| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 648
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Modeliranje elektronske gostote v tridimenzionalnih fazah termotropnih tekočih kristalov
Martin Vogrin, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju predstavimo analizo dolžine in razvejanosti ogljikovodikovih repov tekočekristalnih molekul ter optične čistosti na stabilnost tridimenzionalnih tekočekristalnih faz. Predstavimo strukturno analizo vzorcev z optično mikroskopijo med prekrižanima polarizatorjema, rentgenskim sipanjem in diferencialno dinamično kalorimetrijo, s katerimi identificiramo strukture znotraj tekočekristalnih faz. Na podlagi izkušenj z urejanjem molekul pri višjih in nižjih temperaturah in podatkom o simetriji osnovne celice predpostavimo modelske elektronske gostote in jih uporabimo za rekonstrukcijo elektronske gostote za kubični fazi z $Ia3d$ in $Im3m$ simetrijama ter za tetragonalno fazo z $I4_122$ simetrijo. Iz faz, opaženih pri višjih in nižjih temperaturah, sklepamo tudi o urejanju molekul v obravnavanih tridimenzionalnih fazah.
Ključne besede: termotropni tekoči kristali, rentgensko sipanje, rekonstrukcija elektronske gostote, teoretično modeliranje elektronske gostote, kubične faze, tetragonalne faze.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (8,23 MB)

2.
Einsteinovi nihajni načini atomov v kletkah klatrata Cs8Na16Ge136
Vanja Sandrin, 2013, diplomsko delo

Opis: V seminarju opišemo znane modele za specifično toploto trdnin. Izmerimo specifično toploto vzorca Cs8Na16Ge136 in te meritve prilagajamo s prilagoditvenimi funkcijami, v katere vključimo Debyejevo in Einsteinovo enačbo za specifično toploto. Iz prilagajanja dobimo Debyejevo in Einstenovi temperaturi ter njihove vrednosti pojasnimo s strukturo klatrata tipa II. Specifično toploto vzorca primerjamo s specifično toploto praznega klatrata Ge136 ter Na24Si136 in ugotovimo vpliv gostov znotraj kletk na specifično toploto klatrata.
Ključne besede: Specifična toplota trdnin, Einsteinov model, Debyejev model, nihanja kristalne mreže, klatrati
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (653,82 KB)

3.
Magnetne lastnosti sistemov maghemitnih nanodelcev
Filip Gregor, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo magnetne lastnosti sistemov maghemitnih nanodelcev. Meritve magnetne susceptibilnost, AC meritve in meritve magnetizacijske krivulje smo opravili na vzorcih z različnimi masnimi deleži maghemitnih nanodelcev, dispergiranih v vosku. Za analizo meritev smo uporabili Néelov model, ki velja za sisteme brez dipolnih interakcij med nanodelci, in Vogel - Fulcherjev model, ki velja za sisteme s šibkimi dipolnimi interakcijami. Iz analize meritev smo določili efektivno anizotropijsko konstanto in saturacijsko magnetizacijo nanodelcev, ter ocenili jakost dipolne interakcije med njimi.
Ključne besede: maghemitni nanodelci, Néelov model, Vogel - Fulcherjev model, dipolne interakcije, meritve magnetne susceptibilnosti, AC magnetne meritve, meritve magnetizacijske krivulje
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Idempotenti in projektorji
Gregor Štebih, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo idempotentne matrike kot operatorje ter njihove lastnosti. Opišemo lastnosti idempotentnih matrik imenovanih projektorji. Pogledamo kdaj je projektor ortogonalen in lastnosti takih projektorjev. Odgovorili bomo kdaj je vsota, razlika ali produkt dveh projektorjev tudi projektor. Ugotovimo, da je linearni operator projektor tedaj in samo tedaj, ko je tudi idempotent. Za vsoto, razliko in produkt dveh projektorjev pokažemo kdaj je spet projektor ter spoznamo relacijo delne urejenosti.
Ključne besede: linearen operator, idempotent, projektor, matrika, ortogonalni projektor
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (311,82 KB)

5.
Nevtronske interakcije pri fisiji
Aljoša Polšak, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju predstavimo nevtronske interakcije pri fisiji. Opišemo, kaj se dogaja pri fisiji, in pokažemo, kakšna vlogo imajo pri tem nevtroni. Vpeljemo sipalni presek, s katerim določimo verjetnost posameznih interakcij. Predstavimo nastanek vmesnega jedra in reakcije, ki sledijo nastanku vmesnega jedra.
Ključne besede: fisija, jedro, nevtron, interakcija, sipalni presek, absorpcija, sipanje
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Viskoelastični model izometrične kontrakcije gladkih mišic
Tadej Emeršič, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo mehanizme razvoja sile v gladki mišični celici dihalnih poti ob holinergični stimulaciji. Pri tem obravnavamo od kalcija odvisen razvoj sile, ki upošteva podroben opis od kalcija in kalmodulina odvisne aktivacije encima kinaze lahkih verig miozina in aktivnost fosfataze lahkih verig miozina. Obstoječi model nadgradimo z elementi, ki opisujejo viskoelastične lastnosti gladkih mišičnih celic arterij. Modelni rezultati napovejo zakasnitve v razvoju sile, kar je bolj v skladu z meritvami kot pri predhodnih modelih.
Ključne besede: viskoelastični model, izometrična kontrakcija, gladka mišična celica, holinergična stimulacija, prečni mostički, kalcij, kalmodulin, kinaza lahkih verig miozina
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Računalniška tomografija
Avgust Brezovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju je predstavljeno delovanje računalniške tomografije ter metode in pripomočki za izboljšanje slike, ki omogočajo zmanjšanje izpostavljenosti pacientov ionizirajočim sevanjem.
Ključne besede: računalniška tomografija, rentgenski žarki, doza, kvaliteta slike
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (6,55 MB)

8.
BRITANSKI VPLIV NA EKONOMSKI IN KULTURNI RAZVOJ MADEIRE
Maja Vidner, 2011, diplomsko delo

Opis: Preteklo je pet stoletij, odkar so prvi Portugalci stopili na Madeiro, to je otok v Atlantskem oceanu, ga začeli naseljevati in izkoriščati njegove naravne vire. Kmalu so visoki potencial otoka, za obdelavo vinske trte in sladkornega trsa, odkrili tuji trgovci, ki so prišli na Madeiro in začeli izkoriščati vse tisto, kar jim je otok ponujal. Med tujci so se največkrat pojavili Angleži, ki so z njihovimi sposobnostmi trgovanja in obdelovanja zemlje, kar hitro prevzeli otoško ekonomijo v svoje roke. Število angleških naseljencev je iz dneva v dan naraščalo, kar je vplivalo na ekonomski in kulturni razvoj otoka. Danes se na otoku najde veliko angleških elementov, kot na primer angleška cerkev in pokopališče, angleška šola, veliko vinskih podjetij z angleškimi imeni in nasploh veliko angleških družin živečih na otoku. V nalogi sem raziskala in opisala faktorje, ki so vplivali na odnose med britansko skupnostjo na Madeiri in portugalskimi prebivalci na otoku in faktorje, ki so vplivali na to, da je danes na otoku mogoče najti toliko elementov angleške kulture. Uporabila sem zgodovinsko metodo za pridobitev in preučitev zgodovinskih določenih dejstev, na katere je imela velik vpliv britanska skupnost na Madeiri, kot je na primer razvoj domačih obrti, šolstva, turizma idr. Analizirala sem statistične dokumente za pridobitev podatkov o vplivu Britancev na ekonomski razvoj, še posebej izvoz in uvoz vina, sladkorja in drugih proizvodov. Za vpogled v britansko življenje na Madeiri danes, sem opravila standardiziran intervju in nestrukturirano opazovala dogodke, ki vključujejo britansko skupnost na Madeiri danes. Kot pričakovano, gre velik del zaslužka za ekonomski in kulturni razvoj otoka, pripisati britanski skupnosti, ki je od 17. stoletja živela na Madeiri in vodila otoško ekonomijo, skrbela za izobraževanje otočanov, razvoj domačih obrti ter pomagala v katastrofalnih situacijah.
Ključne besede: Madeira, Britanska skupnost, Anglikanska cerkev, ekonomija Portugalske, Portugalska – odnosi s tujino – Velika Britanija.
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (9,72 MB)

9.
KULTURA MAOROV IN NJIHOV VPLIH NA NOVOZELANDSKO DRUŽBO
Tanja Omerzel, 2011, diplomsko delo

Opis: Maorska kultura, dolge in razgibane plaže ter osupljiv rastlinski in živalski svet, ki je endemičen zaradi osamitve od ostalega sveta…to je le nekaj glavnih značilnosti Nove Zelandije, Aoteaore - dežele dolgega belega oblaka - kot ji pravijo Maori. Maori, ki so bili prvotno ljudstvo so jo naselili že v 10. ali 11. stoletju in razvili avtohtono kulturo, imenovano maorska kultura. Slednja temelji izključno na ustnem izročilu ter živi v srcih potomcev starodavnih Maorov, ki si prizadevajo ohraniti jezik, umetnost, mite in obrede svojih prednikov. Sicer pa je v zgodovini Nove Zelandije najbolj zanimivo vprašanje maorskega izvora. Kdo so bili njihovi predniki, od kod so prišli, kako in kdaj, kakšni so bili njihov jezik, prepričanja in način življenja, ki so jih prinesli s seboj, so vprašanja, ki so že dolgo predmet proučevanja. Natančnih podatkov žal ni, zaradi, že prej omenjene, ustne tradicije Maorov, hkrati pa tudi zgodovina in legende trdijo, da so Novo Zelandijo odkrili večkrat. Maorska kultura je bila nepogrešljiv del zgodovine Nove Zelandije ter tako kot v preteklosti tudi v prihodnje zgodovina odnosov dveh prevladujočih narodov in kultur. Osnovnim značilnostim maorske kulture pa namenjam naslednjih nekaj besed. Pri maorski religiji gre za politeistično verovanje, zanjo je značilen sistem verovanj, pri katerem gre za dejavnosti kot je sistem obredov in skupinska udeležba, hkrati pa je imela religija tudi velik vpliv v vsakdanjem življenju Maorov, kajti obsegala je kmetovanje, gradnjo hiš ter kanujev ter prevzela vlogo civilnega prava. Velik pomen pa sta imela duhovnik in karakia, kratko ponavljanje niza besed, ki je zaščitilo določene vsakdanje aktivnosti. Sicer pa pri maorski kulturi ne moremo mimo konceptov tapu, noa in mana, saj so to glavni koncepti maorskega vedenja in dejanja. Maorska družba je bila namreč visoko ritualizirana, rituali oziroma obredi so predstavljali obliko gledališča, povabili in zagotovili prisotnost pokojnih in pomembnih božanstev, zaščitili bogastvo celotne skupnosti… Pri maorskih obredih so prisotni elementi zemlje, vode in ognja. Voda je pri obredu Maorov prepoznavna kot očiščevalni element, ogenj pa poveča uresničitev težko pričakovanega rezultata. Kar se tiče mitov, ti se med različnimi maorskimi plemeni dokaj razlikujejo, zaradi njihove geografske izoliranosti, vendar pa vsi temeljijo na rodoslovju. V maorski kulturi obstaja izjemna raznovrstnost umetniških form, umetnost prežema celotno kulturo. Tako se kaže v besedah in pesmih, okraševanju telesa, tetoviranju moko, bojnemu plesu haka, v prostoru marae ter rezbarjenju lesa — whakairo rakau. V poznih 30. letih 19. stoletja se je začela kolonizacija Velike Britanije nad Novo Zelandijo. Tako je prišlo do stika Maorov z Evropejci. Kmalu je bila podpisana pogodba - Waitangi, s katero naj bi Maori odstopili suverenost svoje dežele britanski kroni, ki si je s tem dejanjem na vsiljen in neenakopraven način pridobila nadzor nad kolonizirano deželo. Tako je bilo 19. stoletje čas prevrata in borbe za Maore. Misijonarji so si prizadevali za ustanovitev misijonarskih postaj, da bi predstavili oziroma vsilili krščanstvo maorskim ljudem in jih naučili angleškega jezika. Tako je bilo med leti 1830 in 1850 videti očitne spremembe v kulturnem verovanju in obnašanju Maorov. Maori so se morali sprijazniti z dejstvom, da je evropska kolonizacija Nove Zelandije neizogibna in ne le začasna, temveč dokončna. Kljub tem nasprotjem pa se je v prvi polovici 20. stoletja končno pojavilo nekaj vidikov življenja na Novi Zelandiji, v katerih so Maori videli možnost svojega uveljavljanja med belimi priseljenci — Paheka. V novozelandskih vojnah so tradicionalne maorske skupnosti kazale visoko stopnjo hrabrosti v bitkah, njihov odziv na drugo svetovno vojno je pokazal vključenost v nacionalno življenje, maorski bataljon si je celo pridobil slavo in ime uspešne bojne enote v Severni Afriki in Italiji. Med tem pa so se doma številne ženske in moški javili za del
Ključne besede: Maori, kultura, tradicija, Nova Zelandija, Novozelandci
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
Pomen delovanja afriškega misijonarja in raziskovalca Ignacija Knobleharja
Sanja Lakner, 2010, diplomsko delo

Opis: Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija leta 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, umrl pa je leta 1858 v Neaplju, kjer je tudi pokopan. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Po študiju v Rimu ga je Urad za širjenje vere izbral za misijon v Afriki. Jeseni leta 1849 se je odpravil v Sudan, da bi preučil tamkajšnje razmere in poiskal lokacije za ustanovitev misijonskih postaj. V misijonu je deloval deset let in v tem času je, kljub številnim oviram, ustanovil tri misijonske postaje: Kartum, Gondokoro in Sv. Križ. O njegovi misijonski dejavnosti so redno poročali takratni časopisi - med njimi tudi katoliški cerkveni list ''Zgodnja Danica''. Knobleharjeva raziskovanja in misijone so podprli cesar Franc Jožef I., Rim in Dunajsko geografsko društvo. Poleg misijonarske dejavnosti je bil Knoblehar pomemben tudi kot raziskovalec. V času njegovega bivanja v Sudanu je kar štiri leta in pol preživel na reki Nil in postal njen dober poznavalec. Bil je prvi beli človek, ki je po reki Nil prišel do najjužnejše točke. Načrtno se je lotil njenih raziskav in za dragocene podatke z njegovega ladijskega dnevnika se je zanimala vsa takratna Evropa. Nemški naravoslovec Alfred Edmund Brehm je poudaril, da ima Knoblehar izvrstne znanstvene zapiske. Njegovo znanje je visoko cenil tudi francoski inženir Ferdinand de Lesseps — slavni graditelj sueškega prekopa, ki si je pri gradnji pomagal tudi s Knobleharjevimi zapiski. Zaradi svojega dela in ugleda, ki ga je užival v Evropi, je bil leta 1857 imenovan za častnega člana dunajskega geografskega društva. Knoblehar je želel kulturo nilotskih ljudstev čim bolj približati evropskemu človeku. Tako je med potovanjem po južnem Sudanu zbral več raznovrstnih predmetov, ki jih je leta 1850 prinesel v Ljubljano. Njegova zbirka danes sodi med najstarejše zbirke nilotskih ljudstev, ki se nahajajo zunaj Afrike. Človeku, ki je s svojim delom in raziskavami zaslovel po Evropi, o katerem se je pisalo in govorilo na Dunaju, v Parizu, Ljubljani, Angliji, se danes dela velika krivica — Ignacij Knoblehar je med svojimi rojaki skorajda nepoznan!
Ključne besede: Ignacij Knoblehar, katoliški misijon, raziskovalec, Afrika, Sudan, Nil
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici