1. Načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v mestnih in podeželskih vrtcih : diplomsko deloŠpela Vrbančič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi Načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v mestnih in podeželskih vrtcih smo ugotavljali vpliv glasbe na otrokov razvoj in kakšno vlogo imajo pri tem vrtec in vzgojitelji. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji v podeželskih in mestnih vrtcih načrtujejo in izvajajo glasbene dejavnosti.
V teoretičnem delu naloge kot bivanjski prostor predstavimo mesto in podeželje ter razlike in podobnosti med njima. Nato opišemo vpliv glasbe na otrokov razvoj in sam potek glasbenega razvoja pri otroku. Predstavimo tudi kurikul za vrtce ter cilje in načela, ki jih vsebuje in po katerih se zgledujemo, ko načrtujemo glasbene dejavnosti. Tudi te so v nalogi opisane in opredeljene. Omenimo tudi modele načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcu, ki jih vzgojitelji uporabljajo pri svojem delu.
V empiričnem delu naloge smo oblikovali hipoteze in raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili s pomočjo podatkov, pridobljenih z anketnim vprašalnikom, ki so ga izpolnili vzgojitelji iz mestnih in podeželskih vrtcev po vsej Sloveniji. Z raziskavo smo ugotovili, da so podeželski vrtci bolje opremljeni z instrumenti, pogosteje načrtujejo glasbene dejavnosti, več podeželskih vrtcev ima pevski zbor in pogosteje vključujejo glasbo v vsakdan otroka. V mestnih vrtcih je pogosteje prisoten stalni glasbeni kotiček in vzgojitelji se večkrat srečujejo s težavami pri načrtovanju glasbenih dejavnosti.
Ključne besede: vrtec, mesto, podeželje, glasbene dejavnosti, modeli načrtovanja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Pristop učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju predšolskih otrok : diplomsko deloTia Lucija Kirbiš, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Pristop učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju predšolskih otrok je bil raziskati možnost uporabe didaktične strategije učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju s skupino otrok v vrtcu. Diplomsko delo zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so ples, plesna vzgoja, aktivno učenje in učenje na podlagi nalog. Obravnavana sta proces razvoja gibalnih motivov in plesnih elementov skozi plesno izražanje ter njegova vloga pri celostnem razvoju otroka. Praktični del vključuje priprave na izvedbo dejavnosti učenja na podlagi nalog v vrtcu, spremljanje njihovega poteka in analizo izvedenih plesnih aktivnosti. Evalvacije temeljijo na načrtnem opazovanju otrok med plesnim ustvarjanjem. V zaključku so povzete ključne ugotovitve raziskave, ki predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje preučevanje in implementacijo didaktične strategija učenja na podlagi nalog v vrtcih. Otroci so med seboj zelo dobro sodelovali. Pokazali so visoko stopnjo ustvarjalnosti in sposobnost plesne improvizacije ter uspešno raziskovali lastne plesne zmožnosti pri iskanju gibalnih rešitev na zastavljene naloge, pri čemer so izhajali iz vsebinskih motivov, povezanih s specifično temo. Rezultati potrjujejo, da takšen pristop spodbuja ne le individualno izražanje, temveč tudi medsebojno sodelovanje in ustvarjalno raziskovanje giba.
Ključne besede: plesna vzgoja, predšolski otroci, učenje na podlagi nalog, aktivno učenje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (12,71 MB) |
3. Plesno ustvarjanje otrok na delo skladatelja Camilla Saint-Saënsa Živalski karneval : diplomsko deloMaja Vinter, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesno ustvarjanje otrok na glasbeno delo skladatelja Camilla Saint-Saënsa Živalski karneval je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplomske naloge je bil pripraviti plesne dejavnosti na glasbeno delo Živalski karneval in jih izvesti skupaj z otroki. Otrokom smo želeli prek plesnih dejavnosti približati glasbeno delo Živalski karneval, spremljati njihove odzive in spodbujati njihovo ustvarjalnost. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili, kaj je umetnost, in se podrobneje osredotočili na plesno in glasbeno umetnost. Predstavili smo, kako poteka načrtovanje plesne vzgoje v vrtcu, pomen vloge vzgojitelja pri načrtovanju aktivnosti in vpliv plesne vzgoje na različna področja otrokovega razvoja. Poudarili smo povezanost glasbe in plesa ter predstavili glasbeno delo Živalski karneval in skladatelja Camilla Saint-Saënsa. V praktičnem delu diplomske naloge smo na podlagi teoretičnih izhodišč pripravili osem dejavnosti, ki smo jih izvedli skupaj z otroki v vrtcu. Na podlagi sprotnega opazovanja in evalvacij smo ugotovili, da so otroci s pomočjo dejavnosti na nazoren način pridobivali nove informacije o živalih. Prek plesnih dejavnosti so se ustvarjalno izražali in usvajali gibalne motive, ki smo jih načrtovali. Otrokom smo približali glasbeno delo Živalski karneval, ki jih je pri plesnem ustvarjanju dodatno motiviralo.
Ključne besede: ples, gibanje, klasična instrumentalna glasba, predšolski otroci, plesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,48 MB) |
4. Plesna dramatizacija ljudske pravljice Rokavička : diplomsko deloTina Pezdiček, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo z naslovom Plesna dramatizacija ljudske pravljice Rokavička obsega teoretični in praktični del. Namen diplomske naloge je bil zasnovati in izvesti plesno dramatizacijo ukrajinske ljudske pravljice Rokavička v vrtcu. V teoretičnem delu smo opredelili pomen plesnih dejavnosti v predšolskem obdobju ter poudarili razloge za njihovo načrtovanje in kakovostno izvedbo. Posebno pozornost smo namenili projektnemu delu v vrtcu in podrobneje predstavili njegove etape. Praktični del temelji na izvedbi plesne dramatizacije v okviru projektnega dela. Osredotočili smo se na odzive otrok pri spoznavanju nove teme, na povezovanje z življenjskim okoljem živali, uprizarjanje njihovih gibov ter oblikovanje gibalnih motivov z uporabo klasične glasbe. Rezultati so pokazali, da so otroci z velikim navdušenjem sprejeli izbrano temo, hitro usvojili gibalne motive in se z lahkoto vživeli v posamezne vloge. Prav tako so se pozitivno odzvali na klasično glasbo, kar je dodatno prispevalo k njihovi ustvarjalnosti in izražanju skozi gib. Ugotovili smo, da so otroci v procesu plesne dramatizacije uživali, pri čemer so doživljali pozitivna čustva. Kljub temu so otroci potrebovali veliko vodenja pri ustvarjanju gibalnih motivov. Zaključna izvedba je pri otrocih vzbudila občutek zadovoljstva in ponosa, kar potrjuje pomen tovrstnih dejavnosti v predšolski vzgoji.
Ključne besede: vpliv plesa, plesna dramatizacija, glasbena pravljica, projektno delo
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,94 MB) |
5. Glasbene preference staršev in njihovih otrok : diplomsko deloDamjana Kozjek, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Glasbene preference staršev in njihovih otrok je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo z uporabo strokovne literature predstavili vlogo glasbe v družinskem okolju in opisali različne glasbene zvrsti. Vključili smo poglavje, ki se nanaša na Kurikul za vrtce. Posebej smo se osredotočili na glasbene dejavnosti, ki smo jih podrobneje opisali. Eno poglavje smo namenili tudi glasbenim preferencam, kjer smo primerjali mnenja različnih avtorjev.
V empiričnem delu smo najprej opredelili namen, podrobno opredelitev in metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za starše in testa za ugotavljanje interesa za različne zvrsti glasbe, ki smo ga izvedli z otroki in starši. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih predstavili s pomočjo tabel. Poleg analize anketnega vprašalnika in testa za otroke smo se usmerili na razlike med spoloma pri otrocih, razlike med glasbenimi interesi staršev in otrok ter vpliv glasbenih preferenc staršev na preference otrok.
Ključne besede: glasbene preference, glasba, družinsko okolje, glasbene zvrsti
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (913,21 KB) |
6. Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka : diplomsko deloJana Šabjan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga Prepoznavanje in reševanje stisk predšolskega otroka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo pojasnili sodelovanje med vzgojitelji in starši, pri čemer smo se osredotočili na komunikacijo, ki poteka med njimi. V nadaljevanju smo opredelili stiske otrok, povezane z vrtcem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli z intervjujem. Intervjuvali smo 20 vzgojiteljic predšolskih otrok in 15 staršev predšolskih otrok, raziskovalni vzorec je torej predstavljalo 35 oseb. Pridobljene podatke smo transkribirali in vprašanja potem kodirali na posamezne teme. Kategorije, v katere smo združevali podatke, so oblikovane na način, po katerem lahko odgovorimo na naša raziskovalna vprašanja. Naš namen je bil, da podrobneje raziščemo področje obravnavanja in doživljanja stisk otroka v vrtcu. Pri tem nas je najbolj zanimalo, kako so vzgojitelji obravnavali otroka, ki je doživljal stisko, kaj so sporočali o njem ter do kakšnega sodelovanja je prihajalo med vzgojitelji in starši pri reševanju stiske. Osredotočili smo se tudi na znake stisk.
Ugotovili smo, da se velika večina vzgojiteljev in staršev nemudoma odzove na opaženo stisko otroka, da steče verbalna oblika komunikacije in da ponavadi pride do sodelovanja, v katerem sta na koncu obe strani zadovoljni. V sklepu smo ovrednotili hipoteze in napisali obrazložitev le-teh.
Ključne besede: predšolski otrok, otroška stiska, prepoznavanje stiske, reševanje stiske, sodelovanje med vrtcem in starši
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,07 MB) |
7. Mnenja vzgojiteljev o doživljanju stresa v procesu profesionalnega razvoja : diplomsko deloZala Bedrač, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je spoznati, kako stres pri delu vzgojiteljev vpliva na profesionalni razvoj in kako to posledično vpliva na vzgojitelje. Glavni cilj je, da vzgojitelji spregovorijo o stresnih situacijah.
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni profesionalni razvoj in vplivi nanj. Predstavljen je tudi stres, katere so vrste stresa pri delu in kako oziroma s katerimi metodami ga obvladujemo.
V empiričnem delu diplomskega dela so primerjani odgovori vzgojiteljev. V odgovorih so iskane podobnosti in razlike. Izpostavljeni so tudi odgovori, ki izstopajo ali so nepričakovani.
Pri pisanju diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna raziskovalna metoda. Pri študiji primera je uporabljen neslučajnostni raziskovalni vzorec vzgojiteljev in vzgojiteljic javnih vrtcev.
Ključne besede: stres, profesionalni razvoj, razmere pri delu
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Vzgojiteljevo dojemanje lastnega profesionalnega in osebnostnega razvoja : diplomsko deloMaja Ješovnik, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Vzgojiteljevo dojemanje lastnega profesionalnega in osebnostnega razvoja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem profesionalni razvoj vzgojitelja. Opisali smo faze in modele profesionalnega razvoja. Eden ključnih dejavnikov profesionalnega razvoja je tudi motivacija za delo, ki posledično izhaja iz osebnosti posameznika. Dejavniki osebnosti vplivajo na dober razvoj tako vzgojitelja kot tudi posameznika, le če delujejo skladno drug z drugim. Opredelili smo tudi pomembnost in prepletanje profesionalnega in osebnostnega razvoja vzgojitelja. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli 30 intervjujev diplomiranih vzgojiteljic in vzgojiteljev z različnimi nazivi. S pomočjo zastavljenih vprašanj smo ugotovili, kaj si vzgojitelji predstavljajo pod pojmom profesionalni razvoj ter kaj prispeva k razvoju le tega. Poizvedeli smo tudi, kako strokovna izobraževanja vplivajo na osebnostni razvoj ter kakšna bi morala biti osebnost vzgojitelja predšolskih otrok. Pridobljene podatke smo ločili glede na nazive ter jih besedno interpretirali in analizirali.
Ugotovili smo, da se vsem intervjuvanim vzgojiteljem zdi profesionalni razvoj pomemben, da nanj najbolj vpliva motivacija, možnosti izobraževanja in delovno okolje. Menijo, da profesionalni razvoj dobro vpliva tudi na osebnostni razvoj vzgojitelja, ki bi po mnenju intervjuvancev moral biti samokritičen, čustveno inteligenten in razgledan.
Ključne besede: profesionalni razvoj, strokovna izobraževanja, osebnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (934,72 KB) |
9. Izzivi vključevanja otrok priseljencev v vrtec : diplomsko deloSuzana Mirt, 2025, diplomsko delo Opis: Z vse večjo mobilnostjo prebivalstva postaja priseljevanje otrok v številne evropske države, tudi v Slovenijo, vse pogostejše. Med priseljenimi so številni otroci in ti vstopajo v vzgojno-izobraževalne ustanove, predvsem v vrtce, ki predstavljajo pomemben prvi stik z novo kulturo, jezikom in okoljem. Pri tem se praviloma pojavijo ovire – predvsem jezikovne prepreke ali kulturne razlike. Pomembno vlogo pri vključevanju otrok priseljencev imajo vzgojitelji, ki s spodbujanjem medkulturnosti oziroma različnosti otroku priseljencu olajšajo prihod v novo okolje.
V empiričnem delu smo izvedli polstrukturirane intervjuje z desetimi strokovnimi delavkami v vrtcu, da bi dobili vpogled v njihove izkušnje in poglede na izzive pri delu z otroki priseljenci. Osredotočili smo se na delo vzgojiteljev in na proces vključevanja otrok priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem.
Z raziskavo smo ugotovili, da delo z otroki priseljenci zahteva številne prilagoditve in dodatno strokovno podporo, saj imajo ti otroci specifične potrebe, ki jih je treba ustrezno nasloviti. Čeprav v zadnjih letih opažamo izrazito rast števila otrok priseljencev v vrtcih in šolah, še vedno primanjkuje učinkovitih sistemskih ukrepov za obvladovanje teh izzivov.
Ključne besede: otrok, priseljenec, izzivi, komunikacija, integracija
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,99 MB) |
10. Stereotipi in predsodki, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi motnjami : diplomsko deloAndrejka Pek, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali stereotipe in predsodke, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi ovirami. V teoretičnem delu smo opisali vrste senzornih motenj pri gluhih in naglušnih otrocih, slepih in slabovidnih otrocih ter gibalno oviranih otrocih. Predstavili smo podatke, koliko otrok z omenjenimi motnjami je vključenih v posamezno obliko izobraževanja v Sloveniji, ter analizirali različne možnosti, ki so na voljo v podporo družinam z otroki s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kako starši otrok s posebnimi potrebami zaznavajo stereotipe in predsodke. V vzorec smo vključili samo starše otrok s senzornimi ali gibalnimi ovirami. Rezultati so pokazali, da sicer ni statistično značilnih razlik pri posameznih zaznanih stereotipih in predsodkih, se pa kažejo nekatere razlike med senzornimi in gibalnimi motnjami pri zaznavi stereotipov in predsodkov. Največ predsodkov se kaže v družbenem okolju. Pri stereotipih pa najpogosteje zaznamo prepričanje, da otroci s posebnimi potrebami težko navezujejo nove stike, potrebujejo pomoč pri vseh opravilih in da so pričakovanja do otroka s posebnimi potrebami nižja.
Ključne besede: starši, stereotipi, predsodki, gibalno ovirani otroci, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,59 MB) |
