SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2108
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok
Simona Pirnat, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok smo želeli ugotoviti vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti predšolskega otroka. Najprej smo predstavili otrokov razvoj do tretjega leta starosti, in sicer v obdobju dojenčka in malčka, nato pa še v predšolskem obdobju. Predstavili smo faze in stopnje gibalnega razvoja. Zadnji del teoretične vsebine smo namenili športnemu pedagogu v vrtcu. V empiričnem delu smo na osnovi kavzalno-neeksperimentalne metode predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. To je bilo 56 otrok, starih od 2 do 3 let. V eksperimentalni skupini je bilo 28 otrok iz vrtca s športnim pedagogom, v kontrolni skupini pa je prav tako bilo 28 otrok iz vrtca brez športnega pedagoga. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih prikazali v tabelah. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama in vrednotenje zastavljenih hipotez smo uporabili T-test za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so naši zastavljeni hipotezi, da delo športnega pedagoga v vrtcu pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti predšolskih otrok in da organizirana gibalna dejavnost v vrtcu vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, potrdili. Med skupinama tako obstaja statistično značilna razlika (p = 0,023; p < 0,05).
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, športni pedagog v vrtcu
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

2.
Mitsko v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca
Marjana Florjan, 2005, diplomsko delo

Opis: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi.
Ključne besede: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (612,18 KB)

3.
RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI OTROK STARIH OD 5 DO 6 LET
Nuša Kolenko, 2015, diplomsko delo

Opis: V strokovni literaturi lahko zasledimo, da se glasbene sposobnosti razvijajo postopno skozi vso otroštvo do odraslih let. Zanimalo nas je, na kakšni stopnji razvoja glasbenih sposobnosti se nahajajo otroci, stari od 5 do 6 let, torej otroci pred vstopom v šolo. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, načini preverjanja glasbenih sposobnosti, obravnavane pa so tudi glasbene dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu nas je zanimal razvoj glasbenih sposobnosti, še posebej razvoj ritmičnih in melodičnih sposobnosti. Opravili smo raziskavo, ki zajema 28 otrok, starih od 5 do 6 let. Uporabili smo 4 različne teste, ki so zajemali testiranje na področju ritmičnega in melodičnega posluha. Vse teste so otroci dobro opravili, zasledili smo le nekaj manjših težav, ki pa so za to obdobje normalne. Ugotovili smo, da imajo otroci bolje razvite ritmične sposobnosti, kot melodične. Pri testih preverjanja ritmičnih sposobnosti so imeli manj težav.
Ključne besede: Glasbene sposobnosti, glasbeni razvoj, preverjanje glasbenih sposobnosti, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

4.
Mimične lutke - od izdelave lutk do predstave
Maruška Kužner, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu, z naslovom Mimične lutke – od izdelave lutk do predstave, bomo predstavili projektno delo, katerega cilj je bil izvedba lutkovne predstave na temo pravljice. Projektno delo je sestavljeno iz petih priprav in njihovih evalvacij. V teoretičnem delu diplomske naloge smo na podlagi strokovne literature najprej predstavili lutke, vrste lutk, opisali smo metode dela z lutko, predstavili smo, v kakšni povezavi sta vzgojitelj in lutka in otrok in lutka. V nadaljevanju smo predstavili še lutkovno gledališče in za konec še pravljico. V praktičnem delu je bil namen otrokom predstaviti pravljico in otrokom pomagati, da pravljico osvojijo. Nato na enostaven način predstaviti mimične lutke. Po pravljici skupaj izdelati mimične lutke ter otroke spodbuditi k igri in skupaj z otroki uprizoriti lutkovno predstavo. Na začetku smo se osredotočili na spoznavanje Afrike, afriških živali, ljudi ter njihovih običajev. Nadaljevali smo s predstavitvijo pravljice in mimične lutke. Sledilo je izdelovanje lutk in scene, katero smo nasledili z vajami za lutkovno predstavo, katero smo izpilili vse do lutkovne predstave.
Ključne besede: Lutke, otrok, pravljica, mimične lutke, lutkovna predstava, projektno delo v vrtcu.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,32 MB)

5.
Analiza individualnega programa plavanja predšolskega otroka v 2. starostnem obdobju
Špela Škufca, 2017, diplomsko delo

Opis: Faze prilagajanja na vodo imajo pomembno vlogo pri osvojitvi osnovnih dejavnikov, ki jih morajo otroci osvojiti, preden se začnejo učiti plavalne tehnike. V modernem času je pomembno, da znajo slovenski otroci plavati, saj jih ima večina nenehen stik z vodo. Zaradi pomanjkanja programov za prilagajanje na vodo predšolskih otrok smo se odločili, da ga sami izdelamo in preizkusimo v praksi. Namen je bil, da ugotovimo ustreznost našega programa na individualnem primeru. Pri raziskovanju ustreznosti programa smo uporabili metodo študija primera, ki je sestavljena iz trinajstih načrtovanih vadbenih enot, na vzorcu štiri leta stare deklice. Rezultati študije primera so pokazali, da je deklica opazno napredovala in na koncu osvojila vseh sedem faz prilagajanja na vodo. Raziskava je prinesla vpogled v postopno osvajanje faz prilagajanja na vodo. Lahko predvidevamo, da bo želja po programu za prilagajanje na vodo vedno prisotna s strani staršev, pedagogov, vzgojiteljev in učiteljev plavanja, zato je naša raziskava pomemben doprinos k tej tematiki.
Ključne besede: Plavanje, faze prilagajanja na vodo, predšolski otroci, strah, bazen.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,63 MB)

6.
Baletne vsebine v vrtcu po področjih iz kurikula
Helena Zavec, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Baletne vsebine v vrtcu po področjih iz kurikula je vključiti baletne vsebine v vsa področja iz kurikula in ugotoviti, kako balet doživljajo otroci v vrtcu ter ali se pojavijo razlike med spoloma v sodelovanju pri dejavnostih. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo dali poudarek na ples v vrtcu. Najprej smo predstavili kurikulum za vrtce ter glavna področja, katera smo kasneje povezali z baletnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo se dotaknili še teme o baletu. V empiričnem delu smo za vsak dan pripravili pripravo z dejavnostmi in cilji. Priprave so temeljile na dejavnostih, povezanih z baletnimi vsebinami. Vsaka priprava vsebuje evalvacijo, v katero smo zapisali ugotovitve izvedenih dejavnosti. Poleg evalvacije smo za vsak dan pripravili grafe, ki nam povedo, kako so otroci le-te dejavnosti doživljali. V empiričnem delu smo potrdili, da baletne vsebine lahko povežemo z vsemi šestimi dejavnostmi iz kurikula in da so otroci izvedene dejavnosti doživljali pozitivno ter da med spoloma ni razlik pri sodelovanju.
Ključne besede: balet, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, področja dejavnosti
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,60 MB)

7.
Spodbujanje besedišča predšolskih otrok "ob branju" slikovnega gradiva
Anita Žižek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča predšolskih otrok »ob branju« slikovnega gradiva bomo v teoretičnem delu s pomočjo literature predstavili razvoj govora in besedišča v predšolskem obdobju. Dotaknili se bomo tako dejavnikov, ki vplivajo na govorni razvoj in razvoj besedišča, kot tudi tistih, ki zavirajo razvoj besedišča in s tem celostne osebnosti otroka. V empiričnem delu bomo raziskali otrokovo stopnjo znanja na dveh preverjanjih v časovnem razmiku šestih mesecev. Obdelali bomo zmožnosti in znanje poimenovanja sličic z delno pomočjo vzgojiteljice, samostojno poimenovanje predmetov in dejanj ter poimenovanje prvega glasu z delno pomočjo vzgojiteljice. Podatki, pridobljeni v empiričnem delu, bodo prikazali stopnjo razvoja in napredka besedišča otrok med prvim in drugim preverjanjem.
Ključne besede: razvoj govora, razvoj besedišča, dejavniki govornega razvoja, porajajoča se pismenost
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (986,06 KB)

8.
Jezikovni razvoj otroka
Mihaela Neuvirt Račič, 2017, diplomsko delo

Opis: Govor je najbolj sestavljena funkcija centralnega živčnega sistema in je osnovno sredstvo ljudske komunikacije, ki je pogoj za zadovoljevanje socialnih potreb posameznika in orožje za prenos znanja. Razvoj govora se začne ob rojstvu in traja do nekje devetih let, nadgrajuje pa se vse življenje.
Ključne besede: otrok, jezik, razvoj, jezikovni razvoj, predšolska vzgoja
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (792,71 KB)

9.
Spodbujanje govora z igro vlog
Sandra Mergole, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature. Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok. Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Ključne besede: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (718,41 KB)

10.
Pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka
Katja Kunst, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (830,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici