SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 636
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Vpliv razmerja tiol/alken na lastnosti polimernih membran
Blažka Črešnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil pripraviti porozne polimerne membrane iz pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionata) in trimetilolpropan triakrilata ter trimetilolpropan triakrilata in divinil adipata. Membrane smo pripravili tako, da smo fotopolimerizirali kontinuirno fazo emulzije z visokim deležem interne faze (HIP emulzije), kjer kontinuirno fazo predstavlja monomerna mešanica, interno fazo pa vodna raztopina kalcijevega heksahidrata. HIP emulzijo smo pri uporabi pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionata) stabilizirali s surfaktantom Pluronic, pri uporabi trimetilolpropan triakrilata pa s surfaktantom Span 65. Stabilno HIP emulzijo z določeno kemijsko sestavo smo nato s pomočjo posebnih »nožev« različnih debelin nanesli na stekleno ploščo in v UV-komori izvedli polimerizacijo. Nastale so porozne poliHIPE membrane z debelinami 300–1000 μm. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko sestavo membran, z vrstičnim elektronskim mikroskopom pa morfologijo sintetiziranih membran.
Ključne besede: Radikalska polimerizacija, tiol-en reakcija, membrane, emulzija z visokim deležem interne faze (HIP emulzija), tetratiol, divinil adipat, trimetilolpropan triakrilat
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 273; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

72.
Naravoslovna učna pot Šturmovci - predlog za posodobitev zasnovano na aktivnostih obiskovalcev
Janja Šuman, 2016, diplomsko delo

Opis: Krajinski park Šturmovci leži v bližini Ptuja ob strugi reke Drave in ob umetnem Ptujskem jezeru. Je del območja, zavarovanega z Naturo 2000, in je vpisan na seznam evropskih ornitološko pomembnih območij. V krajinskem parku so številne ogrožene rastlinske in živalske vrste, ki so uvrščene na seznam ranljivih in redkih vrst. Zaradi svoje pestrosti in raznolikosti je park privlačen tako za raziskovalce vseh področij (botaniki, zoologi, ornitologi …) kot tudi za učence, študente in ostale obiskovalce. Na območju krajinskega parka so učitelji in učenci Osnovne šole Videm leta 1995 zasnovali naravoslovno učno pot. Hkrati so izdelali ter izdali zloženko, v kateri je opisanih 9 opazovalnih postaj. Ob obisku Krajinskega parka Šturmovci smo ugotovili, da se je območje tekom dveh desetletij zelo spremenilo. Nekatere opazovalne postaje smo težko določili ali pa sploh ne. Manjkale so pojasnjevalne table, kar je ključnega pomena za vsakega obiskovalca. Zato smo se odločili za posodobitev naravoslovne učne poti. Določili smo nove opazovalne postaje, dodali pojasnjevalne table in izdelali novo informativno brošuro. Naravoslovno učno pot smo skušali spremeniti iz pasivne oblike v aktivno in jo tako narediti privlačnejšo za vse obiskovalce krajinskega parka.
Ključne besede: Krajinski park Šturmovci, naravoslovna učna pot, posodobitev, terensko delo, pouk v naravi, brošura.
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 256; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (6,52 MB)

73.
Slovar geometrijske morfometrije
Maruša Bence, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izdelali slovar strokovnega besedišča s področja geometrijske morfometrije. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, in sicer so v prvem delu opisani terminografija, terminologija in značilnosti terminov. Predstavili smo geometrijsko morfometrijo in terminološko stanje in razvitost obravnavanega področja na tujem in doma. V prvem delu so razložena tudi načela za izdelan slovar. Drugi del diplomske naloge predstavlja slovar z razloženimi in naglašenimi termini. Zapisali smo prevode nekaterih terminov, ki še niso (dobro) uveljavljeni. Geometrijska morfometrija je razmeroma nova disciplina, ki združuje računalniško statistična in matematična znanja z namenom reševanja anatomsko-morfoloških vprašanj. Slovenska terminologija je šele v nastajanju in še ni uveljavljena, zato je ta diplomska naloga poskus oblikovanja strokovnega besedišča, ki ga v slovenskem jeziku še ni.
Ključne besede: slovar, geometrijska morfometrija, termin, terminologija.
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 219; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (893,06 KB)

74.
Raketa na stisnjen zrak pri pouku fizike v osnovni in v srednji šoli
Štefan Hajdinjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo raketo na stisnjen zrak kot motivacijski in učni pripomoček pri pouku fizike v osnovni in v srednji šoli ter kot primer zahtevnega dinamičnega sistema, ki ga obravnavamo z izbranimi simulacijskimi orodji. Teoretično izračunamo začetno hitrost, s katero v navpični smeri poleti raketa na stisnjen zrak. Pri tem upoštevamo različne poenostavitve. Izračunamo, kako dolgo in kako visoko leti raketa. Teoretične izračune začetne hitrosti rakete primerjamo z rezultati meritev. Izdelamo univerzalni model vzleta in leta rakete v navpični smeri ter modele s simulacijskimi orodji Dynasys, Berkeley Madonna, Powersim in Vensim. Podrobneje predstavimo prosto dostopno simulacijsko orodje Dynasys. Simulacijska orodja primerjamo med sabo, predvsem glede možnosti predstavitev in razlage simulacij. S simulacijo razložimo razhajanje med teoretično napovedano in eksperimentalno izmerjeno vrednostjo začetne hitrosti rakete. Izdelamo model v izbranem simulacijskem orodju kot dopolnitev in razširitev konkretne eksperimentalne vaje pri pouku fizike v splošni gimnaziji.
Ključne besede: fizika, fizikalna igrača, raketa na stisnjen zrak, meritve, teoretična obravnava, analitični izračun, simulacijsko orodje, Dynasys, Berkeley Madonna, Powersim, Vensim
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 287; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

75.
Raba spletnih učilnic in e-gradiv pri obveznih osnovnošolskih predmetih z biološko vsebino
Jasna Cigut, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu z naslovom Raba spletnih učilnic in e-gradiv pri obveznih osnovnošolskih predmetih z biološko vsebino smo želeli raziskati, kako razširjena je uporaba spletnih učilnic in e-gradiv pri teh predmetih in s čim je raba le-teh pogojena. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretične delu smo predstavili pouk s pomočjo IKT, zakaj ga uporabljati in kakšen je predlog rabe IKT v učnih načrtih obveznih osnovnošolskih predmetov z biološko vsebino (spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje in biologija). Predstavili smo tudi pojma spletna učilnica in e-gradivo, predstavili njun namen in možnosti uporabe, nato pa še predstavili nekaj konkretnih primerov spletnih učilnic in e-gradiv z biološko vsebino za osnovno šolo v slovenščini. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate ankete o rabi spletnih učilnic in e-gradiv med učitelji, ki poučujejo obvezne osnovnošolske predmete z biološko vsebino. Pred izvedbo ankete smo postavili 12 hipotez, ki so nam bile za vodilo pri analizi rezultatov. Anketo smo izvedli s pomočjo spleta. Od 12 zastavljenih hipotez smo po analizi in interpretaciji lahko potrdili 8, 2 sta bili potrjeni le delno, 2 pa smo ovrgli. Po analizi in interpretaciji rezultatov ankete smo lahko ugotovili, da večina učiteljev, ki poučuje obvezne osnovnošolske predmete, uporablja IKT, da e-gradiva in spletne učilnice v večji meri uporablja mlajša in srednja populacija učiteljev in je rabe le-teh tudi vešča, da se spletne učilnice pogosteje uporabljajo v 3. VIO, da se e-gradiva večinoma uporabljajo za motivacijo, ponavljanje in utrjevanje snovi, najmanj pa za ocenjevanje, da učitelji večinoma uporabljajo že izdelane spletne učilnice in e-gradiva, da imajo večinoma pozitivna stališča do uporabe le-teh in da se na tem področju samoiniciativno izobražujejo.
Ključne besede: IKT, spletne učilnice, spletne učilnice z biološko vsebino, e-gradiva, e-gradiva z biološko vsebino, uporaba spletnih učilnic in e-gradiv z biološko vsebino
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 182; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

76.
Strukturne lastnosti snarkov
Jasna Forštnarič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali strukturne lastnosti snarkov, kubičnih, po povezavah $2$-povezanih grafov s kromatičnim indeksom $chi'left(Gright) = Deltaleft(Gright) + 1$. Spoznali bomo pogoje pod katerimi snarki postanejo kritični ali bikritični. Dokazali bomo nekaj pomembnih izrekov. Videli bomo, da imajo pomembno vlogo pri proučevanju snarkov tudi bistvene povezave, ki jih ne moremo oziroma ne smemo odstraniti iz snarka, saj bi pri tem izgubili obliko grafa, s tem pa tudi vse lastnosti, ki veljajo za snarke.
Ključne besede: snark, kritični snark, bikritični snark, strogo kritični snark, hipohamiltonov snark
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 197; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (470,70 KB)

77.
Preprečevanje trkov s srnjadjo s pomočjo kemijskih repelentov
Patricij Perklič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ter da bi zaščitili divjad, predvsem srnjad na cestnih odsekih, kjer se dogaja največ povozov, se na teh mestih postavljajo različne vrste preprečevalnih sredstev. To je predvsem prostovoljno delo lovcev iz posameznih lovskih družin, ki želijo zmanjšati izgubo divjadi v prometu. Najbolj razširjena so svetlobna in zvočna preprečevalna sredstva ter kemični repelenti. V nalogi predstavljam kemično vsebino kemične ograje ter njeno učinkovitost v Lovski družini Oplotnica. Kemična ograja je postavljena na 3 odsekih v revirjih Partovec, Ugovec in Doberca. Število povozov na teh odsekih smo spremljali med leti 2003 in 2014 brez in s kemično ograjo. Na podlagi analize povozov posameznih odsekov je bila ugotovljena učinkovitost kemične ograje. V primerjavi predhodnih testov iz drugih testnih območij kemična ograja ni zadovoljila pričakovanj. Prav tako se tudi niso uresničile napovedi glede na oglaševanje proizvajalca. Na dveh testnih odsekih predviden učinek sploh ni merljiv.
Ključne besede: srnjad, kemična ograja, kemični repelenti, Lovska družina Oplotnica
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 160; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

78.
Geometrijska morfometrija mandibule pri cokorjih, Myospalax (Rodentia: Mammalia)
Nina Nemec, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza mandibule pri cokorjih, Myospalax (Rodentia: Mammalia): M. aspalax, M. myospalax in M. psilurus. Naša analiza je obsegala 275 mandibul treh vrst cokorjev razdeljenih v sedem vzorcev – OTU-jev. Analizo smo izvedli s pomočjo metod geometrijske morfometrije, ki omogoča ločeno analizo variabilnosti v velikosti in obliki organizmov ali njihovih struktur, v našem primeru spodnje čeljustnice (mandibula). Variabilnost mandibule smo analizirali glede na sekundarni spolni dimorfizem, geografski izvor in medvrstne razlike. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni izražen niti v velikosti niti v obliki mandibule. Potrdili smo, da so med različnimi vrstami cokorjev iz različnih geografskih lokalitet prisotne razlike v velikosti mandibule. Največje mandibule so imeli M. myospalax iz Kazahstana, najmanjše pa M. aspalax iz Zabajkalje. Z analizo glavnih komponent in diskriminantno analizo smo preverjali variabilnost v obliki mandibul. Prišli smo do zaključka, da se mandibule pri različnih vrstah cokorjev razlikujejo med seboj tudi po obliki. Razlike med mandibulami pri cokorjih v obliki smo predstavili z vizualizacijo regresije točk na prvo diskriminantno funkcijo. Geografski vzorci vrste M. myospalax se glede na obliko mandibule med seboj ne razlikujejo, medtem ko se vrsti M. aspalax in M. psilurus med seboj oblikovno razlikujeta. Razlikujeta se po širšem kavljastem podaljšku, manjšem in ožjem sklepu spodnje čeljustnične glave, daljšem kotnem podaljšku in ožjem telesu mandibule.
Ključne besede: Myospalax aspalax, Myospalax myospalax, Myospalax psilurus, mandibula, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 321; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

79.
Brocardovi točki trikotnika
Marjana Vuk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali Brocardovi točki trikotnika ABC in z njima povezane klasične ter novejše rezultate. V prvem delu bomo dokazali njun obstoj v poljubnem trikotniku ABC in pokazali, da ju lahko skonstruiramo le s šestilom in ravnilom. Nato se bomo posvetili tako imenovanemu Brocardovemu kotu, ga izračunali in ugotovili, da je za obe Brocardovi točki enak. Kasneje se bomo posvetili še razdalji med Brocardovima točkama in ugotovili, ali kdaj sovpadata. Preverili bomo tudi ali sta točki kdaj kolinearni s katerim izmed oglišč danega trikotnika.
Ključne besede: Brocardovi točki, Brocardov kot, geometrija trikotnika, sinusni izrek, kosinusni izrek, središčni in obodni kot, kolinearne točke.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 270; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (973,16 KB)

80.
Razred grafov H(n, k)
Nuša Flajšman, 2016, diplomsko delo

Opis: Naj bosta n in k naravni števili in n≥k. To diplomsko delo predstavlja nov razred grafov H(n,k), ki vsebuje hiperkocke ter Johnsonove in Kneserjeve grafe kot njegove podgrafe. V prvem poglavju so povzeti osnovni pojmi iz teorije grafov, v drugem delu pa bodo predstavljeni nekateri rezultati vezani na družino H(n,k). Na primer, H(n,k) ima maksimalno povezanost (n nad k), H(n,k) je Hamiltonov, če je k liho število ter je sestavljen iz dveh izomorfnih povezanih komponent, če je k sodo število.
Ključne besede: teorija grafov, hiperkocke, hamiltonovi grafi, Johnsonovi grafi, Kneserjevi grafi
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 275; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici