SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 635
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Smithova normalna oblika matrike
Aleš Pukšič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Smithova normalna oblika kvadratne matrike z elementi iz kolobarja polinomov. Za podano kvadratno matriko izračunamo njeno Smithovo normalno obliko z uporabo elementarnih vrstičnih in stolpičnih transformacij. Za Smithovo normalno obliko matrike je značilno, da je diagonalna matrika s toliko neničelnimi elementi na diagonali, kolikšen je rang matrike, pri tem so diagonalni elementi unitarni polinomi ter prvi diagonalni element deli drugega, drugi deli tretjega in tako naprej do zadnjega neničelnega elementa na diagonali. Smithova normalna oblika matrike nam lahko služi kot orodje za ugotavljanje podobnosti matrik z elementi iz polja.
Ključne besede: matrika, polinom, deljivost, ekvivalentne matrike, podobne matrike, Smithova normalna oblika matrike
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 165; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (365,05 KB)

62.
Rang, ekvivalenca in obrnljivost matrik
Jasmina Malič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu definiramo osnovne računske operacije z matrikami, obrnljivost matrik in prikažemo kako se izračuna inverzna matrika. Obravnavamo tudi Gaussovo eliminacijo in sisteme linearnih enačb ter ekvivalenco matrik. Dokažemo multiplikativnost determinante s pomočjo elementarnih matrik. V zadnjem poglavju pa predstavimo Shermann-Morrisonov obrazec, s katerim lahko izračunamo inverzne vrednosti določenih vsot.
Ključne besede: matrika, obrnljiva matrika, elementarne matrike, Gaussova eliminacija, rang, determinanta, Shermann-Morisonnov obrazec
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 171; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (408,71 KB)

63.
Medpredmetno povezovanje matematike in biologije v gimnazijah
Anja Breg, 2016, diplomsko delo

Opis: Zaradi množice ločeno obravnavanih predmetov, s katerimi učenci pridejo v stik v šolski vertikali, mnogo znanja ostane medsebojno nepovezanega. Učenci si le stežka ustvarijo celostni pogled in velikokrat ne vidijo uporabnosti naučenega za vsakdanje življenje. Učitelji naj bi bili tisti, ki v pouk vnašajo medpredmetno povezovanje in z njim življenjskost, vendar tega v praksi velikokrat ne počnejo. V teoretičnem delu diplomskega dela smo ugotavljali namen in pomen medpredmetnega povezovanja ter predstavili holistično teorijo. Opredelili smo, kaj medpredmetno povezovanje je, v kakšnih oblikah se izvaja in prikazali, kako se konkretno lotiti njegove izvedbe. Medpredmetno povezovanje namreč še vedno ni pogosto uporabljana praksa podajanja učne snovi. V potrditev te teze smo pregledali raziskave na različnih nivojih šolanja in navedli primera dobre prakse. Preverili smo, kateri pristopi k medpredmetnemu povezovanju se uporabljajo na področjih biologije in matematike v gimnazijah, s kakšnimi težavami se učitelji in učenci soočajo ter predlagali načine, kako se z njimi spoprijeti. Pregledali smo, kako medpredmetno povezovanje predvidevajo učni načrti in predmetni izpitni katalogi obeh predmetov. V empiričnem delu smo poiskali in izpisali matematično-biološke medpredmetne povezave iz učnih načrtov, predmetnih izpitnih katalogov za maturo in matematičnih učbenikov iz zbirke Modrijan. Dobljene podatke smo zapisali v zbirne tabele, na podlagi katerih smo jih nato primerjali in jih podrobneje analizirali. Pozorni smo bili na pomanjkljivosti in poskušali poiskati predloge za izboljšanje le-teh. V praktičnem delu smo želeli učiteljem poiskati in pripraviti nekaj dodatnih medpredmetnih vsebin iz biologije in matematike kot predlog za uporabo pri pouku. Izbrali in predstavili smo biološke vsebine kot so na primer poglavja Metabolne reakcije in encimi, Populacijska ekologija in Naravni izbor. V njih smo s pomočjo matematike poskušali razložiti nekatera biološka dogajanja. Matematika v navedenih bioloških vsebinah je elementarnejše narave in večinoma s področja funkcij, vendar verjamemo, da bo za učitelje in dijake vseeno uporabna. Pregledali smo učna načrta iz matematike in biologije ter najdene vsebine v obliki predlogov vpisali v didaktična priporočila. Želeli bi si, da bi učitelji te vsebine tudi nadgradili, poiskali nove in tako k vsakdanjemu pouku dodali nekaj medpredmetne pestrosti s področij biologije in matematike.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, pouk, matematika, biologija, gimnazije
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 247; Prenosov: 38
.pdf Polno besedilo (3,84 MB)

64.
Simulacija porabe električne energije računalniške opreme
Iztok Gorišek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili vzroke porabe električne energije pri računalniški opremi. Osredotočili smo se predvsem na računalnik, katerega poraba je odvisna od vgrajenih komponent in načina kako računalnik uporabljamo. Opravili smo meritve porabe električne energije po vnaprej pripravljenih scenarijih uporabe, ki predstavljajo referenčni model uporabe računalnika. Na podlagi izmerjenih podatkov in modela uporabe računalnika smo izdelali simulacijo porabe električne energije računalniške opreme, ki nam omogoča simuliranje porabe pri poljubnih scenarijih uporabe računalniške opreme.
Ključne besede: računalniška oprema, poraba električne energije, simulacija, scenarij
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 222; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

65.
Spletni portali za učenje programiranja: klasifikacija in možnosti uporabe v izobraževanju
Gregor Nemec, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času so se pojavili številni spletni portali, ki ponujajo učenje programiranja. V diplomskem delu nas zanima, kateri so ti spletni portali in kako jih lahko umestimo v pouk v osnovnih in srednjih šolah. V ta namen smo pregledali spletne portale, ki so nastali v akademskem okolju ter določili kriterije, ki so bili glavno vodilo pri klasifikaciji in vrednotenju spletnih portalov. Novonastalih portalov je precej, zato smo izbiro omejili s kriteriji, kot je brezplačen dostop do gradiv in zmožnost napredno kombiniranih vsebin. Pregled portalov je pokazal, da vsak izmed njih prinaša številne zmožnosti pri uporabi, izpostavili smo tudi nekatere slabosti. S konkretnima primeroma smo pokazali, kako bi lahko uporabili spletni portal pri pouku.
Ključne besede: učenje programiranja, spletni portali, programski
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 365; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (11,78 MB)

66.
Biometrija grške kornjače Testudo hermanni z otoka Paga
Barbara Janota, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili problematiki taksonomije na otoku Pagu živečih (pod)vrst grške kornjače, Testudo hermanni. Želeli smo predstaviti problematiko, morfološke taksonomske znake in lastne rezultate, do katerih smo prišli s terenskim delom na otoku Pagu julija 2009 in aprila 2010. Beležili smo več podatkov, saj smo opazovali tudi dnevno aktivnost, izbiro habitatov in poškodbe oklepov. Najprej smo opisali osnovno vrsto in povzeli morfološke določevalne znake, ki naj bi določali dalmatinsko kornjačo. Nadalje smo se posvetili poškodbam in drugim nepravilnostim oklepa. Sledijo rezultati našega terenskega dela in razprava. Najdene značilnosti smo poskusili podkrepiti in osvetliti s fotografijami najdenih osebkov. Glede na podane morfološke določevalne znake in na naše rezultate se strinjamo s Fritz-em (2001), ki dalmatinske kornjače, Testudo hermanni hercegovinensis ne opisuje kot samostojno podvrsto. Zaradi drugih najdenih morfoloških lastnosti dopuščamo možnost, da je dalmatinska kornjača varieteta podvrste Testudo hermanni boettgeri, torej Testudo hermanni boettgeri var. hercegovinensis. V kolikor gre za podvrsto, jo verjetno določajo druge lastnosti, ki niso nujno morfološke. Želve so najbolj aktivne v dopoldanskem in popoldanskem času. Veliko odraslih osebkov ima poškodbe na oklepu, predvsem na hrbtnem delu.
Ključne besede: grška kornjača, dalmatinska kornjača, ingvinalne ploščice, želva, poškodbe oklepa, habitat, dnevna aktivnost, otok Pag
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 215; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (2,93 MB)

67.
Mehanske lastnosti hiperzamreženih polimerov
Mateja Švajger, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo želeli preučiti ali vpliva naknadno zamreženje oz. hiperzamreženje poli (stiren-ko-divinilbenzena) na mehanske lastnosti polimernih struktur. Pripravili smo HIP emulzije, pri katerih smo uporabili monomera stiren in divinilbenzen, pri čemer je divinilbenezen služil kot zamreževalo, z različno stopnjo zamreženosti. Dobljenemu poliHIPE materialu smo z adsorpcijo/desorpcijo dušika po BET metodi izmerili specifično površino. Ugotovili smo, da stopnja zamreženja ni bistveno vplivala na specifično površino materiala, najvišja razlika je pri vzorcu MS17, ki je bil 40 mol % zamrežen in MS22, ki je bil 80 mol % zamrežen, kar pomeni, da je vseboval samo zamreževalo. S pomočjo FTIR spektrov smo potrdili kemijsko sestavo pripravljenih polimernih monolitov. Morfologijo smo preverili z vrstično elektronsko mikroskopijo. Monolite smo hiperzamrežili, za reakcijo hiperzamreženja smo izbrali di-tert-butil peroksid kot iniciator radikalske polimerizacije preostalih vinilnih skupin, kot topilo smo uporabili toluen. Tudi tem vzorcem smo z adsorpcijo/desorpcijo dusika po BET metodi izmerili specifično površino. Ugotovili smo, da ja naknadno zamreženje vplivalo na povečanje specifične površine materiala. Specifična površina se je največ povečala pri vzorcu MS22 in sicer iz 73,7 m2g-1 na 195,7 m2g-1 in s tem ima najvišji faktor povečanja specifične površine vrednost 2,65. Vzorcema MS17 in MS22 smo pred in po zamreženjem določili mehanske lastnosti po tritočkovnem upogibnem testu. Ugotovili smo, da so se mehanske lastnosti, elastičnost in raztezek ohranile.
Ključne besede: Polimer, polimerizacija, emulzija, poliHIPE materiali, hiperzamreženje, zamreženi polimeri, odprta celična struktura, mehanske lastnosti polimerov.
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 383; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (2,92 MB)

68.
Palinološka analiza in primerjava peloda jesenske paše domače čebele (Apis mellifera) na različnih lokacijah Prekmurja
Lea Dominko, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil analizirati in medsebojno primerjati vzorce peloda jesenske paše domače čebele iz različnih lokacij, izbranih v regiji Prekmurje. Izbrane lokacije so bile Dokležovje, Dobrovnik in Prosečka vas. Pelod smo na vseh lokacijah pobirali v istem časovnem obdobju, in sicer od 1. 9. do 30. 9. 2016. Pobranega smo zamrznili, posušili in shranili do analize. Hkrati s pobiranjem vzorcev smo po vseh lokacijah v radiju petih kilometrov od stojišča čebelnjaka popisovali rastline. Pri mikroskopski analizi peloda sta nas zanimala predvsem vrstna sestava vzorcev in deleži posameznih pelodnih vrst v vzorcih. Iz rezultatov smo lahko razbrali atraktivnost posamezne jeseni cvetoče rastline za čebele, vsakemu vzorcu pa smo določili tudi Shannon-Weaverjev diverzitetni indeks in indeks vrstne poravnanosti. Rezultati so lahko odlično vodilo pri izbiri lokacije stojišča čebelnjaka v Prekmurju. Ugotovili smo, da so se vzorci v določenem obsegu vrstno prekrivali. Deleži posameznih vrst peloda so se od lokacije do lokacije razlikovali, v vseh vzorcih pa smo opazili prevlado pelodnih zrn navadne ajde (Fagopyrum esculentum) in rumene gorjušice (Sinapis arvensis). Čebelam najatraktivnejše vrste rastlin so bile, poleg navedenih dveh, še plazeča detelja (Trifolium repens), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), polajeva materina dušica (Thymus pulegioides), navadni potrošnik (Cichorium intybus) in navadni regrat (Taraxacum officinale). Na podlagi vseh zbranih rezultatov in vrednosti obeh indeksov smo ugotovili, da je bila v času našega vzorčenja peloda najprimernejša lokacija za postavitev čebelnjaka Prosečka vas.
Ključne besede: domača čebela, Apis mellifera, pelod, analiza peloda, vrstna sestava peloda, deleži posameznih vrst peloda, Shannon-Weaverjev indeks, indeks vrstne poravnanosti, Prekmurje
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 168; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (3,58 MB)

69.
ISKANJE MORFOLOŠKIH ZNAKOV ZA DOLOČEVANJE OSOČNIKOV (SALICORNIA) V TRŽAŠKEM ZALIVU
Barbara Šnuderl, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v Sloveniji obstajata dve vrsti osočnika (Salicornia) ter z morfometrijo poiskati tisto lastnost ali lastnosti, ki bi ju zadovoljujoče ločila. Raziskava je potekala z nabiranjem vzorcev na osmih rastiščih, na katerih so že bili nabrani predstavniki za molekularno analizo. Iz vsakega rastišča sem vzela pet vzorcev. Sledile so meritve 15-ih morfometričnih znakov in statistična obdelava podatkov. Statistična obdelava podatkov je podprla molekularne ugotovitve o obstoju dveh skupin različne ploidnosti: diploidna skupina in tetraploidna skupina. Z njo smo tudi našli tri morfološke znake za njuno ločevanje. Ugotovilo se je, da je diploid Salicornia patula redkejši od splošno razširjenega tetraploida Salicornia emerici in da zasedata različen habitat. Ponovno se je izkazalo, da ima osočnik veliko fenotipsko variabilnost.
Ključne besede: enoletni osočnik, ekologija, taksonomija, morfometrija, slovenska morska obala
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 170; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (3,61 MB)

70.
Vpliv razmerja tiol/alken na lastnosti polimernih membran
Blažka Črešnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil pripraviti porozne polimerne membrane iz pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionata) in trimetilolpropan triakrilata ter trimetilolpropan triakrilata in divinil adipata. Membrane smo pripravili tako, da smo fotopolimerizirali kontinuirno fazo emulzije z visokim deležem interne faze (HIP emulzije), kjer kontinuirno fazo predstavlja monomerna mešanica, interno fazo pa vodna raztopina kalcijevega heksahidrata. HIP emulzijo smo pri uporabi pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionata) stabilizirali s surfaktantom Pluronic, pri uporabi trimetilolpropan triakrilata pa s surfaktantom Span 65. Stabilno HIP emulzijo z določeno kemijsko sestavo smo nato s pomočjo posebnih »nožev« različnih debelin nanesli na stekleno ploščo in v UV-komori izvedli polimerizacijo. Nastale so porozne poliHIPE membrane z debelinami 300–1000 μm. Z infrardečo spektroskopijo smo preverili kemijsko sestavo membran, z vrstičnim elektronskim mikroskopom pa morfologijo sintetiziranih membran.
Ključne besede: Radikalska polimerizacija, tiol-en reakcija, membrane, emulzija z visokim deležem interne faze (HIP emulzija), tetratiol, divinil adipat, trimetilolpropan triakrilat
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 250; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (2,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici