SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 635
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti tkanin z infrardečo kamero
Matija Peruš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni rezultati meritev toplotne prevodnosti tankih tkanin z nekontaktno metodo z uporabo infrardeče (v nadaljevanju IR) kamere. Z nekontaktno metodo smo izboljšali obstoječo merilno napravo za merjenje toplotne prevodnosti tankih plasti, kar prej ni bilo mogoče. Naprava je prirejena tudi tako, da ob meritvah v stacionarni fazi omogoča tudi analizo meritev, ki jih opravimo še preden se vzpostavi stacionarno stanje toplotnega toka. Gre za prve meritve take vrste in v strokovni literaturi na to temo ni opisa eksperimentalnih postopkov. Meritve so bile opravljene za 6 vzorcev bombažnih tkanin, različnih debelin in barv. Rezultati meritev kažejo, da je uporaba IR kamere pri meritvah tankih plasti primerna, sploh ko je vzorec že v temperaturnem ravnovesju. Dobljene rezultate smo primerjali s teoretičnimi napovedmi in ugotovili, da so se skladajo.
Ključne besede: toplota, prevajanje toplote, toplotno udobje, toplotna prevodnost, IR kamera, nekontakna metoda, bombažna tkanina, eksperimentalne meritve.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 281; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

32.
Birsanova hipoteza
Aleš Ploj, 2016, diplomsko delo

Opis: V uvodnih poglavjih diplomskega dela so vpeljani osnovni matematični pojmi in definicije, predstavljeno je življenje italijanskega matematika Giovannija Ceve ter opisan in dokazan njegov izrek o konkurentnosti treh daljic v trikotniku - Cevov izrek. Sledi obravnava Birsanove hipoteze za težišče trikotnika G. To hipotezo nato posplošimo na poljubno točko P v trikotniku ter izpeljemo in dokažemo neke vrste splošno enačbo za obstoj točke P*. V zaključnem delu s splošno enačbo obravnavamo obstoj točke P* za nekatere značilne točke trikotnika: središče očrtanega kroga O, središče včrtanega kroga I, višinska točka H, Gergonneova točka Ge, Nagelova točka Na in simedianska točka K. Te točke tudi opišemo. Na koncu se izkaže, da vseh sedem obravnavanih značilnih točk trikotnika lahko uvrstimo v dve skupini glede njihovega obstoja toke P*.
Ključne besede: Birsanova hipoteza, značilne točke trikotnika, konkurentnost daljic, Cevov izrek, težišče trikotnika, središčni kot, obodni kot, tetivni štirikotnik, sinusni izrek, kosinusni izrek, središče očrtanega kroga, središče včrtanega kroga, višinska točka, Gergonneova točka, Nagelova točka, simedianska točka
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 192; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,43 MB)

33.
Ugotavljanje okusnosti listov na primeru modelnega herbivora
Nina Greiner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali morfološko-funkcionalno potezo (MFP), in sicer okusnost listov na primeru modelnega herbivora. Naša raziskava je bila osnovana na 600 rastlinskih vzorcih, ki so zajemali kulturne in travniške rastline. Kot modelni herbivor smo izbrali rdečega lazarja (Arion rufus L.). Prvotno smo primerjali testne vzorce vseh rastlinskih vrst z njihovimi kontrolami. Ugotovili smo, da so herbivori najmanj objedali liste rastlinskih vrst Rubis idaeus L., Melissa officinalis L. in Cucumis sativus L., najpogosteje pa so se prehranjevali z listi vrst Taraxacum officinale L. in Erigeron annuus L.. V skladu z našimi predvidevanji so herbivori najmanj objedli liste rastlin s prisotnostjo sekundarnih sprememb celične stene, epidermalnimi tvorbami ter nizko hranilno vrednostjo. V nasprotju z našimi pričakovanji pa prisotnost sekundarnih metabolitov v listih ni imela vpliva na sam izbor herbivora. V naši raziskavi smo tudi ugotovili, da se modelni herbivor raje prehranjuje z izbranimi travniškimi rastlinskimi vrstami kot pa s kulturnimi.
Ključne besede: Morfološko-funkcionalne poteze (MFP), rdeči lazar (Arion rufus), travniške rastline, kulturne rastline
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 163; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,57 MB)

34.
Morfometrična variabilnost meljakov bandikot - rodov Bandicota in Nesokia
David Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomske naloge je morfometrična analiza meljakov podgan azijskega geografskega področja rodov Bandicota in Nesokia. Vir podatkov predstavlja 89 primerkov meljakov, pridobljenih iz muzejskih zbirk. Analize meljakov smo opravili pri podganah vrste: velika bandikota (Bandicota indica), savilejeva bandikota (Bandicota savilei), mala bandikota (Bandicota bengalensis), kratkorepa bandikota (Nesokia indica) in Bunnijeva kratkorepa bandikota (Nesokia bunii). Namen diplomske naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost zgornjih meljakov pri petih vrstah bandikot, ter s tem prispevati k boljšemu razumevanju morfološke plastičnosti v evolucijskem in ekološkem kontekstu. Na meljakih smo določil 18 oslonilnih točk, katere so predstavljale osnovno informacijo o velikosti in obliki meljakov. Nadaljnje analize smo opravljali z uni- in multi- varintnimi analizami ločeno za obliko in velikost meljakov. Rezultati multivariantne analize so pokazali, da sekundarni spolni dimorfizem v velikost in obliki ni izražen oz. razlike niso statistično značilne. Rezultati analize velikosti meljakov s pomočjo analize variance – F test so pokazali, da je največja vrsta Bandicota indica in najmanjša Bandicota bengalensis. V nadaljevanju smo razlike v obliki preverili z diskriminantno analizo, pri kateri rezultati kažejo na majhne oblikovne razlike med vrstami. Z drugimi besedami, zobje so evolucijsko konzervativna morfološka struktura, ki se počasi spreminjajo.
Ključne besede: Bandicota, Nesokia, meljaki, sekondarni spolni dimorfizem, oslonilna točka, geometrijska morfometrija.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 205; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (2,32 MB)

35.
Analiza elektronskih učbenikov za didaktiko fizike
Urška Zabavnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi pojasnimo pomen klasičnega in elektronskega učbenika v izobraževanju, ter predstavimo njune prednosti in slabosti. V poplavi elektronskih gradiv in elektronskih učbenikov bi radi vedeli kakšno osnovo mora imeti e-učbenik, da ga lahko tako tudi imenujemo. Zato tudi predstavimo strokovna in didaktična izhodišča za izdelavo e-učbenikov, ki pa so vodilo k analizi primerov e-gradiv in e-učbenikov, ki smo jih izbrali. Predstavimo različne formate e-gradiv in e-učbenikov, ter njihove prednosti in slabosti. Na koncu pa z dovoljenjem avtorjeve knjige ( izr. prof. dr. Ivan Gerlič – Metodika pouka fizike v osnovni šoli) predstavimo knjigo v različnih statičnih in interaktivnem formatu. Na podlagi predelanih gradiv, narejene analize in izdelanih formatov smo lahko prišli do zaključkov prednosti, slabosti klasičnih in različnih tipov elektronskih učbenikov.
Ključne besede: e-učbenik, e-gradiva, fizika, analiza, didaktični pristopi, i-učbenik
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 207; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,63 MB)

36.
Primerjava maturitetnih nalog iz fizike na splošni in mednarodni maturi v Sloveniji ter splošni maturi na Hrvaškem
Miro Jaušovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Matura v Sloveniji je stara 21 let. Uvedena je bila z namenom preverjanja usposobljenosti dijakov za vstop na fakultete. Eden od izbirnih maturitetnih predmetov je tudi fizika. V diplomskem delu želimo primerjati nivo in koncept slovenske mature iz fizike s programom mednarodne mature, ki ga izvajajo na treh slovenskih gimnazijah, in splošno maturo na Hrvaškem. V ta namen podrobno analiziramo in primerjamo učne načrte iz fizike in predmetne izpitne kataloge v programu splošne mature in programu mednarodne mature v Sloveniji ter splošne mature na Hrvaškem. V posameznih maturitetnih programih iščemo podobnosti in razlike. Zanima nas tudi vključenost dijakov v splošno maturo iz fizike v Sloveniji, dosežena povprečna ocena in delež neuspešnih. Glavni del diplomskega dela je primerjava in analiza maturitetnih nalog po Gagnejevi klasifikaciji znanj. Predlagamo spremembe v smislu izboljšave mature v Sloveniji.
Ključne besede: matura, splošne gimnazije, učni načrt, predmetni izpitni katalog, Gagnejeva klasifikacija znanj, maturitetne naloge.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 192; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

37.
Interaktivna simulacijska okolja Algodoo, Step in Physion pri pouku fizike
Gregor Nemec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili simulacijska programska orodja Algodoo, Step in Physion. Skupna značilnost vseh treh orodij je, da preslikajo fizikalno tridimenzionalno dogajanje v dvodimenzionalno. Simulacijska programska oprema omogoča, da v simulacijsko okolje (virtualen razsežen prostor), nameščamo preproste objekte, kot so kvadri, krogi, vzmeti... Po zagonu simulacije se vstavljeni objekti začno gibati in so v takšni medsebojni interakciji, kot jo narekuje fizikalni model simulacije. Posamezne programske opreme smo najprej podrobno predstavili ter na istem fizikalnem primeru prikazali izgradnjo simulacije v vseh treh simulacijskih okoljih. Programsko opremo smo umestili v pouk fizike in prikazali različne možnosti uporabe v osnovni in srednji šoli, pri tem pa smo posebej izpostavili uporabo na interaktivni tabli. Predstavili smo naravoslovne kompetence, ki jih razvijajo učenci ob uporabi simulacijske programske opreme. Analizirali smo učna načrta za fiziko v osnovni in srednji šoli ter opisali možnost uporabe simulacij v posameznem vsebinskem sklopu. Izbrane simulacijske programe smo med seboj primerjali na podlagi kriterijev, ki izhajajo iz uporabe pri pouku. Rezultati primerjave simulacijske programske opreme ter možnosti in ideje uporabe simulacij, ki smo jih predstavili, omogočajo učiteljem, da se lažje odločijo, katero simulacijsko okolje bodo pri svojem delu uporabili.
Ključne besede: pouk fizike, problemski pouk, konceptualni pristop, IKT, simulacija, simulacijsko okolje, interaktivna tabla, razvoj kompetenc
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 270; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (5,12 MB)

38.
Uvod v teorijo Gaussovih fakultet
Urška Vučak Markež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana Gaussova fakulteta N_n!, ki je definirana kot produkt vseh naravnih števil do števila N, ki so tuja s številom n. Na začetku so predstavljeni osnovni pojmi elementarne teorije števil, ki so potrebni za razumevanje nadaljne obravnave. V drugem poglavju obravnavamo Wilsonov izrek in Gaussovo posplošitev tega izreka ter definiramo Gaussovo fakulteto. Osrednji del diplomskega dela je tretje poglavje, v katerem posebno pozornost namenimo Gaussovi fakulteti oblike ((n-1)/M_n! in delnim produktom, ki jih dobimo, ko produkt (n-1)_n! razdelimo na M enakih delov. Najprej se omejimo na praštevila, nato opazujemo delne produkte števila (n-1)_n! in se vprašamo, kdaj so vsi med seboj kongruentni. Za konec dokažemo še dve domnevi iz začetka poglavja s pomočjo Gaussovega in Jacobijevega izreka o binomskih koeficientih in zaključimo z njunimi razširitvami.
Ključne besede: Wilsonov izrek, Gaussov izrek, Gaussova fakulteta, Eulerejeva funkcija, praštevilo, kongruence.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 170; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (347,45 KB)

39.
Medvrstna variabilnost lobanje cokorjev, Mylospalax (Mammalia: Rodentia)
Blaž Ferlič, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila analiza variabilnosti lobanj treh vrst cokorjev: M. aspalax, M. myospalax in M. psilurus. Vir podatkov je predstavljalo 250 fotografij lateralne strani lobanje cokorjev razdeljenih v 6 operacijskih taksonomskih enot oz. OTU-jev. S pomočjo metod geometrijske morfometrije in statističnih analiz smo preverjali, ali se lobanje razlikujejo med vrstami, glede na sekundarni spolni dimorfizem in glede na geografski izvor. Najprej smo določili 19 oslonilnih točk na lateralni strani lobanje, nato pa opravili uni- in multivariatne analize. Pri geometrijski morfometriji obravnavamo in analiziramo podatke o velikosti in obliki objektov ločeno, kar smo storili tudi mi. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem v velikosti ni izražen, v obliki lobanje pa obstajajo razlike, ki pa niso zelo izrazite. Potrdili smo, da so med različnimi vrstami cokorjev iz različnih geografskih lokalitet prisotne razlike v velikosti lobanj. Največje lobanje so imeli M. myospalax iz Tomska, najmanjše pa M. aspalax iz Zabajkalje. Z analizo glavnih komponent (PCA) in diskriminantno analizo smo preverjali variabilnost v obliki lobanj. Prišli smo do zaključka, da se lobanje različnih vrst prav tako razlikujejo po obliki. Opazno pa je tudi razlikovanje med lobanjami iste vrste iz različnih geografskih območji. Razlike smo nato predstavili z vizualizacijo regresije točk na prvo diskriminantno funkcijo. Ugotovili smo, da se med seboj najbolj razlikujeta OTU-ja M. myospalax-Tomsk in M. aspalax-Zabajkalje. To ustreza pričakovanjem, saj gre za dve različni vrsti, ki prihajata iz različnih geografskih območji. Lobanje znotraj vrste M. myospalax med različnimi geografskimi območji se najbolj razlikujejo glede na višino lobanje, pozicijo anteriornega dela zigomatičnega loka, dolžino predčeljustnice, ter pozicijo osnove zatilnega čvršča in bobničnega mehurja. OTU Kazahstan izkazuje najmanjše odstopanje od povprečne vrednosti, OTU Novosibirsk pa največje.
Ključne besede: Myospalax aspalax, Myospalax myospalax, Myospalax psilurus, lateralna stran lobanje, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost, medvrstna variabilnost
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 198; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

40.
Geometrijska morfometrija lobanje pri cokorjih, Myospalax (Rodentia: Mammalia)
Vesna Holcer, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična analiza dorzalne strani lobanje pri treh vrstah cokorjev, Myospalax: M. aspalax, M. myospalax in M. psilurus. Analiza je obsegala 246 lobanj treh vrst cokorjev, razdeljenih v sedem vzorcev (OTU-jev). Analizo smo izvedli s pomočjo metod geometrijske morfometrije, ki omogoča ločeno analizo variabilnosti v obliki in velikosti organizmov ali njihovih struktur, v našem primeru je bila to dorzalna stran lobanje. Variabilnost dorzalne strani lobanje smo analizirali glede na sekundarni spolni dimorfizem, geografski izvor in medvrstne razlike. Ugotovili smo, da sekundarni spolni dimorfizem v velikosti lobanje pri odraslih cokorjih ni statistično značilen. Sekundarni spolni dimorfizem v obliki lobanje med spoloma je zaznaven, vendar smo se kljub temu odločili spol obravnavati v enotni analizi. Analizo za starostno variabilnost smo izvedli samo za vrsto M. psilurus, ki izkazuje statistično značilno razlikovanje med starostnimi skupinami. Rezultate starostne variabilnosti smo posplošili na vse vzorce. Z diskriminantno analizo in analizo glavnih komponent smo preverjali variabilnost v obliki dorzalne strani lobanje. Potrdili smo hipotezo, da so med vrstami treh različnih cokorjev prisotne razlike v velikosti in obliki lobanje, prav tako so prisotne razlike znotraj različnih geografskih vzorcev. Najmanjšo lobanjo izkazuje vrsta M. aspalax, največjo pa vrsta M. myospalax.
Ključne besede: M. myospalax, M. aspalax, M. psilurus, geometrijska morfometrija, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 237; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici