SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2083
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primer razvoja novega pedagoškega koncepta
Karakuma Samai, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je obravnavalo pedagoški koncept v vrtcu, osnovni šoli, srednji šoli in na fakulteti. V teoretičnemu delu smo opredelili pojme vzgoje in izobraževanja, utemeljitelje različnih pedagoških konceptov ter njihove značilnosti, spremembe v vzgoji in izobraževanju ter pedagoški koncept v današnjem času. Skozi cilje diplomske naloge smo raziskovali vzroke potreb po novem pedagoškem konceptu danes; novosti, ki se so morebiti že pojavile v svetu, ter ovire, s katerimi se lahko srečamo pri realiziranju novih idej. Namen raziskovanja je bil ugotoviti, kako je uspelo realizirati nove vzgojno-izobraževalne ideje nekaterim utemeljiteljem; kako pedagoški delavci ocenjujejo potrebo po novostih v vzgojno-izobraževalnem sistemu ter kakšne novosti pedagoških konceptov se kot alternative že pojavljajo v Sloveniji ter drugod po svetu. V empiričnem delu smo podali naše ideje novega pedagoškega koncepta za vzgojno-izobraževalni sistem in zapisali odgovore ter interpretacijo štirih intervjujev s pedagoškimi delavkami iz različnih vzgojo-izobraževalnih ustanov.
Ključne besede: Fakulteta, osnovna šola, pedagog, pedagoški koncept, utemeljitelj pedagoškega koncepta, vrtec, vzgoja in izobraževanje.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,94 MB)

2.
Dejavnosti različnih vzgojnih področij kot spodbuda za gibalno izražanje otrok
Maša Laussegger, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu v teoretičnem delu opredeljujemo področje plesne vzgoje. Poglavja obsegajo tudi razvoj, cilje, načela, metode in oblike plesne vzgoje. Opozarjamo na spontano gibalno izražanje otrok. V tem poglavju izpostavljamo tudi ključne naloge in vloge vzgojitelja pri njem. Glavno vodilo diplomskega dela je ples v povezavi z drugimi vzgojnimi področji, kar smo vključili najprej teoretično. V zadnji točki teoretičnega dela smo vključili vse cilje in predstavili dejavnosti plesne vzgoje, primerne za starost 1. do 3. leta po Kurikulumu za vrtce. V praktičnem delu so predstavljeni načrt dejavnosti, priprave in evalvacije izvedenih dejavnosti. V dejavnosti je bilo vključenih 14 otrok, 8 deklic in 6 dečkov, starih 2 in 3 leta, ki obiskujejo Vrtec Šentvid, enoto Sapramiška. Dejavnosti so potekale v obliki mesečnega načrtovanja z dvema tedenskima nastopoma v skupini. Vsak izmed njih je bil eden izmed sedmih področjih kurikuluma v povezavi s plesno vzgojo. Želeli smo ugotoviti, ali in na kakšen način druga vzgojna področja vplivajo na gibalno izražanje otrok. Ugotovili smo, da z dobro spodbudo drugega področja otroci dobijo zadostno mero motivacije in ustvarjalnosti, da se ob tem lahko brez težav gibalno izražajo.
Ključne besede: druga vzgojna področja, plesna vzgoja, dejavnosti, področja Kurikuluma za vrtec, spontano gibalno izražanje.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (4,59 MB)

3.
Vloga staršev in vzgojiteljev pri razvoju vrednot predšolskih otrok
Tamara Bratec, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo se najprej posvetili moralni vzgoji in moralnemu razvoju, saj je morala predpogoj za oblikovanje vrednot. Dotaknili smo se tudi učenja moralnih pravil, ki se jih otroci učijo iz lastnih izkušenj, starši pa se za uravnavanje njihovega vedenja poslužujejo raznih vzgojnih tehnik. Predstavili smo tudi definicije vrednot posameznih avtorjev, katerim so skupne ugotovitve, da vrednote prevzamemo in jih ponotranjimo, da usmerjajo naše vedenje, so nekaj, kar je vredno, in človeka k nečemu zavezujejo. Sledi razlaga Muskove hierarhije vrednot, ki jo sestavljajo nižja raven, vrednostne usmeritve srednjega obsega, vrednostni tipi ter vrednostne superdimenzije. V diplomskem delu smo pisali tudi o tem, zakaj so vrednote za človeka pomembne oz. kako mu koristijo v življenju. Predstavili smo štiri pristope, ki jih uporabljajo odrasli, ko učijo otoke vrednot. Vrednote se spreminjajo oziroma se oblikujejo skozi vse naše življenje, zato se nam je zdelo pomembno, da nekaj besed namenimo tudi temu poglavju. Sledijo najpomembnejša poglavja, ki se nanašajo na predšolsko obdobje, v njih pa opisujemo, na kakšen način otroku približati vrednote, kdaj začeti z vzgojo vrednot, učenje vrednot preko izkušenj ter glavno temo diplomskega dela, vlogo odraslega pri razvoju vrednot, ki smo ji posvetili tudi največ besed.
Ključne besede: vrednote, vloga, predšolsko obdobje, otrok, vrtec.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

4.
Prstne lutke zaigrajo pravljico
Klavdija Kangler, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo z naslovom Zaigrajmo pravljico s prstnimi lutkami je praktično zaključno delo. Njegov poglavitni namen je srečanje otrok s prstnimi lutkami in izvedba preproste lutkovne predstave z njimi. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili lutke, otrokov razvoj ob igri z lutkami, vrste iger, ki so temelj za gledališko igro pri predšolskih otrocih, pravljico ter projektno delo. V praktičnem delu je opisana izvedba projekta v vrtcu, v kombinirani skupini otrok. Pravljica Ime čarobnega drevesa je postala središče projekta, iz katerega so nastajale ideje za dejavnosti. Načrtovane dejavnosti so opisane v treh pripravah, ki so nam pripomogle k tekoči izvedbi projekta in h končnemu rezultatu. Skupaj z otroki smo pripravili vse potrebno za izvedbo lutkovne predstave; otroci so podrobno spoznali zgodbo, izbrali vloge, sestavili dramatizacijo, izdelali lutke in sceno za lutkovno predstavo. Končni rezultat projekta je bila lutkovna predstava, vendar smo dali večji poudarek na proces, skozi katerega so se otroci učili celostno.
Ključne besede: Lutke, prstne lutke, lutkovna igra, pravljica, projektno delo kot učni model.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

5.
Vpliv tehnologije na razvoj otrokove osebnosti v predšolskem obdobju
Nastja Horvat, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Vpliv tehnologije na razvoj otrokove osebnosti v predšolskem obdobju smo pri teoretičnem delu poudarili razširjenost tehnologije, kako vpliva na razvoj in kakšen je nasploh njen pomen. Raziskali smo, kako se razvija otrokova osebnost, kakšen vpliv ima temperament in kakšno moč ima tehnologija, da otroke tako privlači. Zanimalo nas je, kakšno vlogo imajo odrasli in okolje pri uporabi le-te, kakšen vpliv ima televizija in kako otroku postaviti meje. Namen in cilj diplomskega dela je bil raziskati vpliv tehnologije na otrokovo osebnost v predšolskem obdobju. Zato smo izvedli raziskavo na vzorcu staršev predšolskih otrok po celotni Sloveniji preko spletnega anketnega vprašalnika. Podatke, ki smo jih pridobili, smo analizirali s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, da tako kot anketiranci, tudi njihovi otroci, ne glede na starost, dnevno uporabljajo zaslonsko tehnologijo. Tehnologija ne more nadomestiti igre z vrstniki v predšolskem obdobju, ne glede na spol in starost anketiranca, kraj bivanja, starost anketiranca ter starost otroka.
Ključne besede: osebnost, predšolski otrok, tehnologija, vrtec
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,18 MB)

6.
Ukvarjanje z motorično nadarjenimi otroci v vrtcu
Maja Čanžek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Ukvarjanje z motorično nadarjenimi otroci v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorični razvoj otroka, motorično nadarjenost, značilnosti motorično nadarjenih otrok, delo z motorično nadarjenimi otroki ter dodatne športne dejavnosti za motorično nadarjene otroke. V empiričnem delu so prikazani rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo ankete. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali vzgojiteljice prepoznajo motorično nadarjene otroke v vrtcu in ali so dovolj usposobljene za delo z njimi. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo in kavzalno neeksperimentalno metodo in uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije vzgojiteljic zaposlenih v treh javnih Celjskih vrtcih. Ugotovili smo, da vzgojiteljice prepoznajo motorično nadarjenega otroka in da se jim delo z njimi zdi zelo pomembno. Hkrati pa smo ugotovili tudi, da vzgojiteljice v vrtcu nimajo dovolj znanja – usposabljanja za motorično nadarjene otroke; vzgojiteljice strokovno literaturo s področja motorično nadarjenega otroka spremljajo občasno in da vzgojiteljice nimajo možnosti dela/posvetovanja s športnim pedagogom.
Ključne besede: motorično nadarjen otrok, vzgojiteljice, vrtec, značilnosti motorično nadarjenega otroka, ukvaranje z motorično nadarjenim otrokom
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (796,16 KB)

7.
Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu
Melita Kuder, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo v teoretičnem delu predstavili področje gibanja, načela vodenja in načela, ki ustrezajo značilnostim predšolskih otrok, motorični razvoj skozi načela, faze in dejavnike, ki vplivajo na sam motorični razvoj, motorične sposobnosti predšolskih otrok ter njihov razvoj. Opisali smo merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok in motorične teste, težave merjenj motoričnih sposobnosti, vlogo otroka in odraslega pri načrtovanju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala dve leti. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok vrtca Litija, enote Kekec. Otroci so bili stari od treh pa do šestih let. Trikrat v letu smo izvedli štirinajst motoričnih testov, ki so merili različne motorične sposobnosti. Prvo testiranje smo izvedli oktobra 2015 in zadnje marca 2017. Z računalniškim programom SPSS, in sicer, z deskriptivno statistiko smo podatke kvantitativno obdelali. Na podlagi rezultatov prvega in zadnjega testiranja smo hipotezo 1 potrdili. S pomočjo t-testa za odvisne parne spremenljivke smo hipotezo 2 (p<0,05) zavrgli. Hipotezo 3 smo potrdili na podlagi izračuna (p>0,05) za skupino mlajši, v testih T50 in COT; za skupino starejši smo na podlagi izračuna (p<0,05) testa T50 in COT hipotezo 3 zavrgli
Ključne besede: merjenje motoričnih sposobnosti predšolskih otrok, motorični testi, načrtovanje gibalnih dejavnosti  
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,11 MB)

8.
Vloga in pomen proste igre za otrokov razvoj
Mateja Paj, 2017, diplomsko delo

Opis: Prosta igra je izredno pomembna za predšolske otroke in njihov celostni razvoj. Otrok v igri pridobiva nova izkustva in znanja ter skoznjo razvija sposobnosti in spretnosti na vseh razvojnih področjih (kognitivnem, čustvenem, telesnem, socialnem in osebnostnem). Ker igra vpliva tako na otrokov razvoj inteligence kot tudi na njegovo telesno rast, je izredno pomembno, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zavedajo pomena proste igre in njene prisotnosti v otrokovem vsakdanjiku. Skozi igro otrok spoznava vrstnike, s čimer se uči strpnosti in pridobiva občutek za medsebojno sodelovanje, poleg tega razvija svoje mišljenje in se uči sam reševati probleme oziroma konflikte. Otrok ima tudi možnost čustvenega izražanja do določenih vsebin ali vrstnikov. Izredno pomembna je prosta igra v naravnem okolju, saj pripomore predvsem h krepitvi imunskega sistema ter telesnemu in motoričnemu razvoju otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisan otrokov razvoj, predstavljeni so pomen proste igre, dejavniki, ki nanjo vplivajo, in vloga oseb pri njej. V empiričnem delu smo raziskali odnos vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do proste igre ter ugotavljali, ali omogočajo v okviru svojega dela prosto igro vsak dan, kdaj ji je namenjenega največ časa in kakšna je vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v času proste igre. Rezultati so pokazali, da omogočajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev otrokom prosto igro vsak dan in da predstavlja ta v povprečju eno tretjino časa, namenjenega usmerjenim dejavnostim za otrokov razvoj in spontano igro.
Ključne besede: naravno okolje, otrokov razvoj, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, prosta igra, vzgojitelj.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (791,38 KB)

9.
Pomen igre za razvoj delovnih in učnih navad pri predšolskem otroku
Simona Smonkar, 2017, diplomsko delo

Opis: Učenje se ne začne v šoli, pač pa z rojstvom. Novorojenček se že zelo zgodaj nauči, kako pridobiti pozornost staršev. Učenje pa se z leti samo stopnjuje in nadgrajuje. Področje razvijanja samostojnosti je cilj, za katerim stremimo pri vzgoji otroka. Otrok za učenje potrebuje primerne pogoje, čas, spodbudo in potrpljenje odraslih. Delovne navade pridobi otrok primarno preko zgleda staršev, lahko pa mu jih privzgojimo tudi preko igre. Ta mora biti zanimiva in mora motivirati otroka, da se bo le-ta pripravljen učiti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisana in na kratko predstavljena igra in njen vpliv na delovne in učne navade predšolskega otroka. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo raziskali, na kakšen način vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pristopajo k načrtovanim dejavnostim, ali pri tem uporabijo motivacijo ali prisilo, na kakšen način izbirajo igre, s katerimi spodbujajo delovne in učne navade, ali prepuščajo to naključju, ali posvečajo temu posebno pozornost. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno je njihovo mnenje o igri in njenih vplivih. Prav vsi anketiranci so se strinjali, da je igra pomembna za vsestranski razvoj, medtem ko se vsi ne strinjajo, da spodbuja tudi delovne in učne navade. Ugotovljeno je bilo, da večina igre izbira glede na predhodno opazovanje skupine in glede na trenutno temo, ki jo obravnavajo.
Ključne besede: aktivnost otroka, delovne navade, igra, odrasli, okolje, predšolski otrok, samostojnost, sovrstniki, učenje.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (918,33 KB)

10.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici