SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 634
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Lastnosti populacije navadne česnovke (Alliaria petiolata) v okolici Maribora
Sanja Bučar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava lastnosti populacije navadne česnovke (Alliaria petiolata) v okolici Maribora, ocenjene s pomočjo znakov posameznih osebkov populacije. Zanimalo nas je, kakšne so lastnosti populacije navadne česnovke v avtohtonem okolju in iz literature poizvedeti, kakšne so njene lastnosti v okolju, v katerem se pojavlja kot invazivna vrsta. Eno izmed glavnih vprašanj, ki se nam je porajalo, pa je bilo, zakaj je v okolju, kjer ni invazivna, postala močno dominantna in zakaj ta dominanca ne prevlada v avtohtonem okolju. Na terenu smo popisali osnovne parametre populacije, kot so višina rastlin, število stebel, število luskov, število obžrtih in število neobžrtih listov. Po opravljenih meritvah je sledilo še štetje semen, ki smo ga s pomočjo predhodnega natančnega popisa rastlin opravili na domu. S pomočjo vseh pridobljenih podatkov smo se lahko lotili statističnih analiz posameznih parametrov in korelacijskih odnosov med posameznimi spremenljivkami. Na koncu je sledila še primerjava lastnosti populacije s populacijo v okolju, kjer je česnovka invazivna in dominantna vrsta. Ugotovili smo, daso vzroki za uspešnost invazivnosti navadne česnovke v novem okolju lahko zelo različni. Rastlina v novo naseljenem okolju nima naravnih sovražnikov, ki bi rastlino uničevali, ima alelopatski vpliv na druge rastline, je dober kompetitor, značilno je tudi, da proizvede veliko količino semen, ki posledično privede do agresivnega razmnoževanja rastline.
Ključne besede: navadna česnovka, Alliaria petiolata, invazivnost, avtohtonost, dominanca, korelacijski odnosi
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 261; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,75 MB)

12.
Anatomske značilnosti izbranih vrst halofitov slovenske obale
Natalija Toplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli proučiti anatomske in funkcionalne značilnosti halofitov slovenske obale in rezultate predstaviti v obliki anatomskega atlasa. Te vrste so: Halimione portulacoides, Atriplex hastata, Suaeda maritima, Arthrocnemum fruticosum, Limonium angustifolium, Aster tripolium, Inula crithmoides, Artemisia caerulescens, Juncus maritimus. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Ker so halofiti prilagojeni na slana rastišča s številnimi mehanizmi ter anatomskimi in funkcionalnimi prilagoditvami, smo za vsako nabrano vrsto naredili sveže mikroskopske preparate različnih rastlinskih organov s prostoročnim rezanjem. Uporabili smo svetlobni mikroskop nadgrajen s fluorescenco. Posneli smo fotografije ter izdelali skice. Želeli smo predvsem izpostaviti anatomsko zgradbo in strukture nabranih vrst ter njihovo razporeditev, ki je ključnega pomena za življenje v slanem okolju. Z raziskavo smo potrdili, da so vse vrste, ki smo jih proučili, imele anatomske prilagoditve v povezavi s stresom povišane slanosti. Proučene vrste so bile prilagojene na ekstremne razmere s sukulenco, solnimi žlezami, specializiranimi trihomi, odebeljenimi epidermalnimi celicami z debelo kutikulo, povečano vsebnostjo opornih in mehanskih tkiv itd. Mnoge posebnosti, ki jih imajo halofiti, so značilne tudi za rastline, ki živijo v pomanjkanju vode. Stres slanosti predstavlja fiziološko sušo in odziv rastlin je podoben odzivu na sušo, saj voda vstopa v rastlino po principu razlik v vodnem potencialu. Koncentracija soli je v slanih tleh večja in posledično je voda v takem okolju za rastlino manj dostopna.
Ključne besede: slanuše, slovensko primorje, Halimione portulacoides, Atriplex hastata, Suaeda maritima, Arthrocnemum fruticosum, Limonium angustifolium, Aster tripolium, Inula crithmoides, Artemisia caerulescens, Juncus maritimus
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 175; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (4,09 MB)

13.
Diofantska enačba mX^2 - nY^2 = + - 1
Mateja Vizjak, 2016, diplomsko delo

Opis: V prvem poglavju diplomskega dela zajamemo osnovne teorije verižnih ulomkov. Posebej opišemo končne, neskončne in periodične verižne ulomke. V drugem poglavju diplomskega dela obravnavamo Pellovo enačbo oz. diofantsko enačbo oblike X^2 - dY^2 = N, kjer je N = 1 in d tako naravno število, ki ni popoln kvadrat. Osrednji del je namenjen obravnavi diofantske enačbe oblike mX^2 - nY^2 = + - 1, kjer opišemo vse pozitivne rešitve te diofantske enačbe in ugotovimo, da so slednje povezane z rešitvami Pellove enačbe R^2 - mnS^2 = 1. Ena od glavnih ugotovitev pravi, da je diofantska enačba mX^2 - nY^2 = + - 1 rešljiva natanko tedaj, ko je fundamentalna rešitev Pellove enačbe R^2 - mnS^2 = 1 kvadrat neke rešitve (x,y) enačbe mX^2 - nY^2 = + - 1. V zaključnem delu podrobno obravnavamo tiste rešitve (x_i, y_i) dotične diofantske enačbe, za katere velja, da vsi prafaktorji števila y_i delijo tudi število n.
Ključne besede: verižni ulomek, končni navadni verižni ulomek, neskončni navadni verižni ulomek, periodični verižni ulomek, Pellova enačba, diofantska enačba
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 168; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

14.
Vpliv šolskih vrtov in z njimi povezanih participativnih in interaktivnih metod dela na učitelje in učence osnovnih in srednjih šol
Jure Urekar, 2016, diplomsko delo

Opis: Številčnost šolskih vrtov na slovenskih šolah niha zadnjih 200 let. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije tako vrtovi na šolah praktično niso obstajali. V zadnjih dveh desetletjih se na pobudo strategij Evropske unije, nacionalnih agencij, ki se zavzemajo za izvajanje in doseganje evropskih ciljev, ter posameznikov, ki so mnenja, da so vrtovi na šolah potrebni, ponovno pojavljajo. V diplomskem delu sem preučil vpliv prisotnosti šolskih vrtov na učence in pedagoge, ki so na njih dejavni. Prav tako sem zajel tudi delež anketirancev, ki dostopa do šolskega vrta nimajo. Ti so podali mnenje o tem, kako bi delo na vrtu vplivalo na njih in učitelje ter lokalno skupnost njihove šole. Rezultati so pokazali, da se večina učencev vpliva dela na vrtu ne zaveda, medtem ko imajo tisti, ki na vrtu v okviru šolskih aktivnosti že delajo, bolj pozitiven odnos do vrta, sovrstnikov ter učiteljev. Pedagogi, ki so dejavni na šolskem vrtu, zagovarjajo, da prisotnost vrta kot tudi delo na njem na šoli pozitivno vpliva na vse vključene, torej učence in učitelje, ter tudi na njihov odnos do okolja in lokalne skupnosti. Zaradi porasta števila šolskih vrtov kakor tudi razvoja učnih enot za izvajanje pouka na šolskih vrtovih postajajo tovrstne infrastrukture zaželena alternativa tradicionalnemu izvajanju pouka v učilnicah, saj učencem ponujajo boljše možnosti za praktično udejstvovanje, pridobivanje lastnih izkušenj ter eksperimentiranje.
Ključne besede: šolski vrtovi, šolski ekovrtovi, alternativne poučevalne infrastrukture
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 229; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

15.
Morfometrična variabilnost lobanje volka (Canis lupus)
Maruša Fabčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je bila morfometrična variabilnost lobanje volka (Canis lupus). Na fotografijah 183 lobanj volka, iz različnih muzejskih zbirk, smo izmerili kot med obraznim in možganskim delom lobanje. Naš namen je bil ugotoviti, ali prihaja pri velikosti kota do razlik med samci in samicami volkov znotraj istih geografskih populacij. Primerki lobanj so bili nabrani iz treh različnih geografskih območji, in sicer iz Bolgarije, Dinaridov in Karpatov. Preverili smo, ali obstajajo razlike v velikosti kota med populacijami iz treh geografskih območji. Določili smo tri oslonilne točke, ki so definirale kot med obraznim in možganskim segmentom lobanje. Te točke so: 1. sprednji rob zgornje čeljustnice na meji z zobno jamico podočnika; 2. zadnji rob zobne jamice drugega (zadnjega) meljaka; 3. spodnji rob zunanje slušne odprtine. Z opisno statistiko smo dobili rezultat, da je aritmetična sredina velikosti kota vseh skupin 188,1 stopinj. Največjo vrednost kota smo izmerili pri samcih iz Bolgarije in pri samcih iz Karpatov - 193,4 stopinj. Najmanjšo vrednost kota smo izmerili pri samcih iz Bolgarije - znašala je 181,4 stopinj. Iz grafa aritmetičnih sredin smo razbrali, da ni večjih razlik med samci in samicami posameznih geografskih območji. Razvidno je tudi, da so v povprečju velikosti kotov pri samicah manjše, le pri samicah iz Dinaridov smo izmerili večje velikosti kotov v primerjavi s samci. Z LSD testom smo potrdili hipotezo, da med samci in samicami iz različnih geografskih območji ni statistično značilnih razlik. Največja aritmetična sredina velikosti kota ja bila izmerjena pri volčjih lobanjah iz Karpatov, in sicer 189,1 stopinj. Najmanjša aritmetična sredina velikosti kota je bila izmerjena pri populacijah iz Dinaridov, in sicer 187,4 stopinj. Pri preverjanju razlik v velikosti kota med populacijami, smo ugotovili, da so statistično značilne razlike med populacijami Karpatov in Bolgarije ter Karpatov in Dinaridov. Populaciji Karpatov in Dinaridov se med seboj bolj razlikujeta. Aerorinhijo izkazuje 9,8 % oziroma 18 volčjih lobanj. Največji delež aerorinhije izkazujejo volčje lobanje iz Karpatov, in sicer 15,2 % oziroma 10 lobanj.
Ključne besede: sivi volk, aerorinhija, morfometrija, kot, lobanja
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 265; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,68 MB)

16.
Biodiverziteta plazilcev celjske regije
Marija Peganc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem zbrala podatke večletnih popisov plazilcev na območju celjske regije, ki sem jih izvajala v desetletnem obdobju od maja 2007 do julija 2016. Popise plazilcev sem izvajala na območju celjske regije v skupno 23 občinah: Bistrica ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Dobrna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zreče in Žalec. Temeljni namen je bil predstavitev vrstne raznolikosti biodiverzitete plazilcev na področju celjske regije. Skupno sem opravila 509 popisov, pri tem sem opazovala 817 osebkov plazilcev, ki so pripadali desetim različnim vrstam in sicer: Anguis fragilis, Coronella austriaca, Lacerta agilis, Lacerta viridis/bilineata complex, Natrix natrix, Natrix tessellata, Podarcis muralis, Trachemys scripta, Vipera ammodytes in Zamenis longissimus. Plazilce sem opazovala v različnih letnih časih od aprila do oktobra, največja frekvenca opazovanj pa je bila umeščena v mesec maj. V okviru izbire habitatov sem plazilce opazovala v 13 različnih habitatih: gozdni rob, grmovje, rečno obrežje, vodne površine, obdelovalne kmetijske površine, naselje, kamniti zid, razpadajoči material, travnik, gozd, kamnito in skalnato območje, sprehajalna pot, železniški tiri. Največjo pestrost s favno plazilcev sem potrdila v habitatu rečno obrežje in razpadajoči material, najmanj pa v habitatu sprehajalna pot.
Ključne besede: plazilci, plazilci Slovenije, plazilci celjske regije, popisi plazilcev, razširjenost plazilcev, celjska regija
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 171; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (5,20 MB)

17.
Inovativna pedagogika 1 : 1 pri tehniškem izobraževanju
Petra Kores, 2016, diplomsko delo

Opis: Bistvo učnega procesa je poleg vzgoje (afektivnega področja) predvsem usvajanje znanj (kognitivni pogled) in spretnosti (kompetence). Kako kakovostno bo to znanje, je odvisno od učinkovitosti učenja. 21. stoletje je stoletje sodobne informacijske družbe, ki ustvarja vedno večje in nove izobraževalne zahteve ter izzive in ob tem hkrati zagotavlja nova orodja za zadovoljitev le-teh. Zaradi zahtev po učinkovitem učenju in pridobivanju kakovostnega znanja le-tega skoraj ni mogoče več pridobiti s tradicionalnim poučevanjem in učenjem. Zato je nujno potrebna sprememba, miselni preskok, na področju izobraževalnega sistema. Diplomska naloga temelji na vpogledu v »inovativno pedagogiko 1 : 1« v splošnem izobraževanju in še posebej na področju tehniškega izobraževanja. Inovativna pedagogika 1 : 1 je usmerjena v sodelovalno, poizvedovalno in raziskovalno učenje, v nove metode dela, uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, nova učna okolja, samostojnost in personalizacijo učenja. Vse našteto povečuje učinkovitost učenja, kompetentnost ter pripravljenost učencev na zaposlitev.
Ključne besede: učenje, poučevanje, tehnika in tehnologija, inovativna pedagogika 1 : 1, IKT, sodelovalno učenje, motivacija, kompetence 21. stoletja, nova učna okolja, kreativna učilnica, kognitivno učenje, učni načrt.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 242; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (643,98 KB)

18.
Vizualizacija in 3D tiskanje v učnem procesu
Domen Višič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu najprej razčlenimo pojem vizualizacije ter opišemo razliko med 2D in 3D-vizualizacijo. Opišemo zgodovino 3D-tiska, kjer s kronološkim pregledom bralcu predstavimo vpogled v preteklost razvijanja 3D-tiskalnikov. Po zgodovinskem pregledu razložimo in opišemo tehnologijo, ki jo 3D-tisk uporablja. Opisani so najbolj znani tipi tehnologij te vrste tiska. V nadaljevanju opišemo računalniške programe, ki omogočajo in podpirajo to vrsto tiska. Glede na delitev programov v dve skupini predstavimo in razložimo brezplačne ter plačljive programe. Opišemo, na kaj vse moramo biti pozorni pri izdelavi prototipa. V 3. vsebinskem sklopu našo temo vključimo v pouk osnovnih šol. Izdelali smo e-učbenik z naslovom 3D-tisk in učno pripravo za dve šolski uri. Prikazali smo tudi konkretni postopek tiskanja na 3D-tiskalniku. Pogled usmerimo tudi v prihodnost 3D-tiska in napovemo, v kateri smeri bo potekal razvoj te tehnologije. Ugotovili smo, da se je 3D-tisk skozi zgodovino hitro razvijal, s tem pa tudi tehnologija tiska. 3D-tisk bo tako cenovno kot funkcionalno kmalu dostopen vsakemu uporabniku, ki bo imel željo po tej vrsti tiska. 3D-tiskalnik bo torej kmalu v vsakem gospodinjstvu.
Ključne besede: vizualizacija, 3D-tiskalnik, 3D-tehnologija, izobraževanje, osnovna šola
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 519; Prenosov: 47
.pdf Polno besedilo (3,76 MB)

19.
Napredni spletni sistem za preverjanje znanja pri pouku Tehnike in tehnologije
Anže Boh, 2016, diplomsko delo

Opis: Preverjanje znanja je del vrednotenja, na podlagi katerega sprejemamo odločitve, ki nas usmerjajo k neprestanim izboljšavam v učnem procesu. Koristnih informacij o znanju sta deležna tako učitelj kot učenec. Poleg informativne vloge ima preverjanje znanja še eno pomembno lastnost – motiviranje učenca in potrjevanje njegovih sposobnosti. Diplomsko delo Napredni spletni sistem za preverjanje znanja pri pouku tehnike in tehnologije je razdeljeno na dva dela. Prvi del obsega teoretični pregled področja preverjanja znanja – dotaknemo se preverjanja in ocenjevanja znanja, Bloomove taksonomije, oblik preverjanja znanja, različnih tipov vprašanj, uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šoli … Drugi del obsega praktično zasnovo naprednega spletnega sistema za preverjanje znanja. Poleg zasnove sistema in opisa delovanja aplikacije navajamo tudi primere nivojsko razdelanih nalog, ki bi bile praktično uporabne pri preverjanju znanja s tovrstnim sistemom.
Ključne besede: znanje, preverjanje znanja, elektronsko preverjanje znanja, Bloomova taksonomija, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), Tehnika in tehnologija
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 206; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

20.
Korelirana pozitivna in negativna recipročnost v igri javnih dobrin
Borut Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni cilj diplomskega dela je bil preveriti, kako se v igri javnih dobrin obnese strategija korelirane pozitivne recipročnosti oziroma strategija igralca, ki hkrati nagrajuje in kaznuje kot ena kombinirana strategija. Predstavili smo igro javnih dobrin, njena pravila, strategije in možna izplačila. Predstavili smo tri glavne elementarne strategije igranja igre javnih dobrin. Te so koooperacija, kooperacija z nagrajevanjem in kooperacija s kaznovanjem. Za primerljivost rezultatov skozi celo delo smo se potrudili izbirati parametre, pri katerih smo lahko direktno ali pa vsaj v okviru neke sprejemljive podobnosti primerjali rezultate. Pri predstavitvah elementarnih strategij se je pokazalo, da prispevajo k spodbujanju razvoja sodelovanja in da je kaznovanje od predstavljenih najuspešnejše, ker spodbuja sodelovanje tudi pri nižjih sinergijskih faktorjih. Predstavitvi elementarnih strategij sledi preverjanje, če prinaša združevanje korelirane pozitivne in negativne recipročnosti v eno strategijo kakšne evolucijske prednosti. Podobno kot pri predstavitvi elementarnih strategij smo se lotili tudi strategije hkratnega nagrajevanja in kaznovanja in dobili rezultate, ki kažejo, da neodvisno od sinergijskega faktorja, pri katerem smo izvajali simulacije, kombinirana strategija kaznovanja in nagrajevanja ni pokazala evolucijskih prednosti pred elementarnima strategijama nagrajevanja in še posebej kaznovanja. Pokazali so se sicer ozki pasovi pri zelo nerealnih parametrih, ko lahko kombinirana strategija pokaže svojo moč, a se tudi tu izkaže, da bi samo kaznovanje pri istih parametrih bilo boljše.
Ključne besede: igra javnih dobrin, sodelovanje, nagrajevanje, kaznovanje, korelirana pozitivna in negativna recipročnost
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 194; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici