Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je obravnavan vpliv računalniških iger z nasilno vsebino na mladino ter posledice, ki jih takšne igre lahko povzročijo na vedenjski, psihološki in socialni ravni. Namen raziskave je bil preučiti, ali obstaja povezava med dolgotrajnim igranjem nasilnih iger in pojavnostjo agresivnega vedenja, stresa ter motenj v medosebnih odnosih. Teoretični del se osredotoča na definicijo nasilja v različnih oblikah (fizično, psihološko, simbolno in spletno nasilje), razvoj zasvojenosti z igrami skozi čas ter vpliv interaktivnih vsebin na zaznavanje in toleranco do nasilja. Posebna pozornost je namenjena procesni zasvojenosti, psihološkim in biološkim dejavnikom ter vlogi družbenega okolja. Empirični del temelji na anketi med mladimi, rezultati pa kažejo, da pogosto igranje nasilnih iger korelira z višjimi stopnjami impulzivnosti, razdražljivosti in agresije. Vendar raziskava opozarja tudi na pomen osebnostnih značilnosti, družinskih razmer in socialnega okolja pri interpretaciji rezultatov. Ugotovljeno je bilo, da vpliv nasilnih iger ni enoznačen, temveč je odvisen od širšega konteksta. Zaključek poudarja potrebo po odgovorni uporabi takšnih medijev ter nadaljnjih raziskavah, ki bi zajele še večji in raznolik vzorec mladostnikov
Ključne besede: diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (818,74 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjalno analizo pooblastil dveh ključnih državnih organov v Republiki Sloveniji – Finančne uprave RS (FURS) in Slovenske policije (Policija). Oba organa sodita v izvršilno vejo oblasti in imata pomembno vlogo pri zagotavljanju zakonitosti, varnosti in stabilnosti države. Čeprav imata različne temeljne naloge – FURS se osredotoča na finančni nadzor in pobiranje dajatev, Policija pa na varovanje javnega reda in preiskovanje kaznivih dejanj – se njune pristojnosti v določenih primerih prekrivajo, kar odpira vprašanja o učinkovitosti in usklajenosti delovanja. Razlog za izbor teme je zaznati potrebo po boljšem razumevanju razlik in povezav med pooblastili teh dveh institucij ter identifikaciji morebitnih vrzeli v zakonodaji, ki bi lahko oteževale njuno sodelovanje. Cilji in raziskovalna vprašanja Cilj naloge je raziskati: • Katere povezave in razlike obstajajo v pooblastilih pooblaščenih uradnih oseb obeh organov? • Ali so pooblastila ustrezna in primerna glede na naravo dela posameznega organa? • Katere izboljšave bi lahko pripomogle k večji učinkovitosti sodelovanja med FURS in Policijo? V ta namen je avtor zastavil tri hipoteze: 1. Pooblastila FURS in Policije se razlikujejo glede obsega in specifičnosti. 2. Te razlike vplivajo na medsebojno sodelovanje obeh organov. 3. Obstoječa zakonodaja vsebuje vrzeli, ki lahko otežijo izvajanje pooblastil in sodelovanje. Teoretično izhodišče V uvodu je predstavljena delitev oblasti v demokratični državi ter vloga izvršilne veje. FURS deluje kot samostojni organ v okviru Ministrstva za finance in izvaja naloge pobiranja davkov, carin, trošarin, prispevkov za socialno varnost ter nadzora nad finančnimi transakcijami. Slovenska policija je največji upravni organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, zadolžena za varovanje javnega reda in miru, preprečevanje kaznivih dejanj, varnost na cestah in državnih mejah ter varovanje državljanov in njihovega premoženja. Zgodovinsko poglavje prikazuje razvoj obeh organov od srednjega veka do sodobnosti. Posebej izpostavi prelomne trenutke, kot so osamosvojitev Slovenije in vstop v EU, ki sta močno vplivala na reorganizacijo FURS in modernizacijo Policije. Pooblastila pooblaščenih uradnih oseb Diplomsko delo podrobno predstavi vrste pooblaščenih uradnih oseb FURS: finančni inšpektorji, finančni preiskovalci, finančni kontrolorji in finančni izterjevalci. Vsaka skupina ima jasno določene naloge in pristojnosti, pri čemer imajo finančni preiskovalci posebna pooblastila, vključno z uporabo prisilnih sredstev in strelnega orožja. Na strani Policije so analizirane pristojnosti policistov (operativne patrulje), kriminalistov, mejne policije in specialnih enot. Policisti imajo širok spekter pooblastil, od preverjanja identitete, pridržanja in zasegov do uporabe prisilnih sredstev in orožja, kadar je to nujno. Povezave in razlike Pomembna ugotovitev je, da se pooblastila FURS in Policije prekrivajo zlasti na področju preiskovanja gospodarskega kriminala, davčnih utaj in pranja denarja. V takšnih primerih je ključno učinkovito sodelovanje obeh organov, predvsem med finančnimi preiskovalci in kriminalisti. Med ključne razlike sodi dejstvo, da ima Policija bistveno širša pooblastila glede fizičnega nadzora oseb, pridržanja in ukrepanja v nujnih primerih, medtem ko je delovanje FURS omejeno na finančne tokove, nadzor dokumentacije in administrativne ukrepe. Raziskovalni del Empirični del zajema polstrukturirane intervjuje z vodji enot v Policiji in FURS. Analiza intervjujev potrjuje hipoteze: • obstajajo razlike v pooblastilih, • te razlike lahko v določenih primerih otežijo sodelovanje, • sodelovanje pa je kljub temu v praksi pogosto dobro vzpostavljeno, še posebej na operativni ravni, kjer strokovnjaki obeh organov dobro poznajo omejitve in prednosti drug drugega. Kodiranje intervjujev je avtor uporabil kot metodo za sistematično obdelavo podatkov, kar je omogočilo boljšo interpretacijo odgovorov.
Ključne besede: policija, finančna uprava, pooblastila, pooblaščene uradne osebe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (911,93 KB)

Opis: Spolni prestopniki predstavljajo heterogeno skupino oseb, ki jih je mogoče razvrstiti po načinu storitve kaznivega dejanja, motivaciji, vrsti žrtve ali psiholoških značilnostih. Med najpogostejše oblike spadajo pedofilija, incest, zoofilija, posilstvo in parafilične motnje. Spolni prestopniki se razlikujejo tudi po motivu za izvršitev kaznivega dejanja, kot so moč, nadzor ali maščevanje. V diplomski nalogi smo se osredotočili na pregled obravnave spolnih prestopnikov v zaporih. Naredili smo analizo njihove tipologije, terapevtskih pristopov in dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšanje povratništva. Izhajajoč iz pregleda literature smo primerjali učinkovitost tretmajskih programov. Dejavniki, kot so motivacija spolnega prestopnika za sodelovanje v terapevtskih programih, kakovost terapevtskega odnosa ter trajanje in intenzivnost programa, imajo pozitiven vpliv na rehabilitacijo prestopnikov. Kot najuspešnejše tretmajske programe za obravnavo spolnih prestopnikov smo identificirali kognitivno-vedenjsko terapijo, še bolj je učinkovita v kombinaciji z modelom tveganje-potreba-odzivnost, farmakološkim zdravljenjem in terapevtskim programom. Tretmajski programi, ki so prilagojeni in strokovno vodeni, so ključni za zmanjšanje povratništva med spolnimi prestopniki.
Ključne besede: spolni prestopnik, tretmajski programi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Zaporna kazen predstavlja hud poseg v človekovo svobodo in dostojanstvo, zato je pomembno, da obstajajo mehanizmi, ki zapornikom nudijo rehabilitacijo in jih pripravijo na življenje po odpustu. Poleg obravnave, ki jo vodijo strokovni delavci, je pomembno sodelovanje z zunanjimi institucijami, kot so nevladne organizacije, ki pozitivno vplivajo na rehabilitacijo zapornikov. V procesu rehabilitacije zapornikov, nevladne organizacije prevzemajo različne vloge. Nudijo podporo ob duševnih stiskah, pomagajo pri osebni rasti, usposabljanju in izobraževanju, naslavljajo odvisnosti ipd. V zaključnem delu smo analizirali vlogo in naloge nevladnih organizacij v procesu kaznovanja, natančneje prestajanja zaporne kazni. V ta namen smo izvedli pregled domače in tuje strokovne literature in hkrati izvedli tudi kvalitativno študijo, kjer smo s predstavniki izbranih nevladnih organizacij v slovenskem zaporskem sistemu opravili polstrukturirane intervjuje. V Sloveniji je sodelovanje med zapori in nevladnimi organizacijami ustaljena praksa, ki prinaša možnosti za bolj celostno obravnavo zapornikov in učinkovitejše zasledovanje namenov zaporne kazni, z večjimi možnostmi za uspešno reintegracijo. Nevladne organizacije v slovenskem zaporskem sistemu prevzemajo podporne in rehabilitacijske vloge, s poudarkom na zdravljenju in obvladovanju odvisnosti, podpori ob osebnih stiskah zapornikov ter spreminjanju vzorcev nasilnega vedenja.
Ključne besede: penologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (759,35 KB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji, natančneje upravičenja in prepovedi, ki jih detektivu podeljuje oziroma določa zakon. Detektiv pri svojem delu omejen z (ne popolnoma jasnimi) zakonskimi določbami. Te so določene z namenom varstva človekovih pravic in temeljnih pravic tako opazovanih kot tretjih oseb. Ker vsako ravnanje detektiva predstavlja določen poseg v človekove pravice, mora detektiv pri svojem delovanju izbirati načine dela, s katerimi v najmanjši možni meri posega v zasebnost in druge pravice posameznika. Izrecno detektiv ne sme opravljati prikritih preiskovalnih ukrepov, za katere so z zakonom pooblaščeni policija sodišče in drugi pravosodni organi ter varnostno-obveščevalne službe. Žal je praksa pokazala, da je meja med upravičenji detektivov in prikritimi preiskovalnimi ukrepi pogosto zabrisana, po našem mnenju pa bi se težavam lahko ognili z jasnejšimi definicijami in sistemskim pristopom pri oblikovanju samih zakonskih določb. Ker izvajanje upravičenj detektiva lahko predstavlja poseg v ustavno varovano pravico do zasebnosti, mora biti izvajanje teh jasno, določno in natančno opredeljeno v zakonu, detektivi, ki izvršujejo ta upravičenja pa morajo nenazadnje imeti jasno začrtane meje. V vsakem primeru pa ob očitkih spornih ravnanj detektiva končno razlago zakonitosti le teh na koncu poda sodišče. Z vidika sodne prakse so dovoljeni posegi v človekove pravice samo tisti, ki zasledujejo ustavno dopusten cilj in ki nato prestanejo še strogi test sorazmernosti. Če detektiv s svojim ravnanjem nedovoljeno poseže v človekove pravice, tako pridobljenih dokazov ni mogoče uporabiti v nobenem sodnem postopku, tako detektiv kot naročnik pa lahko (glede na stopnjo odgovornosti) za svoje ravnanje kazensko in civilnopravno odgovarjata.
Ključne besede: detektivska dejavnost, prikriti preiskovalni podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,06 MB)