delimo ter kaj pomeni varnost v prometu. V nadaljevanju smo opisali avtocesto, tovorna vozila na avtocesti, zakaj prihaja do vožnje tovornih vozil po prehitevalnem pasu ter kakšni so ukrepi za takšen način oviranja prometa. V ta namen smo preučili teorijo in različna besedila. Ugotovili smo, da je vožnja tovornih vozil po prehitevalnem pasu problem v večini držav s tranzitnim prometom. V diplomskem delu smo preučili koncept avtoceste, vožnje po avtocesti pri čemer smo izpostavili vožnjo tovornih vozil po prehitevalnem pasu, globe, ki jih šoferji tovornih vozil prejmejo za tovrstno kršitev, nadzor avtocestne policije, neupoštevanje oznak, neupoštevanje prometnih signalizacij ter brezbrižno obnašanje šoferjev tovornih vozil. Prav tako smo govorili o posledicah, ki jih prinašajo takšne kršitve v prometu ter o možnih rešitvah.
Ključne besede: diplomske naloge, avtocesta, tovorna vozila, vožnja, prehitevalni pas
Objavljeno: 08.07.2020; Ogledov: 40; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Ruralna kriminologija
Blaž Sever, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi nas je predvsem zanimalo vprašanje, kakšne so podobnosti in razlike med kriminologijo v ruralnih in urbanih okoljih. Najprej smo definirali pojme, povezane s kriminologijo in kriminaliteto, ter ugotavljali, kakšne so povezave med kriminaliteto na podeželju in v mestih. Zanimale so nas oblike nasilja, ki se dogajajo na teh območjih, zakaj do njih prihaja in predvsem, kakšna je varnost. Nato smo prikazali, kako se s problemi kriminalitete ukvarjajo na različnih koncih sveta ter dodali primere izvedenih kriminoloških raziskav na obravnavanih območjih. Kasneje nas je zanimal nadzor in vloga varnostnih institucij pri preprečevanju kriminalitete, posebej še policijska dejavnost in kako je poskrbljeno za varnost ljudi in premoženja.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminologija, ruralno okolje, kriminaliteta, varnostni ukrepi
Objavljeno: 08.07.2020; Ogledov: 43; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (596,98 KB)

7.
Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč
Pika Mihelič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

8.
Ekološka kriminaliteta na območju mestne občine Murska Sobota
Tim Kovačič, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje kriminalitete se je razširilo tudi na okolje, saj so kriminalne skupine ugotovile, da je poslovanje z različnimi odpadki ali trgovanje z zaščitenimi živalskimi vrstami zelo donosno. Ekološka kriminaliteta se deli glede na osebe, ki jo izvajajo ter glede na dejanja, ki se izvajajo v škodo okolja in prostora, v katerem človek živi. V Sloveniji je področje varovanja okolja urejeno s številnimi zakoni ter podzakonskimi akti. Kot prvi so varuhi okolja inšpektorji različnih področij, ki opravljajo redne ter izredne nadzore. Pri svojem delu imajo pooblastila, da lahko kršitelje tudi kaznujejo. Če zaznajo večje kršitve, primere predajo policiji, ki nato zbira dokaze ter kršitelje preda sodišču. Na območju PU Murska Sobota se ne beleži veliko število kaznivih dejanj zoper okolje in prostor. Med pogostimi kaznivimi dejanji na tem področju so: onesnaževanje tal, onesnaževanje vode, ravnanje z odpadki, nezakonita trgovina z živalskimi in rastlinskimi vrstami, mučenje živali ter nezakonit lov. Velik problem v MO Murska Sobota predstavljajo divja odlagališča, kjer za varstvo okolja skrbijo z ustreznimi javnimi službami, izvajanjem čistilnih akcij ter raznim ozaveščanjem ljudi. Ugotovili smo, da bi bilo treba vse službe, ki se ukvarjajo z varstvom okolja, medsebojno povezati. Prav gotovo pa je bistvenega pomena, da se kršitelje ustrezno kaznuje. Pri inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih veliko kršitev, ki pa se običajno na tej stopnji končajo, saj je kršitelje izredno težko najti ter jih kaznovati, zato bo policija, poleg inšpekcijskih služb in mestnega redarstva, imela v prihodnje veliko dela.
Ključne besede: diplomske naloge, PU Murska Sobota, MO Murska Sobota, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

9.
Spremljanje mladostnika med in po prestanem vzgojnem ukrepu oddaje v prevzgojni dom
Ana Štern, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava različne teorije deviantnosti (odklonskosti) in kriminalitete ter tudi nujnost in funkcionalnost deviantnosti kot družbeno dejstvo oziroma normalen družbeni pojav. Povzema pravni okvir obravnave mladostnika v času prestajanja vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom in ob njegovem odpustu ter tudi namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike. Opisuje spremljanje mladostnika po prenehanju ukrepa oddaje v prevzgojni dom. Prikazuje postopek dela z mladoletnimi prestopniki tako v teoriji kot tudi v praksi in obravnava primer mladostnice, ki se je soočila z vzgojnim ukrepom. Teoretični del povzema literaturo, ki proučuje vzroke za deviantnost in kriminaliteto ter tudi slovensko zakonodajo na temo kazenskih sankcij in vzgojnih ukrepov za mladoletnike. Poglobljeno obravnava vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Analitični del vsebuje intervju z vodjo oddelka za vzgojo, ki opisuje bivanje v Prevzgojnem domu Radeče, pogovor s koordinatorko mladinskih stanovanj v Mariboru ter odgovor strokovne službe Centra za socialno delo Maribor v povezavi s programom spremljanja mladostnikov po odpustu iz prevzgojnega doma. Analitični del prav tako opisuje izkušnjo mladostnice, institucionalizirane pri 17. letih zaradi nedovoljenih odsotnosti od pouka ter posesti marihuane.
Ključne besede: diplomske naloge, mladostnik, vzgojni ukrep, deviantnost, kriminaliteta
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 63; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (617,41 KB)

10.
Feministična kriminologija in kriminaliteta
Lina Muhvič, 2020, diplomsko delo

Opis: Kriminologijo so večinoma raziskovali moški, ki so se osredotočali na preučevanje moške kriminalitete, zato je ženska kriminaliteta dolgo ostala prezrta in spregledana. Sprva so kriminaliteto dojemali kot tipično moško vedenje, saj so ženske že od nekdaj veljale za bolj ubogljive, podrejene in posledično tudi manj nevarne. Težko si je predstavljati žensko kot storilko. Pri kaznivih dejanjih žensk gre bolj za ekonomske delikte. Razlogi za kriminaliteto se med spoloma razlikujejo. Ženske zagrešijo kaznivo dejanje predvsem iz razlogov preživetja. Rojene kriminalke so izjemno redke med ženskami prestopnicami. Možnosti kriminalnega vedenja lahko povečuje alkoholizem, travma iz otroštva, posledično tudi depresija, ki lahko vodi v uporabo drog. Ženske so bile skozi čas obravnavane kot manj pomemben subjekt pri raziskovanju kriminalitete. To se izraža tudi v pomanjkanju literature o problematiki kriminalitete žensk. Pomembni premiki na tem področju so se začeli z drugim valom feminizma. Začele so se pojavljati znanstvenice, ki so ostro kritizirale klasično kriminologijo in opozarjale na problem pomanjkanja raziskav glede ženske kriminalitete. Diplomsko delo bo predstavljalo sam pojem feminizma in njegovo vlogo na področju feministične kriminologije in kriminalitete. Predstavljen bo razvoj in prispevek feministične kriminologije na področju ženske kriminalitete. Pojasnjen bo tudi vidik tradicionalnega kriminološkega pogleda na žensko kriminaliteto, prav tako njegova kritika. Analiziran bo tudi profil ženske obsojenke ter aktualne statistične razmere na področju kriminalitete žensk v Sloveniji.
Ključne besede: diplomske naloge, feminizem, feministična kriminologija, ženska kriminaliteta
Objavljeno: 06.07.2020; Ogledov: 51; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1012,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici