SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 634
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Slovar geometrijske morfometrije
Maruša Bence, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izdelali slovar strokovnega besedišča s področja geometrijske morfometrije. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela, in sicer so v prvem delu opisani terminografija, terminologija in značilnosti terminov. Predstavili smo geometrijsko morfometrijo in terminološko stanje in razvitost obravnavanega področja na tujem in doma. V prvem delu so razložena tudi načela za izdelan slovar. Drugi del diplomske naloge predstavlja slovar z razloženimi in naglašenimi termini. Zapisali smo prevode nekaterih terminov, ki še niso (dobro) uveljavljeni. Geometrijska morfometrija je razmeroma nova disciplina, ki združuje računalniško statistična in matematična znanja z namenom reševanja anatomsko-morfoloških vprašanj. Slovenska terminologija je šele v nastajanju in še ni uveljavljena, zato je ta diplomska naloga poskus oblikovanja strokovnega besedišča, ki ga v slovenskem jeziku še ni.
Ključne besede: slovar, geometrijska morfometrija, termin, terminologija.
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 170; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (893,06 KB)

72.
Raketa na stisnjen zrak pri pouku fizike v osnovni in v srednji šoli
Štefan Hajdinjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo raketo na stisnjen zrak kot motivacijski in učni pripomoček pri pouku fizike v osnovni in v srednji šoli ter kot primer zahtevnega dinamičnega sistema, ki ga obravnavamo z izbranimi simulacijskimi orodji. Teoretično izračunamo začetno hitrost, s katero v navpični smeri poleti raketa na stisnjen zrak. Pri tem upoštevamo različne poenostavitve. Izračunamo, kako dolgo in kako visoko leti raketa. Teoretične izračune začetne hitrosti rakete primerjamo z rezultati meritev. Izdelamo univerzalni model vzleta in leta rakete v navpični smeri ter modele s simulacijskimi orodji Dynasys, Berkeley Madonna, Powersim in Vensim. Podrobneje predstavimo prosto dostopno simulacijsko orodje Dynasys. Simulacijska orodja primerjamo med sabo, predvsem glede možnosti predstavitev in razlage simulacij. S simulacijo razložimo razhajanje med teoretično napovedano in eksperimentalno izmerjeno vrednostjo začetne hitrosti rakete. Izdelamo model v izbranem simulacijskem orodju kot dopolnitev in razširitev konkretne eksperimentalne vaje pri pouku fizike v splošni gimnaziji.
Ključne besede: fizika, fizikalna igrača, raketa na stisnjen zrak, meritve, teoretična obravnava, analitični izračun, simulacijsko orodje, Dynasys, Berkeley Madonna, Powersim, Vensim
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 252; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (3,18 MB)

73.
Raba spletnih učilnic in e-gradiv pri obveznih osnovnošolskih predmetih z biološko vsebino
Jasna Cigut, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu z naslovom Raba spletnih učilnic in e-gradiv pri obveznih osnovnošolskih predmetih z biološko vsebino smo želeli raziskati, kako razširjena je uporaba spletnih učilnic in e-gradiv pri teh predmetih in s čim je raba le-teh pogojena. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretične delu smo predstavili pouk s pomočjo IKT, zakaj ga uporabljati in kakšen je predlog rabe IKT v učnih načrtih obveznih osnovnošolskih predmetov z biološko vsebino (spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje in biologija). Predstavili smo tudi pojma spletna učilnica in e-gradivo, predstavili njun namen in možnosti uporabe, nato pa še predstavili nekaj konkretnih primerov spletnih učilnic in e-gradiv z biološko vsebino za osnovno šolo v slovenščini. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate ankete o rabi spletnih učilnic in e-gradiv med učitelji, ki poučujejo obvezne osnovnošolske predmete z biološko vsebino. Pred izvedbo ankete smo postavili 12 hipotez, ki so nam bile za vodilo pri analizi rezultatov. Anketo smo izvedli s pomočjo spleta. Od 12 zastavljenih hipotez smo po analizi in interpretaciji lahko potrdili 8, 2 sta bili potrjeni le delno, 2 pa smo ovrgli. Po analizi in interpretaciji rezultatov ankete smo lahko ugotovili, da večina učiteljev, ki poučuje obvezne osnovnošolske predmete, uporablja IKT, da e-gradiva in spletne učilnice v večji meri uporablja mlajša in srednja populacija učiteljev in je rabe le-teh tudi vešča, da se spletne učilnice pogosteje uporabljajo v 3. VIO, da se e-gradiva večinoma uporabljajo za motivacijo, ponavljanje in utrjevanje snovi, najmanj pa za ocenjevanje, da učitelji večinoma uporabljajo že izdelane spletne učilnice in e-gradiva, da imajo večinoma pozitivna stališča do uporabe le-teh in da se na tem področju samoiniciativno izobražujejo.
Ključne besede: IKT, spletne učilnice, spletne učilnice z biološko vsebino, e-gradiva, e-gradiva z biološko vsebino, uporaba spletnih učilnic in e-gradiv z biološko vsebino
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 146; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

74.
Strukturne lastnosti snarkov
Jasna Forštnarič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali strukturne lastnosti snarkov, kubičnih, po povezavah $2$-povezanih grafov s kromatičnim indeksom $chi'left(Gright) = Deltaleft(Gright) + 1$. Spoznali bomo pogoje pod katerimi snarki postanejo kritični ali bikritični. Dokazali bomo nekaj pomembnih izrekov. Videli bomo, da imajo pomembno vlogo pri proučevanju snarkov tudi bistvene povezave, ki jih ne moremo oziroma ne smemo odstraniti iz snarka, saj bi pri tem izgubili obliko grafa, s tem pa tudi vse lastnosti, ki veljajo za snarke.
Ključne besede: snark, kritični snark, bikritični snark, strogo kritični snark, hipohamiltonov snark
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 175; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (470,70 KB)

75.
Preprečevanje trkov s srnjadjo s pomočjo kemijskih repelentov
Patricij Perklič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, ter da bi zaščitili divjad, predvsem srnjad na cestnih odsekih, kjer se dogaja največ povozov, se na teh mestih postavljajo različne vrste preprečevalnih sredstev. To je predvsem prostovoljno delo lovcev iz posameznih lovskih družin, ki želijo zmanjšati izgubo divjadi v prometu. Najbolj razširjena so svetlobna in zvočna preprečevalna sredstva ter kemični repelenti. V nalogi predstavljam kemično vsebino kemične ograje ter njeno učinkovitost v Lovski družini Oplotnica. Kemična ograja je postavljena na 3 odsekih v revirjih Partovec, Ugovec in Doberca. Število povozov na teh odsekih smo spremljali med leti 2003 in 2014 brez in s kemično ograjo. Na podlagi analize povozov posameznih odsekov je bila ugotovljena učinkovitost kemične ograje. V primerjavi predhodnih testov iz drugih testnih območij kemična ograja ni zadovoljila pričakovanj. Prav tako se tudi niso uresničile napovedi glede na oglaševanje proizvajalca. Na dveh testnih odsekih predviden učinek sploh ni merljiv.
Ključne besede: srnjad, kemična ograja, kemični repelenti, Lovska družina Oplotnica
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 134; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (2,43 MB)

76.
Geometrijska morfometrija mandibule pri cokorjih, Myospalax (Rodentia: Mammalia)
Nina Nemec, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza mandibule pri cokorjih, Myospalax (Rodentia: Mammalia): M. aspalax, M. myospalax in M. psilurus. Naša analiza je obsegala 275 mandibul treh vrst cokorjev razdeljenih v sedem vzorcev – OTU-jev. Analizo smo izvedli s pomočjo metod geometrijske morfometrije, ki omogoča ločeno analizo variabilnosti v velikosti in obliki organizmov ali njihovih struktur, v našem primeru spodnje čeljustnice (mandibula). Variabilnost mandibule smo analizirali glede na sekundarni spolni dimorfizem, geografski izvor in medvrstne razlike. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni izražen niti v velikosti niti v obliki mandibule. Potrdili smo, da so med različnimi vrstami cokorjev iz različnih geografskih lokalitet prisotne razlike v velikosti mandibule. Največje mandibule so imeli M. myospalax iz Kazahstana, najmanjše pa M. aspalax iz Zabajkalje. Z analizo glavnih komponent in diskriminantno analizo smo preverjali variabilnost v obliki mandibul. Prišli smo do zaključka, da se mandibule pri različnih vrstah cokorjev razlikujejo med seboj tudi po obliki. Razlike med mandibulami pri cokorjih v obliki smo predstavili z vizualizacijo regresije točk na prvo diskriminantno funkcijo. Geografski vzorci vrste M. myospalax se glede na obliko mandibule med seboj ne razlikujejo, medtem ko se vrsti M. aspalax in M. psilurus med seboj oblikovno razlikujeta. Razlikujeta se po širšem kavljastem podaljšku, manjšem in ožjem sklepu spodnje čeljustnične glave, daljšem kotnem podaljšku in ožjem telesu mandibule.
Ključne besede: Myospalax aspalax, Myospalax myospalax, Myospalax psilurus, mandibula, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 266; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

77.
Brocardovi točki trikotnika
Marjana Vuk, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali Brocardovi točki trikotnika ABC in z njima povezane klasične ter novejše rezultate. V prvem delu bomo dokazali njun obstoj v poljubnem trikotniku ABC in pokazali, da ju lahko skonstruiramo le s šestilom in ravnilom. Nato se bomo posvetili tako imenovanemu Brocardovemu kotu, ga izračunali in ugotovili, da je za obe Brocardovi točki enak. Kasneje se bomo posvetili še razdalji med Brocardovima točkama in ugotovili, ali kdaj sovpadata. Preverili bomo tudi ali sta točki kdaj kolinearni s katerim izmed oglišč danega trikotnika.
Ključne besede: Brocardovi točki, Brocardov kot, geometrija trikotnika, sinusni izrek, kosinusni izrek, središčni in obodni kot, kolinearne točke.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 240; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (973,16 KB)

78.
Razred grafov H(n, k)
Nuša Flajšman, 2016, diplomsko delo

Opis: Naj bosta n in k naravni števili in n≥k. To diplomsko delo predstavlja nov razred grafov H(n,k), ki vsebuje hiperkocke ter Johnsonove in Kneserjeve grafe kot njegove podgrafe. V prvem poglavju so povzeti osnovni pojmi iz teorije grafov, v drugem delu pa bodo predstavljeni nekateri rezultati vezani na družino H(n,k). Na primer, H(n,k) ima maksimalno povezanost (n nad k), H(n,k) je Hamiltonov, če je k liho število ter je sestavljen iz dveh izomorfnih povezanih komponent, če je k sodo število.
Ključne besede: teorija grafov, hiperkocke, hamiltonovi grafi, Johnsonovi grafi, Kneserjevi grafi
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 230; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (1,69 MB)

79.
Povezana particijska dimenzija grafov
Jasna Slemenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava povezano particijsko dimenzijo grafov. Tvorijo ga tri poglavja. V prvem poglavju so predstavljeni osnovni pojmi, definicije in primeri iz teorije grafov. Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi povezane particijske dimenzije grafov in njenih lastnosti. Obravnavana je povezava med particijsko dimenzijo in povezano particijsko dimenzijo grafov. Podana je karakterizacija grafov reda n, katerih povezana particijska dimenzija je enaka 2, n ali n-1. V tretjem poglavju je določena povezana particijska dimenzija dreves, koles in Jahangirovih grafov. Poleg tega je dokazan izrek, ki pravi, da za vsak par celih števil a in b, kjer je a večje ali enako 3 in b manjše ali enako 2a-1 in hkrati večje od a, obstaja povezan graf G, da je pd(G)=a in cpd(G)=b.
Ključne besede: Rešljiva particija, particijska dimenzija grafov, povezana particijska dimenzija grafov, drevesa, kolesa, Jahangrovi grafi.
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 153; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (715,85 KB)

80.
Programska in strojna implementacija robota
Nejc Ravnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V sodobnem svetu nas obdaja vedno več tehnologije. V tem svetu je ena izmed najbolj uporabnih sposobnosti programiranje, saj si lahko na takšen način zelo olajšamo življenje. Zlahka ustvarimo nove stvari ali nadgradimo že obstoječe. V tej diplomski nalogi je opisano, kako si lahko vsak na zanimiv in cenovno dosegljiv način zgradi svojega robota in se ob tem nauči veliko o programiranju, ustvarjanju lastnih vezij in povezavi teh vezij med sabo. Ob obilni izbiri strežnikov, programskih jezikov in ostalih pripomočkov na spletu, je možno opaziti, da so le malokateri zadostno dokumentirani, kar zelo oteži gradnjo robota. V diplomski nalogi je opisan celoten potek izdelave in tudi rešitve problemov, ki so nastali pri izdelavi robota, s slikami elementov ter programskimi kodami, ki robota poganjajo.
Ključne besede: Raspberry Pi, robot, Raspbian, strežnik, GPIO, PHP, Python
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 240; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici