Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Slovenija zelena dežela, tretja najbolj gozdnata država v Evropi, ki je zaradi številčnosti živalskih in rastlinskih vrst prepoznana kot »vroča« točka Evrope. Več kot tretjino ozemlja je uvrščeno pod omrežje Nature 2000, z namenom ohranjevanja biotske raznovrstnosti. Ker nam kvaliteta okolja v katerem živimo narekuje kvaliteto našega življenja, bi morala biti skrb za naravo in njene dobrine naša prioriteta. Z namenom ohranjanja narave so vzpostavljena tudi zavarovana območja in Krajinski park Goričko je eden izmed njih. Nastal je na pobudo lokalnega prebivalstva, z namenom zavarovanja naravnih vrednot, ohranitve biotske raznovrstnosti in z željo po razvoju območja. Pa vendar je slika o zelenem in neokrnjenem Goričkem le marketinška floskula. Krajinski park Goričko se ne glede na status zavarovanega območja, sooča z ekološko kriminaliteto, ki je v Sloveniji in širom sveta rastoč problem in kliče po ukrepanju in preprečevanju le-te. Diplomsko delo obravnava ekološko kriminaliteto na področju Slovenije in njene oblike, zakonodajo na področju Krajinskega parka goričko in ukrepe, ki jih izvaja upravljalec parka ter podrobneje z ekološko kriminaliteto na področju Krajinskega parka Goričko. Z analizo statističnih podatkov o kaznivih dejanjih in prekrških je bilo ugotovljeno, da so najpogostejša kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine na območju parka, kazniva dejanja nezakonitega lova, mučenja živali in obremenjevanja in uničevanja okolja. Izveden je bil tudi intervju s predstavniki lokalnih društev, ki je potrdil nizko stopnjo ekološke ozaveščenosti lokalnega prebivalstva. Ekološka ozaveščenost je prvi in izredno pomemben korak k spremembam na področju ravnanja z okoljem. Rešitve so tudi v strožjih in primernih sankcijah za kršitelje, uvedbi sorazmernih kazni v primerjavi z ostalimi oblikami kriminalitete in strožjih inšpekcijskih nadzorov v podjetjih, ustanovitvi specializirane enote za odkrivanje in preiskovanje ekološke kriminalitete, povečanju obsega površin namenjenih za ekološko pridelavo hrane, ter v raziskavah, ki bi s svojimi izsledki in orodji olajšali odkrivanje in preprečevanje ekološke kriminalitete.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, kazniva dejanja, prekrški, ekološka ozaveščenost, Krajinski park Goričko, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: V Sloveniji je prodaja avtomobilov trenutno v rastočem trendu in št. avtomobilov na cesti se vsako leto veča. Celotna številka vseh registriranih osebnih avtomobilov po številkah iz leta 2024 dosega okoli 1,2 milijona, električni avtomobili pri tem predstavljajo okoli odstotek voznega parka osebnih avtomobilov v Sloveniji. Kljub vedno večji priljubljenosti el. avtomobilov v zadnjih letih in njihovem rastočem trendu vse do konca leta 2023, pa se je to v 2024 spremenilo, saj beležimo obratni trend. Kljub rasti celotne prodaje vseh vrst avtomobilov je prodaja el. avtomobilov padla za 38% v primerjavi z 2023. Tako kot raste prodaja avtomobilov, pa raste tudi nivo organiziranega kriminala in tatvin – zlasti v smislu načinov izvedbe in naprednih tehnik pri tatvinah tako pri avtomobilih na klasični pogon kot el. avtomobilih, precej bolj na udaru pa so avtomobili višjih vrednosti in višjih cenovnih razredov. V zadnjih desetletjih je tehnologija pri izdelavi avtomobilov šla močno naprej, poleg mehaničnih in tehničnih izboljšav na samih avtomobilih so napredovali tudi varnostni sistemi avtomobilov, kot so alarmne naprave in elektronske naprave za onesposobitev motorja, napredno zaklepanje/odklepanje avtomobila, itn, ki vsaj do neke mere otežujejo tatvino avtomobila, če je že ne preprečijo. Glede na raziskave v svetovnem merilu se tatvine avtomobilov sicer ne zmanjšujejo, naj pa bi se tatovi pri tatvinah bolj izogibali električnim avtomobilom. Glavni namen zaključnega dela je bil osvetliti področje tatvin avtomobilov na el. pogon v primerjavi s tatvinami avtomobilov na klasični pogon ter raziskati, ali je s pojavom el. avtomobilov pričakovati manj tatvin. Pri raziskovanju smo uporabili primarno in sekundarno deskriptivno metodo za pregled literature s tovrstno tematiko, preučili smo različna stališča in navedbe posamičnih avtorjev iz spletnih virov, revij in člankov v slovenskem in tujem jeziku. Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj smo uporabili analitično metodo ter analizo povezanosti ključnih dejavnikov razvoja tehnološkega aspekta z vidika varovanja avtomobilov in dostopne statistike iz področja proizvodnje ter tatvin avtomobilov. Pri iskanju podatkov smo imeli kar nekaj izzivov pri iskanju najnovejših statističnih podatkov in virov, ki bi pomagali pri zaključkih in analizah. Tatvine vozil se v svetovnem merilu vodijo na nivoju policije in ostalih pristojnih institucij, zato so podatki v veliki meri zaščiteni pred zlorabo ter s tem tudi težje dostopni za širšo javnost. Zato smo se pri analizah oprli na podatke, ki so dostopni, vendar morda niso najbolj ažurni, prav tako so se pri različnih relevantnih virih pojavile razlike med podatki. V zaključnem delu smo preverili, kakšen odstotek proizvodnje zavzemajo el. avtomobili ter kako zaščiteni so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, analizirali smo trenutne trende in statistike na področju tatvin navadnih in el. vozil ter poizkusili osvetliti stanje z evropskega in svetovnega vidika. Raziskali smo, na kakšen način se v okviru EU članice lotevajo izziva tatvin avtomobilov in kakšnih preventivnih ukrepov se lotevajo posamezni proizvajalci avtomobilov. Preverili smo priporočila, s katerimi lahko vsak prispeva k večji varnosti pred tatvino lastnega avtomobila in orodja, ki so na voljo v ta namen. Ugotovili smo, da so v primerjavi z avtomobili na klasični pogon, če štejemo celotni vozni park, el. avtomobili bolj zaščiteni, tako s tehnološkega aspekta kot z vidika načinov, na katere bi lahko izpeljali tatvino el. avtomobila. Če pa primerjamo nivo zaščite bolj naprednih avtomobilov, pa imajo tako električni kot avtomobili na klasični pogon podobne zaščitne mehanizme in se ne da trditi, da so el. avtomobili bolj varni pred tatvino kot drugi. Ugotovili smo tudi, da so z vidika kasnejše preprodaje avtomobilov ali njihovih delov električni avtomobili manj privlačni za tatove, to pa tudi pomeni, da je v prihodnosti pričakovati manj tatvin na področju električnih avtomobilov.
Ključne besede: tatvine, električni avtomobili, varnost pred tatvino, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,37 MB)

Opis: Obveščevalna dejavnost vključuje pridobivanje informacij, ki so ključnega pomena za strateške odločevalce. Kasneje so te informacije z namenom razumevanja podvržene analizi, tako da so v pomoč odločevalcem pri oblikovanju njihovih stališč in odločitev. Odločevalci s svojimi zahtevami po informacijah usmerjajo obveščevalni proces, ki vključuje več ključnih faz. Kljub temu se lahko skozi te faze pojavijo napake, ki vodijo do obveščevalnih neuspehov. Ti neuspehi nastanejo, kadar odločevalci, čeprav so imeli na voljo dovolj informacij, niso ustrezno ocenili verjetnosti ali posledic določenega dejanja ali incidenta. Vzroki obveščevalnih neuspehov so kompleksni in pogosto prepleteni. Politični dejavniki, kot je politični pritisk na obveščevalni proces, lahko vodijo do prilagajanja analiz v podporo političnih namer. Notranji dejavniki, kot so organizacijska kultura, struktura in pomanjkljivosti vodenja, prav tako prispevajo k neuspehu. Kognitivni dejavniki, kot so pristranskosti, pa otežujejo pravilno razumevanje in interpretacijo informacij. Ključni izziv ostaja zagotavljanje, da analitična poročila dosežejo strateške odločevalce in spodbudijo pravočasno ukrepanje. Največje tveganje pri tem predstavljajo osebne preference, politične namere in kognitivne pristranskosti odločevalcev. Zato sta učinkovita koordinacija vseh faz obveščevalnega procesa in skupno razumevanje situacije med analitiki in odločevalci ključnega pomena za preprečevanje obveščevalnih neuspehov.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalni neuspehi, vzroki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Žepne tatvine danes predstavljajo resen varnostni problem, ki se zaradi naraščajočega števila prebivalstva, urbanizacije in povečanega števila množičnih dogodkov še dodatno povečuje. Kaznivo dejanje žepne tatvine je opredeljeno kot premoženjsko kaznivo dejanje, pri katerem storilec izkoristi neposredno fizično bližino žrtve za krajo osebnih predmetov. Najpogosteje gre za krajo predmetov iz žepov oblačil, torbic, nahrbtnikov ali drugih osebnih stvari, ki jih žrtev nosi s seboj. Ključna značilnost žepnih tatvin je, da žrtev med krajo običajno ne opazi, da je bila okradena. Zaradi pogostosti teh dejanj je ključno razvijati in izvajati učinkovite preprečevalne ukrepe, ki zmanjšujejo možnosti za tovrstna dejanja in povečujejo varnost v javnih okoljih. Ena izmed najpomembnejših in najučinkovitejših oblik preprečevanja kriminalitete je situacijska prevencija, ki temelji na predpostavki, da je kriminal mogoče zmanjšati ali preprečiti z vplivanjem na okolje in okoliščine, ki omogočajo kazniva dejanja. S premišljenim oblikovanjem prostora, povečanjem prisotnosti varnostnega osebja, videonadzorom, boljšo osvetlitvijo javnih prostorov, ozaveščanjem ljudi o nevarnostih in uporabo mehanskih zaščit se storilcem oteži dostop do potencialnih žrtev. Situacijska prevencija tako neposredno zmanjšuje možnosti za uspešno izvedbo žepnih tatvin, povečuje tveganje za storilce in spodbuja posameznike k večji samozaščiti, kajti ozaveščenost in previdnost posameznikov še vedno veljata za eni izmed najboljših oblik preprečevanja tovrstnih kaznivih dejanj. Zaradi svoje usmerjenosti v konkretne težave in možnosti takojšnjega učinka je situacijska prevencija postala ključni del strategij zagotavljanja varnosti v sodobnih družbah.
Ključne besede: žepne tatvine, preprečevanje kriminalitete, situacijska prevencija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo oboroženih sil v boju proti terorizmu. Pomembno izhodišče preprečevanje in zatiranja terorizma je uskladitev glede njegove opredelitve, ki v svetu še ni dovolj poenotena. Seveda pa je že načelno boj proti terorizmu visoko legitimen, saj terorizem ogroža demokratične vrednote, pravno državo in človekove pravice, kot so pravica do življenja, varnosti in svobode. Prav tako je boj proti terorizmu upravičen na temelju mednarodnega prava ter na temelju nacionalnih pravnih ureditev, ki so zavezane zaščiti svojih državljanov pred terorizmom kot hudim kaznivim dejanjem in k ohranjanju javnega reda. Protiteroristična vloga oboroženih sil vključuje predvsem zaščito infrastrukture, krizno odzivanje, preprečevanje groženj, mednarodno delovanje ter sodelovanje z drugimi akterji (policija, obveščevalne službe itd.). Analizirane države se pri tem poslužujejo različnih strategij. Tako se Združene države Amerike osredotočajo na globalne operacije, Francija poudarja domačo vojaško prisotnost, Združeno kraljestvo pa ima bolj uravnotežen pristop. Skupne značilnosti teh držav vključujejo sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in demokratične pravne okvire, razlike pa so v stopnji militarizacije in uporabi vojske za zagotavljanje notranje varnosti. Ključne možne izboljšave na področju protiterorističnega delovanja vključujejo skupne imenovalce pri definiranju terorizma, krepitev sodelovanja med različnimi akterji, vlaganje v napredno tehnologijo, prilagojeno usposabljanje vojaškega osebja, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in redno posodabljanje protiterorističnih strategij.
Ključne besede: oborožene sile, terorizem, varnost, vojska, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,24 MB)