Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen diplomskega dela je predšolske otroke seznaniti z glasbenimi poklici operni pevec, inštrumentalist, dirigent in skladatelj. V vrtcu smo izvedli in posneli načrtovane dejavnosti, nato pa na osnovi posnetka opravili analizo glede na načrtovane cilje, vsebino in metode dela ter interes otrok. Ob tem smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja, vezana na realizacijo ciljev ter izražanje interesa otrok do izvedenih dejavnosti. Ugotovili smo, da so bili cilji usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnosti pri večini otrok realizirani. Otroci so izražali največ interesa do glasbenih dejavnosti igranje na glasbila ter najmanj interesa do glasbene dejavnosti ustvarjanje v glasbi. Otrokom je bilo vokalno ustvarjanje tuje, pri ustvarjanju na inštrument pa so potrebovali dodatno vzpodbudo.
Ključne besede: glasbeni poklici, predšolski otroci, operni pevec, inštrumentalist, dirigent, skladatelj
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 7; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Izbruhi togote pri predšolskih otrocih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo povzeli dosedanje ugotovitve iz ustrezne strokovne literature. Dotaknili smo se pojma togota, spoznali zgodnje izbruhe togote in izbruhe togote pri starejših otrocih, razloge in sprožilce togote, načine vedenja, kadar smo jezni, tehnike, taktike ter smernice za obvladovanje izbruhov. V empiričnem delu pa smo izvedli raziskavo, katere namen oziroma cilj je bil ugotoviti, pri katerem spolu so izbruhi togote pogostejši, kako se kažejo, kateri so razlogi po mnenju vzgojiteljev predšolskih otrok za izbruh togote glede na spol in kako jih ublažimo. Podatke smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih obdelali s statističnim programom SPSS ter rezultate interpretirali. Na vprašanja so odgovarjali vzgojitelji predšolskih otrok. Ugotovili smo, da so izbruhi togote enako pogosti pri obeh spolih, se pa pojavijo razlike med spoloma pri razlogih in pri načinu pomiritve izbruha togote.
Ključne besede: togota, izbruhi, deklice, dečki, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 20; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Z izbrano temo smo želeli preučiti odnos, strategijo in znanje, ki jih imajo smučarski skakalci glede klinične športne prehrane ter kakšna je njihova sestava telesa. Smučarski skoki spadajo med športe, pri katerih je nizka telesna masa zelo pomembna. Opredelimo jih kot gravitacijske športe, kar pomeni, da povečana telesna masa omejuje dobro izvedbo. Nizka telesna masa je eden izmed dejavnikov uspešnosti; vendar je treba upoštevati, da lahko zelo nizka telesna masa povzroči resne težave pri telesnih zmogljivostih zaradi zmanjšanja skakalne sile, splošne šibkosti in obvladovanja sil pri doskokih. Predvsem pa se povečata tveganje za telesno in duševno zdravje. Ker je dolgotrajno ohranjanje nizke telesne mase zelo težko izvedljivo in zahteva kar nekaj znanja, je namen naloge analiza prehranskih strategij smučarskih skakalcev. Poglavitni cilj klinične športne prehrane je zadostitev energijskim in hranilnim potrebam vrhunskega športnika. To je potrebno za kakovostno telesno regeneracijo in adaptacijo na trening, ohranjanje njegovega zdravja in za preprečitev poškodb. Prehranska strategija neposredno vpliva na telesno maso skakalcev, ki je regulirana glede na indeks telesne mase (ITM). Uvedba kriterija ITM, ki določa dolžino smuči, je zmanjšala prednost lahkih skakalcev, vendar je kljub uporabi krajših smuči še vedno v določenih mejah predstavlja prednost nizka telesna masa. Zato si smučarski skakalci v športni praksi prizadevajo k optimalno nizki telesni masi. To nakazujejo tudi rezultati naše raziskave, kjer se pokaže, da zaradi želje po nizki telesni masi smučarski skakalci izpuščajo obroke in si sami prilagajajo svoje prehranske strategije. To se odraža na meritvah telesne sestave, ki kažejo na nizek delež puste mase kljub normalnemu indeksu telesne mase ob primerni stopnji hidracije in dokaj nizek fazni kot. Ravno slednji je pokazatelj splošnega zdravstvenega in prehranskega stanja posameznika ter odraža tudi športnikovo zmogljivost. V analizi rezultatov meritev sestave telesa smo tako pri smučarskih skakalcih ugotovili, da nizka telesna masa ne sovpada s strokovnimi merili zdrave sestave telesa. Zato bi bilo iz vidika zdravja pri smučarskih skakalcih, bolj optimalno določanje sestave telesne mase kot pa merjenje ITM. Na ta način, bi lažje zaščitili pusto maso športnikov, ki je determinanta njihovega zdravja. Zdravo razmerje telesnih mas je namreč ključno izhodišče za nadzor zdravja športnikov v športih, kje nizka telesna masa predstavlja tekmovalno prednost.
Ključne besede: športna prehrana, smučarski skakalci, prehranska strategija, sestava telesa
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 61; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih je bil preverjanje razvitosti ritmičnih sposobnosti pri predšolskih otrocih ter spodbujanje in razvijanje le-teh z izvedbo glasbeno-didaktičnih iger v oddelku otrok starih od 4 do 5 let. S pomočjo opazovalnih listov smo med izvajanjem glasbeno-didaktičnih iger spremljali otroke v izražanju interesa in veselega razpoloženja ter v doseganju zastavljenih ciljev v posamezni didaktični enoti. Otroci so bili zelo zainteresirani za igranje glasbeno-didaktičnih iger, med izvajanjem so zelo uživali, se med igro sprostili in veselili. Z nekaj ustrezne motivacije so otroci dosegali zadane cilje.
Ključne besede: Ritem, razvoj ritmičnega posluha, ritmični posluh, glasbeno-didaktične igre.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 79; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,84 MB)

Opis: Glasba je za razvoj otroka zelo pomembna, ključno pa je tudi, da vzgojitelji čimbolj kakovostno načrtujemo glasbene dejavnosti že v prvem starostnem obdobju otrok. Cilj izvajanja glasbenih dejavnosti je predvsem, da pri otrocih vzbujamo interes in veselje do glasbe ter hkrati vplivamo na glasbeni razvoj otrok. Namen diplomskega dela je ugotoviti kvantiteto in kvaliteto načrtovanja glasbenih dejavnosti v vrtcih in v prvem starostnem obdobju otrok. V teoretičnem delu obravnavam teoretična izhodišča o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti ter pomen le-teh za optimalen razvoj predšolskega otroka. V empiričnem delu pa sem s pomočjo anketnega vprašalnika za vzgojitelje, zaposlene v prvem starostnem obdobju prišla do ugotovitev, da anketirane vzgojiteljice v večini usmerjene glasbene dejavnosti načrtujejo vsaj enkrat tedensko, neusmerjene pa več kot dvakrat tedensko. V največji meri se poslužujejo procesno-razvojnega modela načrtovanja, za pisanje priprav pa največkrat uporabljajo dnevne priprave, ki so del širše didaktične enote. Prav tako sem ugotovila, da otroci največ interesa izražajo do petja pesmi in igranja na glasbila ter da se vzgojiteljice pri načrtovanju s težavami ne srečujejo.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, načrtovanje, predšolski otrok, kurikulum za vrtce, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 57; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,06 MB)