SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2045
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kako z didaktično igro otroku približati temo o smrti in žalovanju
Sanja Stanković Petrović, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo smrt in žalovanje kot pomembno temo, ki je del vzgoje in izobraževanja otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu utemeljujemo, da je smrt del življenja ter da je potrebno otroku predstaviti jasne in razumljive informacije vezane na to temo, ob tem pa upoštevati otrokovo razvojno stopnjo in individualne značilnosti. Prav tako je pomembno, da odrasli dobro poznamo in razumemo procese žalovanja, tako pri odraslih kot pri otrocih, saj se proces žalovanja lahko prav tako razlikuje glede na starostno obdobje in druge okoliščine. Ugotavljamo tudi, da je še vedno premalo didaktičnih gradiv, ki se dotikajo te teme, zato smo v praktičnem delu naloge oblikovali in izdelali didaktično igro, ki lahko strokovnim delavcem v vrtcu in v začetnih razredih osnovne šole pomaga pri obravnavi te zahtevne tematike. Pri oblikovanju igre smo bili pozorni na posamezna didaktična načela (načelo nazornosti, načelo postopnosti, od lažjega k težjemu ipd.) ter na taksonomijo zahtevnostnih stopenj pri postavljanju vprašanj o temi smrt in žalovanje. Igro smo uporabili v skupini otrok starih od pet do šest let (N = 23), izmerili smo tudi učinke uporabe igre glede na znanje otrok. Rezultati so pokazali, da sta slikanica in didaktična igra ustrezna za drugo starostno obdobje ter da pripomoreta k učenju otrok o smrti in žalovanju. Z ocenjevanjem napredka v znanju otrok smo dokazali, da so nastale razlike v znanju pred in po načrtovani dejavnosti. S tem smo dosegli še en cilj diplomske naloge, in sicer prispevati kakovostno didaktično sredstvo, ki je lahko v pomoč vzgojiteljem in staršem oziroma vsem, ki delajo z otroki.
Ključne besede: Smrt, žalovanje, predšolski otrok, slikanica, didaktična igra.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

2.
Vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju
Barbara Kupčič, Tjaša Štrasner, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava plesne dejavnosti otrok v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo opredelili ples, ustvarjalnost v plesu, plesne spodbude, plesno vzgojo (oblike, metode, načela in otrokova potreba po plesu), ples kot umetnost v kurikulumu z opredeljenimi cilji, vlogo odraslih, primere plesnih dejavnosti za prvo in drugo starostno obdobje in načrtovanje v predšolskem obdobju (modeli načrtovanja, makro in mikro načrtovanje). Namen empiričnega dela diplomske naloge je bil preučiti vpliv spodbud na plesno izražanje otrok v prvem in drugem starostnem obdobju. Izveden je bil v vrtcu v okviru enomesečnega sklopa z naslovom »Pomlad pleše«. Ugotavljali smo, ali obstajajo razlike v učinku spodbud pri različno starih otrocih. Empirični del vsebuje mesečni sklop in priprave šestih izvedenih plesnih dejavnosti. Ugotovitve empiričnega dela so zapisane v evalvaciji neposrednega pedagoškega dela. Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do plesnih dejavnosti, če je ta predstavljena in načrtovana na zanimiv in izviren način. Otroci so ob primerno izbrani temi ter spodbudi k plesnemu izražanju ustvarjalni, v plesu se sprostijo in so notranje motivirani. Ustreznost teme moramo ob tem prilagoditi obema spoloma, saj le tako zagotovimo zanimanje za plesno dejavnost.
Ključne besede: ples, ustvarjalnost v plesu, plesna vzgoja, plesne spodbude, načrtovanje v predšolskem obdobju.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

3.
IGRA S KARTAMI ZA SPODBUJANJE LOGIČNO-MATEMATIČNEGA MIŠLJENJA
Saša Kastelic, 2017, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Igra s kartami za spodbujanje logično-matematičnega mišljenja smo predstavili pomen učenja matematike skozi igro, poudarili pomen nudenja možnosti razvijanja logično-matematičnega razmišljanja že v predšolskem obdobju in podrobneje opisali dve igri s kartami, in sicer igro »Hiša števil s kartami«, ter igro »Iz 5-k do celotne hiše števil«, pri čemer ima predvsem slednja velik potencial pri spodbujanju razvoja logično-matematičnega razmišljanja pri otrocih. V praktičnem delu smo opisali potek postopnega uvajanja omenjenih dveh iger v skupini 23 otrok, starih od 4 do 5 let, ki je potekalo več tednov, in sicer v sedmih fazah. Opažanja so pokazala, da je večina otrok razvijala logično-matematično razmišljanje, vendar je bila kljub večtedenskemu igranju igre ob koncu obdobja še vedno na prvi stopnji. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, katere glavni namen je bil evalvirati igro »Iz 5-k do celotne hiše števil« in raziskati, kakšno je razumevanje igre pri otrocih na začetku ter ob koncu seznanjanja z igro, vključevanje otrok v igro in napredek pri prepoznavanju števil. Rezultati so pokazali, da so tako dečki kot deklice proti koncu seznanjanja z igro v veliko večji meri razumeli potek igre, kakor na začetku in da je večina otrok ne glede na spol ob koncu obdobja seznanjanja z igro, igro razumela. Ugotovili smo tudi, da je k igri s kartami samostojno pristopalo več dečkov kot deklic, saj so deklice v večji meri potrebovale spodbudo vzgojiteljice. Glede pogostosti igranja igre s kartami pa so rezultati pokazali, da so se dečki v povprečju nekoliko večkrat vključevali kot deklice. Napredek pri prepoznavanju števil ob koncu obdobja seznanjanja z igro s kartami je bil zaznan tako pri dečkih kot pri deklicah.
Ključne besede: matematično-logično mišljenje, matematične igre, prosta igra, vzgojitelj, predšolska vzgoja.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (4,04 MB)

4.
Primerjava različnih vzgojnih konceptov za področje predšolske vzgoje
Marija Klobasa, 2017, diplomsko delo

Opis: Primerjanje med posameznimi področji predšolske vgzoje.Vrtec Montessori, Reggio Emilia, Waldorfski vtrec in javni vrtec.
Ključne besede: Montessori vrtec, Reggio Emilia, Waldorfski vrtec, javni vrtec.
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (941,32 KB)

5.
Pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka
Anja Zupanc, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka je bilo raziskano, kakšen je pomen načrtovanih in redno izvajanih gibalnih dejavnosti za gibalni razvoj otroka. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj v predšolskem obdobju, kateri so vplivi na gibalni razvoj in pogoji uspešnega načrtovanja gibalnih dejavnosti. V empiričnem delu smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo. V neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije smo vključili 44 vzgojiteljev. Kot merski instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Podatke smo kvantitativno obdelali in jih analizirali z deskriptivno in bivariatno statistiko. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da stopnja izobrazbe ne vpliva na količino načrtovanih gibalnih dejavnosti; da otrokom niso vsak dan na voljo načrtovane gibalne dejavnosti; vzgojiteljevo obvladovanje različnih športov ne vpliva na količino načrtovanih gibalnih dejavnosti; da vzgojitelji omogočijo otrokom gibanje na prostem večkrat na teden, ne glede na vreme; da vzgojiteljeva športna aktivnost v njihovem prostem času ni povezana s pogostostjo izvajanja gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcu in da stopnja izobrazbe ni povezana s preverjanjem.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, načrtovanje gibalnih/športnih dejavnosti, športna aktivnost vzgojiteljev
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (782,37 KB)

6.
Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcu
Romana Trontelj, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Izkoriščanje vadbenih površin v vrtcu smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja zadovoljstva otrok z igro v telovadnici, na igrišču, na travniku in v gozdu. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili in podrobneje opisali značilnosti otrokovega celostnega razvoja, se osredotočili na otrokovo igro ter opisali različne možnosti gibalno/športnih površin v vrtcih. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Za merski inštrument smo uporabili intervju, sestavljen iz strukturiranih vprašanj odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga je sestavljalo 22 otrok, starih od 5 do 6 let iz vrtca Ivančna Gorica, enota Pikapolonica, s katerimi smo intervju izvajali vsakih 14 dni v obdobju dveh mesecev. Dobljene podatke smo kvantitativno obdelali na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo frekvenčne distribucije in jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da je zadovoljstvo otrok različno glede na posamezne površine. Otroci so svoje ocene podali glede na vnaprej zastavljeno lestvico s tremi odgovori (zelo mi je bilo všeč – ocena 1; malo manj mi je bilo všeč – ocena 2; ni mi bilo všeč – ocena 3). Najnižjo povprečno oceno pri igri na različnih vadbenih površinah so otroci podali telovadnici in ne gozdu, kot smo sprva predvidevali. Prav tako pa smo ugotovili, da obstajajo razlike med spoloma pri zadovoljstvu na posameznih površinah.
Ključne besede: predšolski otrok, celostni razvoj, igra, vadbene površine
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (538,70 KB)

7.
Pomen hoje za razvoj motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju
Jožica Dremelj, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen hoje za razvoj motoričnih sposobnosti v predšolskem obdobju je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V prvem delu smo predstavili pomen gibalno/športnih dejavnosti za otrokov razvoj, razčlenili motorične sposobnosti in v zadnjem delu teoretičnega dela namenili poudarek hoji in njenim razvojnim mejnikom. V empiričnem delu pa smo predstavili in analizirali dobljene podatke, za pridobitev katerih smo uporabili eksperimentalno metodo, kot merski instrument pa smo uporabili osem različnih motoričnih testov. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni iz konkretne populacije, ki ga predstavljajo predšolski otroci iz okolice Ivančne Gorice in Višnje Gore. Zajeti sta dve skupini predšolskih otrok v starosti od 2 do 3 let. Eksperimentalno skupino sestavljajo otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enota Marjetica, ki so v času enega leta imeli vsakodnevne načrtovane dejavnosti s področja hoje, kontrolno skupino pa sestavljajo otroci iz Vrtca Ivančna Gorica, enota Polžek Višnja Gora, ki niso imeli posebnega poudarka na dejavnostih s področja hoje. V empiričnem delu je bilo s pomočjo bivariantne analize in deskriptivne statistike potrjeno, da vsakodnevne vodene in organizirane dejavnosti hoje pozitivno vplivajo na razvoj motoričnih sposobnosti otrok in da otroci, ki vsakodnevno hodijo po različnih površinah, bolj napredujejo v gibalnem razvoju od otrok, ki tega vsakodnevno ne počno.
Ključne besede: gibalne/športne dejavnosti, predšolski otrok, hoja, motorične sposobnosti, motorični razvoj
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (711,43 KB)

8.
Pomen proste igre za razvoj socialnih veščin otrok v predšolskem obdobju
Ana Bukovec Krenn, 2017, diplomsko delo

Opis: Družba, v kateri živimo, od staršev in strokovnih delavcev v vrtcih zahteva prilagajanje, sprejemanje kompromisov, dogovarjanje itn. Velikokrat se odrasli ne zavedamo, kako naša komunikacija in vedenje oblikujejo socialne kompetence otroka, kateremu smo vzgled v vsakodnevnem življenju. Otrok se sprva socialnih veščin uči od staršev, v vrtcu od vzgojiteljev. Preko igre s sovrstniki se uči socialnih interakcij, komuniciranja, dogovarjanja, sodelovanja ter oblikuje vedenja, ki so sprejemljiva in nesprejemljiva. Spodbujanje razvoja socialnih veščin omogoča otrokom, da v poznejšem obdobju svojega življenja lažje vzpostavljajo pozitivne medsebojne odnose, vzpostavljajo pozitivno komunikacijo z drugimi ter razvijejo občutek za medsebojno sodelovanje, skrb in pomoč drugim. Razvijejo pozitivno samopodobo in samospoštovanje. V diplomskem delu smo predstavili pomen proste igre za razvoj socialnih veščin v vrtcu. Opisali smo vrste igre, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju, vlogo odraslih in sovrstnikov pri razvijanju socialnih veščin, socialni razvoj otrok v predšolskem obdobju in izpostavili posamezne socialne veščine, katere otrok razvija v prosti igri v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo predstavili izsledke opazovanj otrok II. starostnega obdobja, v starosti 3–4 let, pri prosti igri s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo še absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol otroka. V vsakem izmed opazovanj smo primerjali način komuniciranja, izražanje čustev in vedenja ter oblikovanje medosebnih odnosov in sodelovanja med deklicami in dečki. Med posameznimi sklopi opazovanj smo izvajali vodene aktivnosti za spodbujanje razvoja socialnih veščin ter primerjali socialne veščine otrok prvega in tretjega opazovanja proste igre.
Ključne besede: igra predšolskega otroka, komunikacija, konflikti, medosebni odnosi, prosocialno vedenje.
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

9.
Vpliv staršev na mejnike v gibalnem razvoju otroka
Vanja Jug, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na mejnike v gibalnem razvoju otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibanje in šport, mejnike v gibalnem razvoju otroka, vključevanje otrok v dodatne športne dejavnosti ter vlogo družine pri športu. Cilj empiričnega dela naloge je bil preveriti, koliko so športno aktivni starši, koliko so športno aktivni otroci, koliko so športno aktivni starši skupaj s svojimi otroki, kdaj otroci dosežejo mejnike v gibalnem razvoju, ali se doseganje razvojnih mejnikov razlikuje glede na to ali ima otrok starejšega sorojenca in ali starost staršev vpliva na različno doseganje mejnikov v gibalnem razvoju otrok. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili naše ugotovitve, ki smo jih pridobili v raziskavi in odgovore na raziskovalna vprašanja. V raziskavo smo vključili neslučajnosten vzorec in iz konkretne populacije 236 staršev otrok, starih 2–6 let iz vrtcev Korena, Duplek in Tezno. Uporabili smo kvantitativno tehniko zbiranja in obdelave podatkov. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (t-preizkus, analize variance, χ²-preizkus, Levenov test homogenosti varianc). Iz rezultatov v našem zaključnem delu smo ugotovili, da starši nimajo nikakršnega vpliva na čas, v katerem otroci dosegajo mejnike v gibalnem razvoju.
Ključne besede: gibanje, šport, organizirane športne aktivnosti, mejniki, vpliv staršev
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (783,46 KB)

10.
Nekateri vidiki dela v tandemu med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice
Nina Marguč, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu želimo poudariti pomemben vidik tandemskega in timskega dela, predstaviti pozitivne dejavnike, ki vplivajo na boljšo učinkovitost tandema ter timskega dela, izpostaviti pa želimo tudi negativne dejavnike, ki lahko to delo tudi otežujejo. Timsko delo je delo določene skupine ljudi, ki predstavlja različna mnenja posameznikov z namenom uresničitve določenega cilja pri delu. Vsakdo v skupini ima določeno znanje, ki ga lahko vedno uporabi pri reševanju določenih problemov. Posamezniki v timu razpravljajo o svojih zamislih, proučujejo zamisli drugih, iščejo rešitve in se skupno odločajo o poteku poti do zastavljenih ciljev. Za učinkovito delo v vrtcu naj bi se naloge tandema med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice prepletale ter dopolnjevale. V preteklosti so bile naloge vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice različne ter nekako ločene. Vzgojiteljica je bila odgovorna za pedagoško delo, pomočnica pa je predvsem varovala otroke. Z uvedbo kurikuluma za vrtce pa so naloge tima jasno določene in naj bi se prepletale ter dopolnjevale. Temeljni cilj diplomskega dela je preveriti mnenja vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic o tandemskem delu, kako ga izvajajo, kakšna je komunikacija med njimi ter kako si delijo pedagoško delo. V raziskovalnem delu bomo na podlagi anketnega vprašalnika med zaposlenimi v vrtcu, ki delajo v tandemu, ugotavljali njihov vidik tandemskega dela glede načrtovanja dela v timu, izvajanja in evalvacije timskega dela, delitve pedagoškega dela, poteka komunikacije med vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice ter zaznavanja medsebojnega odnosa bodisi na delu ali izven delovnega časa
Ključne besede: člani tandema, komunikacija, motivacija, tandem, tim, timsko delo
Objavljeno: 21.07.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (931,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici