SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 634
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Verižni ulomki in Gaussova preslikava
Janja Vučko Jambrović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene osnovne lastnosti verižnih ulomkov in Gaussove preslikave. Drugi del je namenjen študiju Gaussove preslikave in njenih potenc z uporabo navadnih verižnih ulomkov. Med drugim poiščemo vse fiksne točke vseh potenc Gaussove preslikave G in pokažemo, da je graf funkcije G^n z definicijskim območjem [0, 1/2] simetričen grafu funkcije G^n+1 z definicijskim območjem [1/2, 1].
Ključne besede: verižni ulomek, Gaussova preslikava, končni verižni ulomek, neskončni verižni ulomek, periodični verižni ulomek
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 225; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (626,80 KB)

52.
Evalvacija matematičnega i-učbenika za osnovno šolo na vsebini Potence in koreni
Lea Kociper, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Evalvacija matematičnega i-učbenika za osnovno šolo na vsebini Potence in koreni je vsebinsko razdeljeno na dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se posvetili sodobni tehnologiji, ki tudi v našem šolstvu postaja pomemben dejavnik. V ta namen smo podrobneje predstavili e-učna gradiva ter vsebino Potence in koreni, s čimer smo predstavili njeno vključenost v učni načrt. V nadaljevanju smo predstavili, kako lahko potence vpeljemo za lažjo predstavitev in razumevanje v pouk. Sledi empirični del, kjer je bila uporabljena kavzalno-eksperimentalna metoda na osnovi pedagoškega eksperimenta. Pedagoški eksperiment je potekal na neslučajnostnem vzorcu sedeminpetdesetih učencev dveh skupin osmega razreda. S pomočjo pedagoškega eksperimenta smo preverjali učne dosežke učencev pri poučevanju ene skupine s klasičnim učbenikom in poučevanjem druge skupine z i-učbenikom. Rezultati so pokazali, da je bilo znanje učencev eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu nekoliko boljše od kontrolne skupine, vendar ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo, da s pomočjo i-učbenika nekatere vsebine lahko učencem prikažemo bolj nazorno in razumljivo, ni pa smiselno uporabljati i-učbenik celo šolsko uro, saj učencem lahko pade motivacija.
Ključne besede: e-učna gradiva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pedagoški eksperiment, i-učbenik, potence in koreni
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 239; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (2,82 MB)

53.
Novejše posplošitve Fermatove točke
Tadeja Urlep, 2016, diplomsko delo

Opis: Če nad stranicami trikotnika z zunanje strani narišemo enakostranične trikotnike APB, BQC in CRA, se daljice AQ, BR in CP sekajo v Fermatovi točki Fe trikotnika ABC. Diplomsko delo prinaša nekatere posplošitve tega rezultata. Pri eni nad stranicami narišemo podobne enakostranične trikotnike. Pri drugi nad stranicami na primeren način narišemo podobne (ne nujno enakokrake) trikotnike. Obe omenjeni situaciji sta posebna primera splošnejše situacije, kjer pri vsakem oglišču od obeh stranic, ki se stikata v tem oglišču, navzven odmerimo enake kote. V naslednji posplošitvi iz trikotnika na primeren način ustvarimo šestkotnik in nad stranicami tega narišemo enakostranične trikotnike. Tudi tokrat smo priča dejstvu, da se tri daljice sekajo v skupni točki. Isto se zgodi, če enakostranične trikotnike namesto navznoter narišemo navzven.
Ključne besede: Fermatova točka, Napoleonov izrek, posplošitve Fermatove točke, konkurentne daljice, Cevov izrek, kompleksna števila v geometriji.
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 148; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (2,57 MB)

54.
Morfometrična analiza meljakov pri skakačih rod Pygeretmus (Mammalia: Rodentia)
Nastja Hočevar, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza meljakov pri treh vrstah debelorepih skakačev, rod Pygeretmus iz različnih geografskih območij iz osrednje Azije. Analiza je potekala na vrstah P. pumilio, P. platyurus in P. zhitkovi. Vir podatkov je predstavljalo 269 primerkov spodnje čeljustnice z meljaki iz dveh muzejskih zbirk. S pomočjo geometrijske morfometrije smo analizirali sekundarni spolni dimorfizem, geografsko variabilnost in morfološko variabilnost med vrstami. Na meljakih smo določili 20 oslonilnih točk, ki smo jih dalje uporabili v morfometrični analizi z uni- in multivariatnimi statističnimi metodami. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen pri nobeni izmed vrst. Pri preverjanju morfološke variabilnosti smo ugotovili, da obstajajo razlike v velikosti in obliki meljakov med vrstami. Meljaki so največji pri vrsti P. zhitkovi, sledita ji P. pumilio in P. platyurus, ki po velikosti sodi v srednji velikostni razred vrste P. pumilio. V sklopu analize smo preverjali ali obstajajo variabilnosti v velikosti in obliki meljakov med različnimi geografskimi vzorci (OTU) in ugotovili, da so morfološke razlike meljakov glede na geografski izvor vrst izražene pri vsaki izmed treh vrst rodu Pygeretmus.
Ključne besede: Pygeretmus pumilio, Pygertmus platyurus, Pygeretmus zhitkovi, meljaki, spodnja čeljustnica, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, morfološka variabilnost, geometrijska morfometrija
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 243; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (2,54 MB)

55.
Morfometrična variabilnost lobanje rodov Nesokia in Bandicota
Luka Husu, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam morfometrično variabilnost lobanje glodavcev rodov Nesokia in Bandicota. V analizo sem vključil 91 osebkov petih vrst bandikot: Bunijeva kratkorepa bandikota (Nesokia bunnii), kratkorepa bandikota (Nesokia indica), mala bandikota (Bandicota bengalensis), velika bandikota (Bandicota indica) in Savilejeva bandikota (Bandicota savilei). S pomočjo geometrijske morfometrije sem analiziral razlike v obliki in velikosti lobanj, sekundarni spolni dimorfizem in variabilnost med vrstami. Na ventralni strani lobanje bandikot sem določil 20 oslonilnih točk, na katerih je temeljila nadaljnja analiza. Vrsti Nesokia indica in Nesokia bunnii sem izvzel iz analize sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) zaradi pomanjkljivih podatkov o spolu oziroma premajhnega vzorca. Pri ostalih treh vrstah SSD v velikosti ni bil izražen, torej sem spola obravnaval združeno. SSD v obliki je bil izražen samo pri vrsti Bandicota bengalensis. Pri medvrstni variabilnosti se vrste med seboj razlikujejo po velikosti in obliki. Izoblikovali sta se dve ekomorfološki funkcionalni skupini: manjše terestrične (N. indica, B.bengalensis in B. savilei) in večji semiakvatični vrsti (N. bunnii in B. indica). Pri semiakvatičnih vrstah je lobanja relativno ožja od povprečja, pri terestričnih vrstah pa relativno širša.
Ključne besede: Nesokia bunnii, Nesokia indica, Bandicota indica, Bandicota bengalensis, Bandicota savilei, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, lobanja
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 274; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (2,32 MB)

56.
Hahn-Mazurkiewiczev izrek
Karmen Erhatič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava Peanove kontinuume in njihove lastnosti, ter Hahn-Mazurkiewiczev izrek. V prvem delu bomo definirali pojme in dokazali izreke, ki so bistvenega pomena za razumevanje Hahn-Mazurkiewiczevega izreka. Pri tem bo poseben poudarek na lokalni povezanosti prostora in primerih le teh. Osrednji del se bo začel z definicijo Peanovega prostora in lastnosti S. Zaključili bomo z Hahn-Mazurkiewiczevim izrekom in bomo s tem dokazali, da je vsak lokalno povezani kontinuum zvezna slika intervala [0,1].
Ključne besede: lokalna povezanost, šibke verige, lastnost S
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 174; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (721,57 KB)

57.
Moore-Penroseov matrični inverz
Karmen Koznicov, 2016, diplomsko delo

Opis: V uvodu predstavimo posamezna poglavja diplomskega dela. V drugem poglavju podamo deÖnicije in opiöemo vrste matrik ter operacije, ki jih opravljamo na matrikah. DeÖniramo rang matrike, transponiranje in Gauss-Jordanovo eliminacijsko metodo, ki jo bomo potrebovali pri izraµcunu Moore-Penroseovega inverza. V tretjem poglavju predstavimo Moore-Penroseov inverz poljubne matrike in zapiöemo njegove lastnosti. Zadnje poglavje je namenjeno izraµcunu Moore-Penroseovega inverza. Predstavimo tri algoritme, s katerimi lahko izraµcunamo Moore-Penroseov inverz. Opiöemo njihovo raµcunsko zahtevnost in jih predstavimo na primeru.
Ključne besede: matrika, rang matrike, inverzna matrika, Gauss-Jordanova eliminacijska metoda, Moore-Penroseov inverz.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 201; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (237,92 KB)

58.
Aplikacija za avtomatizirano prepoznavanje listov dreves in grmov kritosemenk za operacijski sistem Android
Sandro Puhmeister, 2016, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo implementirali aplikacijo za avtomatizirano prepoznavanje listov dreves in grmov kritosemenk za operacijski sistem Android, pri čemer smo postopek prepoznavanja vrste razdelili na štiri ključne faze: zajem slik, obdelavo slik, luščenje značilnic in določitev vrste. Pri zajetju slik smo uporabili privzeto aplikacijo operacijskega sistema Android, kjer uporabnik zajame dve fotografiji (fotografira spodnjo in vrhnjo površino lista) za obdelavo slik. Pri obdelavi slik smo razvili lasten algoritem za segmentacijo regije interesa v RGB barvnem prostoru. Vsako segmentirano regijo interesa smo nato opisali z Gaborjevimi značilnicami tekstur. Gaborjev deskriptor za luščenje Gaborjevih značilnic smo uporabili iz odprtokodne Java knjižnice LIRE 1.0b2 (Lux Mathias, 2008). Vektorje značilnic smo nato združili in jih pretvorili v instance za prepoznavanje vrste na stroju podpornih vektorjev (angl. Support vector machine ali SVM). Za učenje SVM klasifikatorja smo uporabili brezplačen paket Weka 3.8 (Alexis Joly, 2015). Učili smo večrazredni SVM klasifikator s sekvenčnim minimalnim optimizacijskim algoritmom (angl. Sequential minimal optimization algorithm ali SMO) s polinomsko jedrno funkcijo (poglavje 6.3). Klasifikator smo kalibrirali s funkcijo K zvezd (K*). Najprej smo klasifikator testirali s križno validacijo na učnih vzorcih ter dobili natančnost nad 90%, nato pa smo klasifikator testirali še dvakrat na 100 neznanih vzorcih, pri čemer bi morali biti vsi neznani vzorci klasifikatorju znani. Natančnost klasifikatorja je bila v drugem in tretjem testiranju še zmeraj visoka saj je znašala nad 80%. Natančnosti klasifikatorja na različnih mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android nismo uspeli testirati zaradi prevelikega števila Android naprav na trgu, kjer ima vsaka naprava lastne nastavitve. Prvi testi na napravi Samsung Galaxy Tab S 8.4 so pokazali, da je avtomatizirano določevanje vrste lahko uspešno, če so fotografije visoke kakovosti in so zajete v ugodnih svetlobnih pogojih (na dnevni svetlobi) ter manj uspešno, če ti pogoji niso izpolnjeni.
Ključne besede: Gaborjeve značilnice, računalniški vid, luščenje značilnic, prepoznavanje vrst dreves in grmov, avtomatizirano prepoznavanje vrst.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 296; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (2,77 MB)

59.
Izrek o metulju
Peter Zrinski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan izrek o metulju. Zapisan je sam izrek ter različni dokazi, katere so v različnih obdobjih dokazali razni matematiki. Na začetku je predstavljen sam izrek in nekaj zgodovinskih zanimivosti. V nadaljevanju so predstavljeni uvodni pojmi in rezultati, ki jih bomo rabili za dokazovanje izreka o metulju skozi celotno diplomsko nalogo. Od drugega poglavja dalje bo podrobneje in s slikami predstavljenih osem dokazov izreka o metulju.
Ključne besede: Izrek o metulju, geometrija, središčni in obodni kot, Cevov izrek, trigonometrija, analitična geometrija, potenca točke glede na krožnico, krivulje drugega reda.
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 314; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

60.
Smithova normalna oblika matrike
Aleš Pukšič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Smithova normalna oblika kvadratne matrike z elementi iz kolobarja polinomov. Za podano kvadratno matriko izračunamo njeno Smithovo normalno obliko z uporabo elementarnih vrstičnih in stolpičnih transformacij. Za Smithovo normalno obliko matrike je značilno, da je diagonalna matrika s toliko neničelnimi elementi na diagonali, kolikšen je rang matrike, pri tem so diagonalni elementi unitarni polinomi ter prvi diagonalni element deli drugega, drugi deli tretjega in tako naprej do zadnjega neničelnega elementa na diagonali. Smithova normalna oblika matrike nam lahko služi kot orodje za ugotavljanje podobnosti matrik z elementi iz polja.
Ključne besede: matrika, polinom, deljivost, ekvivalentne matrike, podobne matrike, Smithova normalna oblika matrike
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 150; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (365,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici