1. Seznanitev predšolskih otrok s poklici, povezanimi z glasbo : diplomsko deloKatarina Repenšek, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predšolske otroke seznaniti z glasbenimi poklici operni pevec, inštrumentalist, dirigent in skladatelj. V vrtcu smo izvedli in posneli načrtovane dejavnosti, nato pa na osnovi posnetka opravili analizo glede na načrtovane cilje, vsebino in metode dela ter interes otrok. Ob tem smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, vezana na realizacijo ciljev ter izražanje interesa otrok do izvedenih dejavnosti. Ugotovili smo, da so bili cilji usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnosti pri večini otrok realizirani. Otroci so izražali največ interesa do glasbenih dejavnosti igranje na glasbila ter najmanj interesa do glasbene dejavnosti ustvarjanje v glasbi. Otrokom je bilo vokalno ustvarjanje tuje, pri ustvarjanju na inštrument pa so potrebovali dodatno vzpodbudo. Ključne besede: glasbeni poklici, predšolski otroci, operni pevec, inštrumentalist, dirigent, skladatelj Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 7; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,17 MB) |
2. Delo s pevskim zborom predšolskih otrok : diplomsko deloAna Studen, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali glasbeni razvoj predšolskih otrok, pri čemer smo se osredotočili na vodenje pevskega zbora v vrtcu in spremljali zanimanje otrok za sodelovanje v njem. V teoretičnem delu smo podrobneje opisali glasbeni razvoj otrok, potek in pomen glasbenih dejavnosti v vrtcu ter vlogo pevskega zbora v predšolskem obdobju.
V empiričnem delu smo izvedli šest didaktičnih enot za učenje in utrjevanje pesmi v skupini otrok, starih od 5 do 6 let. Z izbiro primernih pevsko-tehničnih vaj smo spremljali zanimanje in glasbeni razvoj otrok ter ugotovili, da se je zanimanje za petje v pevskem zboru povečalo, hkrati pa so otroci napredovali pri pravilnem izvajanju vaj za pevsko držo, dihanje, artikulacijo in glasovni nastavek.
Namen diplomskega dela je bil spodbuditi zanimanje otrok za njihov glasbeni in pevski razvoj. Rezultati kažejo, da je pevski zbor lahko zelo koristen pri spodbujanju otrokovega zanimanja za glasbo in razvoju njegovih glasbenih sposobnosti. Ključne besede: glasbeni razvoj, pevski zbor, petje pesmi, predšolski otroci, vrtec Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 7; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1001,90 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Izbruhi togote pri predšolskih otrocih : diplomsko deloKatarina Dacinger, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Izbruhi togote pri predšolskih otrocih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve iz ustrezne strokovne literature. Dotaknili smo se pojma togota, spoznali zgodnje izbruhe togote in izbruhe togote pri starejših otrocih, razloge in sprožilce togote, načine vedenja, kadar smo jezni, tehnike, taktike ter smernice za obvladovanje izbruhov. V empiričnem delu pa smo izvedli raziskavo, katere namen oziroma cilj je bil ugotoviti, pri katerem spolu so izbruhi togote pogostejši, kako se kažejo, kateri so razlogi po mnenju vzgojiteljev predšolskih otrok za izbruh togote glede na spol in kako jih ublažimo. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali s statističnim programom SPSS ter rezultate interpretirali. Na vprašanja so odgovarjali vzgojitelji predšolskih otrok. Ugotovili smo, da so izbruhi togote enako pogosti pri obeh spolih, se pa pojavijo razlike med spoloma pri razlogih in pri načinu pomiritve izbruha togote. Ključne besede: togota, izbruhi, deklice, dečki, predšolski otroci Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 20; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Analiza gibalnih dejavnosti nekoč in danes : diplomsko deloNina Grušovnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Analiza gibalnih dejavnosti nekoč in danes je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na pregled gibalnih dejavnosti na Slovenskem, športno vzgojo pred 50 leti in vse do danes, vlogo vrtca in družine pri usmerjanju h gibalnim dejavnostim, primernost kupljenih in improviziranih športnih pripomočkov ter vključevanje otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Opisali smo tudi izbrane gibalne dejavnosti in njihov vpliv na gibalni razvoj otroka. V empiričnem delu smo predstavili in raziskali gibalne aktivnosti otrok ter njihovo poznavanje določenih športnih panog in gibalnih dejavnosti. Izbrane gibalne dejavnosti, ki smo jih podrobneje raziskali, so: gumitvist, kotalke, rolka, rolerji, skiro, kolo, smučanje, košarka, nogomet in drsanje. Prav tako smo poznavanje slednjih raziskali pri starših otrok v njihovem predšolskem obdobju, in sicer s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih primerjali z rezultati anketiranih otrok. Tako smo predstavili in evalvirali postavljene hipoteze. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo primerjali telesne dejavnosti otrok s telesnimi dejavnostmi njihovih staršev ter poiskali razlog za pomanjkanje gibalnih aktivnosti otrok danes. Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, starši, gibalne dejavnosti, vpliv tehnologije, časovni pregled gibalnih dejavnosti Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 67; Prenosov: 6
Celotno besedilo (374,20 KB) |
5. Povezava strategije športne prehrane na sestavo telesa pri smučarskih skakalcih : diplomsko deloUrban Jarc, 2023, diplomsko delo Opis: Z izbrano temo smo želeli preučiti odnos, strategijo in znanje, ki jih imajo smučarski skakalci glede klinične športne prehrane ter kakšna je njihova sestava telesa. Smučarski skoki spadajo med športe, pri katerih je nizka telesna masa zelo pomembna. Opredelimo jih kot gravitacijske športe, kar pomeni, da povečana telesna masa omejuje dobro izvedbo. Nizka telesna masa je eden izmed dejavnikov uspešnosti; vendar je treba upoštevati, da lahko zelo nizka telesna masa povzroči resne težave pri telesnih zmogljivostih zaradi zmanjšanja skakalne sile, splošne šibkosti in obvladovanja sil pri doskokih. Predvsem pa se povečata tveganje za telesno in duševno zdravje. Ker je dolgotrajno ohranjanje nizke telesne mase zelo težko izvedljivo in zahteva kar nekaj znanja, je namen naloge analiza prehranskih strategij smučarskih skakalcev. Poglavitni cilj klinične športne prehrane je zadostitev energijskim in hranilnim potrebam vrhunskega športnika. To je potrebno za kakovostno telesno regeneracijo in adaptacijo na trening, ohranjanje njegovega zdravja in za preprečitev poškodb. Prehranska strategija neposredno vpliva na telesno maso skakalcev, ki je regulirana glede na indeks telesne mase (ITM). Uvedba kriterija ITM, ki določa dolžino smuči, je zmanjšala prednost lahkih skakalcev, vendar je kljub uporabi krajših smuči še vedno v določenih mejah predstavlja prednost nizka telesna masa. Zato si smučarski skakalci v športni praksi prizadevajo k optimalno nizki telesni masi. To nakazujejo tudi rezultati naše raziskave, kjer se pokaže, da zaradi želje po nizki telesni masi smučarski skakalci izpuščajo obroke in si sami prilagajajo svoje prehranske strategije. To se odraža na meritvah telesne sestave, ki kažejo na nizek delež puste mase kljub normalnemu indeksu telesne mase ob primerni stopnji hidracije in dokaj nizek fazni kot. Ravno slednji je pokazatelj splošnega zdravstvenega in prehranskega stanja posameznika ter odraža tudi športnikovo zmogljivost. V analizi rezultatov meritev sestave telesa smo tako pri smučarskih skakalcih ugotovili, da nizka telesna masa ne sovpada s strokovnimi merili zdrave sestave telesa. Zato bi bilo iz vidika zdravja pri smučarskih skakalcih, bolj optimalno določanje sestave telesne mase kot pa merjenje ITM. Na ta način, bi lažje zaščitili pusto maso športnikov, ki je determinanta njihovega zdravja. Zdravo razmerje telesnih mas je namreč ključno izhodišče za nadzor zdravja športnikov v športih, kje nizka telesna masa predstavlja tekmovalno prednost. Ključne besede: športna prehrana, smučarski skakalci, prehranska strategija, sestava telesa Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 61; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,74 MB) |
6. Gozdna igralnica Vrtca Beltinci: raziskujemo gozd z uporabo čutil : diplomsko deloNuša Maučec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Gozdna igralnica Vrtca Beltinci: raziskujemo gozd z
uporabo čutil smo skozi teoretični in praktični del predšolskim otrokom predstavili
različne aktivnosti, ki spodbujajo zavedanje, da za raziskovanje, doživljanje gozda lahko
uporabimo vsa čutila, ki jih imamo.
V prvem delu, smo predstavili teoretična izhodišča za praktični del diplomske naloge.
Predstavili smo pomen gozda, ki je pomembna naravna igralnica, gozdno pedagogiko,
gozdno pedagogiko v Sloveniji, pozitivne vplive gozdne pedagogike na otroka ter
raziskovanje gozda z uporabo čutil. V praktičnem delu smo v gozdni igralnici Vrtca
Beltinci, enota Ižakovci, izvedli projektni teden, preko katerega smo otroke spodbudili k
uporabljanju vseh čutil za raziskovanje gozda. Otroci so v praktičnem delu spoznali čutila
in z njihovo uporabo raziskovali gozd. Aktivnosti smo analizirali in ovrednotili. Ključne besede: predšolski otroci, gozdna igralnica, raziskovanje, čutila Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 29; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,73 MB) |
7. Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocihAnja Bratuša, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih je bil preverjanje razvitosti ritmičnih sposobnosti pri predšolskih otrocih ter spodbujanje in razvijanje le-teh z izvedbo glasbeno-didaktičnih iger v oddelku otrok starih od 4 do 5 let. S pomočjo opazovalnih listov smo med izvajanjem glasbeno-didaktičnih iger spremljali otroke v izražanju interesa in veselega razpoloženja ter v doseganju zastavljenih ciljev v posamezni didaktični enoti. Otroci so bili zelo zainteresirani za igranje glasbeno-didaktičnih iger, med izvajanjem so zelo uživali, se med igro sprostili in veselili. Z nekaj ustrezne motivacije so otroci dosegali zadane cilje. Ključne besede: Ritem, razvoj ritmičnega posluha, ritmični posluh, glasbeno-didaktične igre. Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 79; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,84 MB) |
8. Lutkovne igre na vrtčevskem igrišču : diplomsko deloNives Medved, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo izpostavlja lutko. Poleg njenih značilnosti in posebnosti smo se v največji meri osredotočali na vlogo otroka skozi proces projektnega dela, v sklopu katerih otrok uri in preizkuša prvine lutkovnega gledališča na vrtčevskem travnatem igrišču. Otroci so prvine lutkovnega gledališča prilagoditi v naravnem okolju ter med procesom ustvarili primere lutkovnih iger ali predstav ob upoštevanju lutkovnih in gledaliških značilnosti v različnih prostorih vrtčevskega travnatega igrišča. V teoretičnem delu smo navedli ključna teoretična izhodišča, ki se jih moramo zavedati ob tem, ko lutko vključimo v vzgojno-izobraževalni proces ter nakazali smernice projektnega dela. V praktičnem delu smo po etapah projekta izvedli projektno delo. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja ter metodo praktičnega dela. Na podlagi opazovanja otrok, ki so sodelovali v projektnem delu, potrjujemo prilagoditev otrokove lutkovne igre v naravnem okolju do te mere, ki jo posameznik za želeno igro potrebuje. Otroci, ki so sodelovali v projektnem delu, so bili predhodno skozi dnevno rutino seznanjeni z uporabo lutk, kar je predstavljalo osnovo za nadgraditev znanj in izvajanje izzivov v naravi ter preizkus lastnosti materialov, s katerimi so rokovali. Na podlagi opazovanja ocenjujemo, da je za lutkovno igro, ki je dobro zastavljena, otrok pripravljen prilagoditi prostor ter vse elemente, ki jih želi vpeljati ob močni veri v svojo lutko. Ključne besede: kreativnost, izkustveno učenje, predšolski otrok, lutkovne tehnike, lutkovno gledališče Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 65; Prenosov: 9
Celotno besedilo (5,01 MB) |
9. Načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcu v prvem starostnem obdobju : diplomsko deloLina Košič, 2023, diplomsko delo Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo. Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 57; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,06 MB) |
10. Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe : diplomsko deloTjaša Lešnik, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Spoznavanje kulturne dediščine Markovcev skozi zgodbe je ustvarjeno z namenom predstavitve kulturne dediščine domačega kraja na drugačen način, in sicer s pomočjo kakovostnih slikanic. V diplomskem delu je navedena ustrezna in kakovostna literatura, s pomočjo katere je v teoretičnem delu predstavljena družinska pismenost, razvoj bralne pismenosti in njegova pomembnost v predšolskem obdobju. Natančneje je predstavljena občina Markovci ter značilnosti, ki oblikujejo naravno in kulturno dediščino samega kraja. Poudarek je na življenju ob reki Dravi, pustu oz. fašenku ter poljedelstvu, ki je na območju Markovc prisotno še danes. V raziskovalnem delu je uporabljena deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, komparativna metoda, metoda praktičnega dela ter metoda sinteze. Sledi praktični del v katerem je najprej predstavljena multimodalna analiza treh izbranih slikanic. Temu sledijo tri dejavnosti, navezujoče se na posamezno slikanico, v kateri je poudarjen model celostnega branja. Opisane dejavnosti smo izvedli na neslučajnostnem vzorcu, in sicer na treh otrocih starih med 5 in 6 let. Ugotovili smo, da se predšolski otroci z veseljem vključijo v dejavnosti, povezane z branjem, ko imajo ob tem ustrezno vzpodbudo. Pozitivne izkušnje in ustrezna motivacija v otrocih prebudijo še večje zanimanje za branje njim primernega knjižnega gradiva. Ključne besede: Družinska pismenost, Markovci, pust, reka Drava, kulturna dediščina Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 53; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,64 MB) |