| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2474
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremljanje besedno-nebesednega izražanja domišljijskega binoma pri predšolskih otrocih, starih od pet do šest let
Tjaša Bizjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Predšolsko obdobje predstavlja čas otrokovega največjega razcveta in je obenem zlati čas za razvoj razmišljanja ter odkrivanja samega sebe. Gre za obdobje otroške prilagodljivosti, ko odrasel posega v otrokov osebni prostor in mu pomaga pri krepitvi ustvarjalnosti ter poglobitve v domišljijski svet. Pri vstopu v svet domišljije otroku pomaga t. i. domišljijski binom, ki predstavlja igro dveh besed. Otrok se največ nauči prek komunikacije in interakcije z odraslo osebo, pri katerih je zelo pomemben dejavnik poslušanje. Prek tehnike poslušanja otrok prevzame veščine govora. Spremljali smo namreč besedno-nebesedno izražanje otrok v obdobju petih mesecev. Otrokom, starim od pet do šest let, smo ponudili možnost, da prek pripovedovanja zgodb spoznajo domišljijski binom, obenem pa se urijo v uporabi in združitvi sličic domišljijskih binomov, uporabi eno- ali večstavčnih povedi, knjižnega pogovornega jezika, narečnih besed, izpuščanja, dodajanja in zamenjavi glasov v besedah, počasni ali hitri odzivnosti, mašilih in odmorih. Opazili smo razpon razlik besednega in nebesednega izražanja tako med prvim kot zadnjim preverjanjem. Nekateri otroci so že na prvem preverjanju pokazali znanje na področju spremljanih kriterijev, večina pa jih je usvojila do konca petih preverjanj. Ugotovili smo, da za njihovo optimalno razvijanje otroci potrebujejo vaje v izražanju tako na besednem kot na nebesednem področju.
Ključne besede: besedno-nebesedno izražanje, domišljijski binom, predšolski otrok, domišljija, ustvarjalnost.
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 38; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

2.
Zaznavanje in odzivi na spolno nasilje nad otroki
Urška Doler, 2021, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Pojem, ki je temelj diplomske naloge je zaznavanje in odzivi na spolno zlorabo nad otroki. V diplomski nalogi so zajeti še ostali pojmi, ki so povezani s samo temo naloge. Najprej smo opredelili nasilje in specifično spolno nasilje nad otrokom, ter kakšen vpliv ima tovrstna travmatična izkušnja. V nadaljevanju smo govorili o prepoznavnih znakih, oz. o tem, kako prepoznati žrtev spolne zlorabe. Sledijo še različne vrste pomoči in kako najučinkoviteje pomagati zlorabljenemu otroku. V empiričnem delu diplomske naloge smo zbrali rezultate, pridobljene s pomočjo strokovnih delavcev (vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev), ki so izpolnili anketni vprašalnik. Raziskali smo seznanjenost strokovnih delavcev s tematiko spolne zlorabe in pojavnost le-te v vrtcu. Zanimala nas je pogostost pojava tega problema v predšolskem obdobju. Zbrali smo nekaj primerov oseb (4), ki so v obdobju otroštva, tj. do 14 leta starosti, bile žrtve spolnega nasilja in z njimi naredili vnaprej pripravljen intervju, v katerem nas je predvsem zanimalo, v kakšni meri je bila žrtvi nujena pomoč. Pridobljene podatke smo primerjali in povezali s teorijo ter s hipotezami, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: otrok, spolna zloraba, razkritje spolne zlorabe, znaki spolne zlorabe, pomoč v primeru spolne zlorabe
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
Merjenje pri naravoslovnih dejavnostih predšolskih otrok
Eva Bezjak, 2021, diplomsko delo

Opis: Merjenje je naravoslovni postopek, s katerim se otroci srečujejo že v predšolskem obdobju. Otroci pri dejavnostih z merjenjem spoznavajo količine, enote za merjenje količine, merilne pripomočke ter strategije merjenja. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature predstavili spoznavni razvoj otroka in zgodovino merjenja. Še podrobneje smo se osredotočili na merjenje v predšolskem obdobju, merjenje različnih količin in na druge raziskave, povezane z merjenjem. V empiričnemu delu smo predstavili 5 nalog, s katerimi smo ugotavljali, kako otroci, stari od 4 do 6 let, razumejo merjenje ter osnovne merske pojme. Opazovani otroci so v raziskavi pokazali razumevanje, da ima nek predmet prostornino, uspešno prepoznali in izmerili dolžino ter prepoznali najvišji predmet izmed podanih.
Ključne besede: predšolski otrok, merjenje, dolžina, ploščina, prostornina
Objavljeno: 12.10.2021; Ogledov: 40; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

4.
Kaj se dogaja znotraj mojega telesa in čemu služi
Nina Grisbacher, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo pripravili projektni teden, v katerem smo poskušali spoznati notranjost in naloge posameznih organov človeškega telesa. Projektni teden smo zasnovali tako, da smo najprej preverili otrokovo predznanje in predstave o notranjosti in delovanju človeškega telesa. V teoretičnem delu diplomske smo predstavili raziskovanje in učenje predšolskega otroka, projektno delo in vključenost te teme v kurikulum ter predstavili pregled literature, ki nam je lahko v pomoč pri obravnavi te teme. V praktičnem delu diplomske naloge smo predstavili 5-dnevni projekt, v katerem smo na aktiven in dojemljiv način izvedli več aktivnosti, katerih namen je bil spoznavanje notranjosti in delovanja človeškega telesa. Otroci so pokazali zanimanje za to temo in za dejavnosti, saj so sodelovali in postavljali najrazličnejša vprašanja. Primerjava predznanja in znanja po projektnem tednu kaže napredek otrok po izvedenem projektu, saj pri preverjanju predznanja otroci niso prepoznali vseh organov na fotografijah ter jih niso pravilno razvrstili. Po končanem projektnem tednu pa so otroci pravilno poimenovali vse organe, jih razvrstili in povedali, čemu služijo oziroma kakšne so njihove glavne naloge.
Ključne besede: človeško telo, delovanje človeškega telesa, naloge organov, projektno delo, raziskovanje predšolskega otroka.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 172; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok
Maruša Fridrih, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv načrtovane vadbe ravnotežja na razvoj ravnotežja predšolskih otrok smo s pomočjo pedagoškega eksperimenta želeli ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih. Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj in motorične sposobnosti, pri slednjih smo podrobneje opredelili sposobnost ravnotežja, kjer smo predstavili pojavne oblike ravnotežja, razvoj ravnotežja pri otrocih in čutilo za ravnotežje. Opredelili smo tudi metode in vadbo za razvijanje ravnotežja. V empiričnem delu smo predstavili pedagoški eksperiment in rezultate naše raziskave. Pri pedagoškem eksperimentu smo za testiranje otrok uporabili deset motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Uporabili smo jih na začetku in koncu eksperimenta, ki smo ga izvedli v obdobju dveh mesecev, in sicer od aprila do junija 2019. Za raziskovalni vzorec smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije otrok. Ugotovili smo, da pred eksperimentom med skupinama ni statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti, prav tako ni statistično značilne razlike med skupinama glede na spol. Po eksperimentu je med skupinama obstajala statistično značilna razlika v gibalni učinkovitosti; pri deklicah ni statistično značilne razlike med skupinama, pri dečkih pa je razlika med skupinama statistično značilna. Prišli smo do zaključka, da lahko v vrtcu načrtovana in redno izvajana vadba ravnotežja pomembno vpliva na razvoj ravnotežja pri otrocih.
Ključne besede: predšolski otrok, ravnotežje, motorični razvoj, motorične sposobnosti, motorični testi ravnotežja, vadba za razvijanje ravnotežja.
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 227; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu
Urša Lopič, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Aktivnosti za razvijanje naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju – od spontanega raziskovanja do načrtovanih fizikalnih dejavnosti v vrtcu je teoretične narave s praktičnimi primeri spontanih in načrtovanih fizikalnih dejavnosti iz vsakdanjega življenja in dela vzgojiteljice v skupini predšolskih otrok v vrtcu. Namen zaključnega dela je bil raziskati možnosti razvoja naravoslovnih kompetenc v predšolskem obdobju z različnimi spontanimi in spodbujenimi aktivnostmi. Posebno pozornost smo namenili fizikalnim dejavnostim in skozi študij literature poglobili znanje na tem področju in na podlagi praktičnih primerov približali načine za načrtovanje fizikalnih dejavnosti v vrtcu na podlagi spontanega raziskovanja s področja naravoslovja in fizike. Podrobneje smo preučili in predstavili razvoj otrokovih kompetenc, sposobnosti in pridobivanja znanja na področju naravoslovja, ki se krepi ob naravoslovnih dejavnostih in je zanj zelo pomembno, da se začne že v otroštvu.
Ključne besede: Naravoslovje, otroci, predšolsko obdobje, fizikalne dejavnosti, eksperimentiranje, naravoslovne kompetence, vrtec, spontane dejavnosti, načrtovane dejavnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 150; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1023,28 KB)

7.
Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem
Mia Želj, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Bistvene razlike dnevne rutine med javnim, Waldorfskim in Montessori vrtcem je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pomen predšolske vzgoje. Nato smo predstavili javni vrtec: na kratko smo opisali vrtec, organizacijo dela in vlogo vzgojitelja. Nadaljevali smo z opisom dnevne rutine in ciljev javnega vrtca. V zaključku smo opisali strukture in vključevanje otrok s posebnimi potrebami ter opredelili javen vrtec. Po tem zaporedju smo opisali še Waldorfski in Montessori vrtec. V empiričnem delu smo raziskovali razlike dnevne rutine v javnem, Waldorfskem in Montessori vrtcu. Zanimalo nas je, kakšni so elementi dnevne rutine, ali se le ti spreminjajo ali ostajajo na podlagi česa določeni vrtec načrtuje glavno dejavnost v dnevni rutini in kako se pri tem motivira otroke. Zanimal nas je tudi potek med prehodi v dnevni rutini vseh naštetih vrtcev. Raziskovati smo želeli, kakšno vlogo imajo vzgojiteljice v naštetih vrtcih in ali se njihova vloga zelo razlikuje. Nato nas je zanimalo, kako med tem poskrbijo za najpomembnejše, počutje otrok. Osredotočili smo se tudi na to, ali imajo možnost izbire, kakšne igrače uporabljajo v vrtcih in koliko časa je namenjeno otrokovi prosti igri.
Ključne besede: dnevna rutina, javni vrtec, Waldorfski vrtec, Montessori vrtec
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 215; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
Poustvarjalno petje v družini in vrtcu
Lea Radolič, 2021, diplomsko delo

Opis: Glasba je zelo pomembna že v predšolskem obdobju. Spodbude iz okolja, tako v vrtcu kot tudi v družini, so ključnega pomena za razvoj otrokovih glasbenih sposobnosti, saj se te v nasprotnem primeru ne razvijajo. Teoretični del naloge zajema poglavja o značilnostih družine in glasbe v družini. Posebna pozornost je namenjena poglavju o glasbenih dejavnostih v vrtcu oziroma glasbeni dejavnosti petja pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela so prikazani rezultati raziskave. Rezultati so bili pridobljeni z dvema anketnima vprašalnikoma, ki so jih izpolnili v petih vrtcih iz podravske regije. En anketni vprašalnik je bil namenjen staršem, drugi pa vzgojiteljem predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti prisotnost poustvarjalnega petja v družini predšolskega otroka in vrtcu. Ugotovljeno je bilo, da je petje pesmi v vrtcu in družini v veliki meri prisotno še danes in da starši veliko pesmi, ki se jih otroci naučijo v vrtcu, pojejo tudi doma. To je pozitivno, saj se vzgojitelji zavedajo pomena petja kakovostnih pesmi in so pri izbiri pesmi pozorni na določene elemente. Starši in vzgojitelji se zavedajo pomena vzpodbujanja otrok k petju. Z javnimi pevskimi nastopi v vrtcu petje le še dodatno vzpodbujajo in otrokom s tem omogočijo, da premagajo morebitni strah pred nastopanjem.
Ključne besede: vrtec, družina, petje, otrok
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
POMEN DRUŽINSKEGA OKOLJA ZA GIBALNI IN ŠPORTNI RAZVOJ OTROKA
Špela Vitrih, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pomen družinskega okolja in pridobiti informacije, kako in koliko so starši na Prevaljah športno/gibalno aktivni skupaj z otroki. Diplomsko delo je bilo pisano med epidemijo covid-19, zato je bil tudi anonimni anketni vprašalnik sestavljen tako, da so starši odgovarjali, kako je bilo pred epidemijo covid-19. Razdeljenih je bilo 190 anket, od tega jih je bilo vrnjenih in analiziranih 96. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otroka in dejavniki gibalnega razvoja otroka v otroštvu. Predstavljen je športni razvoj otroka ter vpliv družine in vloga odraslih pri gibalnem in športnem razvoju otroka. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati anonimne ankete. Anketo so izpolnili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Krojaček Hlaček na Prevaljah. Ugotovitve raziskave – skoraj vsi anketirani starši so seznanjeni s pomenom športne/gibalne aktivnosti za hitrejši razvoj otrok na drugih področjih; večina staršev je aktivna skupaj z otroki večkrat na teden, največ se ukvarjajo s pohodništvom in planinarjenjem, najmanj pa z rolanjem; če bi imeli več možnosti, bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z otrokom.
Ključne besede: gibalni razvoj, starši, predšolski otrok, športne in gibalne aktivnosti.
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Lutka kot pomoč v uvajalnem obdobju
Irena Dobovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Delo z lutko je v vrtcu zelo priljubljen in učinkovit način, s katerim lahko dosegamo najrazličnejše cilje. Lutka se v življenju otroka pojavlja v dveh oblikah, in sicer v vsakdanjem življenju in kot medij v gledališki igri. Lutka je posrednik med otrokom in odraslim kakor tudi med otrokom in okoljem. Pri lutkah so pomembni oblika, barva in material. Lutka mora zadostiti vsem potrebnim kriterijem za dobro igračo in mora smiselno služiti svojemu namenu. Izdelana je lahko iz različnih materialov (blago, usnje, les, vrvica, volna …). Izdela jo lahko vzgojitelj, starejši otroci ... Možnosti za delo z lutko je veliko, odvisno je tudi od domiselnosti vzgojitelja, saj jo dejansko lahko uporabi pri uresničevanju ciljev z vseh področij dejavnosti po Kurikulu. (Gogala idr. v Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2011). V praktičnem delu smo želeli otrokom približati aktivnosti v vrtcu s pomočjo lutke. Nekaj otrok v skupini je bilo v letošnjem letu na novo, zato so potrebovali nekaj časa, da so se privadili rutini. S pomočjo lutk smo jim omogočili prijetno in sproščeno bivanje brez stresa. Pomembno je, da vzgojitelj verjame v moč lutk, da jih pogosto uporablja, vendar s pravo mero in v različnih oblikah ter ob različnih priložnostih. Poznati in razumeti mora pomen lutk kot metafore. Skozi lutkovno dejavnost bo odkril nagnjenja in nadarjenost v vsakem posameznem otroku.
Ključne besede: predšolski otrok, uvajalno obdobje, lutka, igra, komunikacija
Objavljeno: 02.08.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

Iskanje izvedeno v 1.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici