SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2114
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje nad otroki in vloga vzgojitelja
Jana Vizjak, 2017, diplomsko delo

Opis: Predšolski otroci so najbolj občutljiv del naše družbe. Zaradi današnjega sistema in tempa življenja veliko otrok svoj čas in večino otroštva preživi v vrtcu. Odrasli smo otroku dolžni nuditi okolje, v katerem se bo počutil varno in predvsem ljubeče. Pomemben faktor je tudi senzibilen vzgojitelj, ki bo otroka ves čas spodbujal in hkrati spremljal njegov razvoj zavedajoč se, da je pravica vsakega otroka, da živi z ljudmi, ki mu dajejo varno zavetje. Odrasli oz. vsi starši bi se morali zavedati odgovornosti in dolžnosti, da zagotovijo otroku tako fizično kot čustveno varnost. Če tega niso sposobni, je dolžnost drugih odraslih (vzgojitelji, učitelji, strokovni delavci, itn.), ki z otrokom delajo ali so kako drugače vključeni v otrokovo življenje, da mu omogočijo življenje brez nasilja. V empiričnem delu je predstavljena raziskava o občutljivosti vzgojitelja na pojav nasilja. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali anketiranci prepoznajo posledice nasilja in ali ga zanjo povezati z oblikami nasilja. Prav tako smo ugotavljali ali poznajo svojo vlogo, se zdijo dovolj informirani in ali odreagirajo na opaženo problematiko nasilja ter kako. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih kasneje obdelali v programu SPSS. Raziskava je pokazala, da so vzgojitelji veliko bolj kompetentni, stabilni pri svojem delu. Na takšne podatke pa seveda vplivala tudi njihova delovna doba.
Ključne besede: nasilje nad otroki, vloga vzgojitelja, zloraba otrok
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj
Sabina Pirc, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela Pomen preživljanja prostega časa otrok na igrišču za njihov gibalni razvoj smo opredelili prosti čas otrok, opisali igrišče in raziskali njegov pomen za otrokov celostni razvoj s poudarkom na gibanju. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, kaj bi sodelujoči starši in otroci želeli spremeniti ali dodati na igrišča, da bi bila ta bolj obiskana. Namen v empiričnem delu je bil raziskati, kako predšolski otroci preživljajo svoj prosti čas, v kolikšni meri v tem času obiskujejo igrišča in ugotoviti vzroke, zaradi katerih so igrišča pogosto prazna in manj obiskana kot nekoč. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki so jih vzgojiteljice v tiskani obliki razdelile med starše intervjujanih otrok, sodelovalo pa je tudi nekaj naključno izbranih staršev, ki so se javili prostovoljno. Za kakovostna in bolj zanimivo strukturirana igrišča je pomembno, da izhajamo iz otrokovih osebnih želja, idej in domišljije, zato smo individualno intervjujali tudi predšolske otroke v vrtcu. Podatke smo analizirali z deskriptivnimi statističnimi metodami, ki so pokazale, da starši ne vedo, da se že otroci zavedajo, koliko več časa preživijo v notranjih prostorih. Ugotovili smo, da si otroci želijo preživeti več prostega časa na igrišču, starši pa pravijo, da je največkrat čas tisti, ki zaradi nakopičenih obveznosti skozi dan ne dopušča, da bi ga obiskali pogosteje. Vsekakor si tako otroci kot tudi starši na igrišču želijo sprememb, kot so bolj uporabna, varna in primerna igrala, ki spodbujajo otroke h gibanju, več rastja, ki otroke pomirja, več predmetov, ki jih otroci lahko premikajo in spreminjajo ter obarvano okolje, ki spodbuja otrokovo domišljijo. Želeli smo ugotoviti, ali starši menijo, da so igrišča nevarna za otroka. Izkazalo se je, da se večina staršev ne strinja z navedeno trditvijo, nekaj jih le meni, da so nekatera igrišča potrebna obnove zaradi dotrajnosti nekaterih materialov, pa tudi zato da se ustvari primernejše okolje za predšolske otroke. Starši se večinoma strinjajo s trditvijo, da se otroci na igrišču v največji meri razvijajo gibalno, takoj zatem pa tudi socialno.
Ključne besede: otrokov prosti čas, igrišče, spremembe na igrišču, neobiskanost igrišč, igra na prostem
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 74; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

3.
Čarobna moč lutke v prvem starostnem obdobju
Nina Hajnc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V diplomskem delu z naslovom Čarobna moč lutke v prvem starostnem obdobju smo v teoretičnem delu s povzemanjem mnenj različnih avtorjev najprej predstavili, kaj lutka je in kako lahko delo z lutko vpliva na otroka. Opisali smo, kako lutko vključiti v igro otrok prvega starostnega obdobja in z njo vplivati na otrokov celostni razvoj. Ob koncu smo predstavili še različne lutkovne tehnike. V praktičnem delu smo skozi šest lutkovnih dejavnosti, s pomočjo različnih lutkovnih tehnik, predstavili, kako lutke pozitivno vplivajo na delo v skupini. Skozi lutko se lahko veliko lažje približamo otroku in ga motiviramo za delo. Ob aktivnem vključevanju smo otroke seznanili z lutkovnimi tehnikami in jim predstavili zanimiv način prejemanja novih informacij.
Ključne besede: lutka, igra, razvoj, tehnike
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

4.
Odziv otrok v različnih starostnih skupinah glede na vrste plesnih dejavnosti
Janja Hrastnik, Mojca Hrastnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Ples je področje, ki je pomembno za otrokov celostni razvoj. Poznamo več vrst plesnih dejavnosti, s katerimi si otrok pridobi določene sposobnosti, spretnosti ter znanja. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na plesno vzgojo in njene značilnosti ter vpliv plesa na razvoj otroka. Podrobneje smo predstavili načrtovanje plesnih dejavnosti, cilje, oblike in metode plesne vzgoje. Poglavje smo zaključili z načeli ter analizo vzgojnega dela. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opisali vrste plesnih dejavnosti, ples in ponazarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, plesno dramatizacijo in didaktične igre. V empiričnem delu govorimo predvsem o primerjavi v odzivu med mlajšimi in starejšimi otroki na različne vrste plesnih dejavnosti. Raziskava je potekala v dveh skupinah, starih od 3 do 4 let in od 5 do 6 let. V sklopu enega meseca smo izvajali različne plesne dejavnosti. Empirični del vključuje deset plesnih priprav, od tega pet rajalno-gibalnih plesnih iger, dve pripravi plesnega ponazarjanja, dve didaktični igri ter plesno dramatizacijo. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v motiviranosti za izvajanje dejavnosti, v udeležbi ter uspešnosti pri doseganju ciljev.
Ključne besede: plesna vzgoja, ples in ponazarjanje, plesna dramatizacija in uprizarjanje, rajalno-gibalne plesne igre, didaktične igre.
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 59; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (965,22 KB)

5.
Razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju
Ines Luknjar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so zapisana teoretična spoznanja o temi, ki jo obravnavamo. Opisan je gibalni razvoj ter gibalne sposobnosti, ravnotežje kot glavni del te naloge, čutilo za ravnotežje, kjer je opredeljena tudi občutljivost ravnotežnega organa. Opisano je tudi vzdrževanje ravnotežja, ohranjevanje telesnega težišča in motnje v ravnotežnostnem delovanju ter razvoj ravnotežja v predšolskem obdobju. Na koncu teoretičnega dela pa so še opredeljene nekatere dosedanje raziskave in ugotovitve ravnotežja. V empiričnem delu so predstavljeni namen in cilj raziskovalne naloge, razčlenitev pedagoškega eksperimenta ter rezultati. Namen raziskave je bil raziskati sposobnost ravnotežja otrok starih od 1 do 3 let, torej s pomočjo pedagoškega eksperimenta ugotoviti, v kolikšni meri lahko v vrtcu v obdobju dveh mesecev s pomočjo načrtovane in vodene vadbe izboljšamo ravnotežje pri otrocih starih od 1 do 3 let. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo zajeli 25 otrok, starih 1–3 let. Od tega je bilo 9 otrok eksperimentalne skupine in 16 otrok kontrolne skupine. V raziskavo smo vključili šest motoričnih testov, ki domnevno merijo ravnotežje. Na podlagi rezultatov, ki smo jih pridobili, smo ugotovili, da na koncu pedagoškega eksperimenta ni statistično značilne razlike v rezultatih motoričnih testov med eksperimentalno in kontrolno skupino, prav tako pa tudi ni statistično značilne razlike med spoloma pri otrocih starih od 1 do 3 let.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, motorične sposobnosti, ravnotežje, pedagoški eksperiment
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 309; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Lutka - moja prijateljica v stiski
Petra Slavinec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu na podlagi strokovne literature predstavljena lutka in njena vloga v vsakdanjem življenju v vrtcu. Izpostavljeni so njeni pozitivni učinki na otrokov razvoj, obenem pa tudi že poznani pristopi in metode, s katerimi lutke vključujemo v vrtec. V nadaljevanju pa so opisana še tista nekoliko manj znana področja, na katerih se prav tako uporablja lutka, kot so lutkovna terapija, igralna terapija, umetnostna terapija. Ti izrazi so uporabljeni in opisani, ker vsebujejo posebne elemente, ki jih prav tako lahko vključimo v lutkovne dejavnosti v vrtcu. Prav to pa je jedro praktičnega dela, v katerem smo na podlagi izvedenih dejavnosti v vrtcu dobili vpogled na to, kako se otroci odzovejo na lutko ljubljenko, kakšen odnos razvijajo z njo, kako jo vključijo v skupino, kako lutka vpliva na njihovo motivacijo pri dejavnostih, kako jim pomaga v težjih situacijah, kako doživljajo izdelovanje lutke in spontano igro z lutko ter na tak način povezovali pridobljeno teoretično znanje s praktičnimi izkušnjami.
Ključne besede: predšolski otrok, lutka, lutka kot terapevtsko sredstvo, lutkovna terapija
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 286; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

7.
Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok
Simona Pirnat, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok smo želeli ugotoviti vpliv športnega pedagoga v vrtcu na gibalne sposobnosti predšolskih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti predšolskega otroka. Najprej smo predstavili otrokov razvoj do tretjega leta starosti, in sicer v obdobju dojenčka in malčka, nato pa še v predšolskem obdobju. Predstavili smo faze in stopnje gibalnega razvoja. Zadnji del teoretične vsebine smo namenili športnemu pedagogu v vrtcu. V empiričnem delu smo na osnovi kavzalno-neeksperimentalne metode predstavili rezultate motoričnih testov. V raziskavo smo zajeli neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. To je bilo 56 otrok, starih od 2 do 3 let. V eksperimentalni skupini je bilo 28 otrok iz vrtca s športnim pedagogom, v kontrolni skupini pa je prav tako bilo 28 otrok iz vrtca brez športnega pedagoga. Rezultate testov smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih prikazali v tabelah. Za ugotavljanje razlik med dvema skupinama in vrednotenje zastavljenih hipotez smo uporabili T-test za neodvisne vzorce. Rezultati obdelave podatkov so naši zastavljeni hipotezi, da delo športnega pedagoga v vrtcu pozitivno vpliva na gibalne sposobnosti predšolskih otrok in da organizirana gibalna dejavnost v vrtcu vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti otrok, potrdili. Med skupinama tako obstaja statistično značilna razlika (p = 0,023; p < 0,05).
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, gibalna dejavnost, športni pedagog v vrtcu
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

8.
Mitsko v dramah Dominika Smoleta in Daneta Zajca
Marjana Florjan, 2005, diplomsko delo

Opis: Mitologija je zelo kompleksno podroĉje. Zaradi svoje pestrosti in veĉno aktualnih tem, ki se tiĉejo ţivljenja, privablja tiste, ki išĉejo odgovore na vprašanja o ţivljenju in njegovem smislu. S pomoĉjo izbranih mitoloških elementov, ki sem jih prouĉevala v dramskih tekstih Dominika Smoleta in Daneta Zajca, sem ţelela dobiti vpogled v njuno razmišljanje, interpretacijo ter vrednotenje mitskega izroĉila. Obenem pa poglobiti svoje znanje o skrivnostih mitološke simbolike. Pri raziskovanju sem spoznala tako kulturno kot tudi politiĉno ozadje, ki je vzpodbujalo avtorja/-e, da sta aktualno problematiko svojega ĉasa prestavila v nadĉasovni mitski prostor ter tako konflikt oĉistila vseh ideološko-politiĉnih ter druţbenih oznak, in ga predstavila kot obĉeĉloveški problem. Partijska politika povojnega ĉasa je namreĉ omejevala svobodo razmišljanja in govora ter obvladovala celotno kulturno-politiĉno podroĉje ter celo zasebnost posameznikov. Mitsko simboliko Smoletovih in Zajĉevih dram ter kulturno-politiĉno ozadje, ki je vplivalo na avtorja, da sta posegla v svet mita, sem objektivno opisala s pomoĉjo deskriptivne metode ter z zgodovinsko metodo pojasnila vzroke teh okolišĉin. S komparativno metodo sem med avtorjema primerjala razliĉnosti ter podobnosti vrednotenja mitološkega izroĉila ter njeno spreminjanje skozi zgodovino. Ugotovila sem, da nobeden od avtorjev ne verjame v mitsko resnico, obenem pa njene absolutnosti in resniĉnosti ne moreta zanikati. Dramatika zaradi osebnega razoĉaranja nad svetom, polnem vojn in nasilja, in ĉlovekom, ki sam kreira takšno ţivljenje, ne verjameta veĉ v uresniĉitev mitskega ţivljenja na zemlji. Kljub njunemu obupu nad ĉloveštvom pa lahko zatrdim, da sta oziroma da svoje pisateljsko poslanstvo izpolnjujeta – mitologijo oţivljata in njene resnice prenašata med ljudi.
Ključne besede: slovenska književnost, mitologija, Smole, Dominik, Zajc, Dane, mitsko, diplomska dela
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (612,18 KB)

9.
RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI OTROK STARIH OD 5 DO 6 LET
Nuša Kolenko, 2015, diplomsko delo

Opis: V strokovni literaturi lahko zasledimo, da se glasbene sposobnosti razvijajo postopno skozi vso otroštvo do odraslih let. Zanimalo nas je, na kakšni stopnji razvoja glasbenih sposobnosti se nahajajo otroci, stari od 5 do 6 let, torej otroci pred vstopom v šolo. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, načini preverjanja glasbenih sposobnosti, obravnavane pa so tudi glasbene dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu nas je zanimal razvoj glasbenih sposobnosti, še posebej razvoj ritmičnih in melodičnih sposobnosti. Opravili smo raziskavo, ki zajema 28 otrok, starih od 5 do 6 let. Uporabili smo 4 različne teste, ki so zajemali testiranje na področju ritmičnega in melodičnega posluha. Vse teste so otroci dobro opravili, zasledili smo le nekaj manjših težav, ki pa so za to obdobje normalne. Ugotovili smo, da imajo otroci bolje razvite ritmične sposobnosti, kot melodične. Pri testih preverjanja ritmičnih sposobnosti so imeli manj težav.
Ključne besede: Glasbene sposobnosti, glasbeni razvoj, preverjanje glasbenih sposobnosti, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
Mimične lutke - od izdelave lutk do predstave
Maruška Kužner, 2017, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu, z naslovom Mimične lutke – od izdelave lutk do predstave, bomo predstavili projektno delo, katerega cilj je bil izvedba lutkovne predstave na temo pravljice. Projektno delo je sestavljeno iz petih priprav in njihovih evalvacij. V teoretičnem delu diplomske naloge smo na podlagi strokovne literature najprej predstavili lutke, vrste lutk, opisali smo metode dela z lutko, predstavili smo, v kakšni povezavi sta vzgojitelj in lutka in otrok in lutka. V nadaljevanju smo predstavili še lutkovno gledališče in za konec še pravljico. V praktičnem delu je bil namen otrokom predstaviti pravljico in otrokom pomagati, da pravljico osvojijo. Nato na enostaven način predstaviti mimične lutke. Po pravljici skupaj izdelati mimične lutke ter otroke spodbuditi k igri in skupaj z otroki uprizoriti lutkovno predstavo. Na začetku smo se osredotočili na spoznavanje Afrike, afriških živali, ljudi ter njihovih običajev. Nadaljevali smo s predstavitvijo pravljice in mimične lutke. Sledilo je izdelovanje lutk in scene, katero smo nasledili z vajami za lutkovno predstavo, katero smo izpilili vse do lutkovne predstave.
Ključne besede: Lutke, otrok, pravljica, mimične lutke, lutkovna predstava, projektno delo v vrtcu.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 75; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici