SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2016
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba ploščic za vzorčke na področju aritmetike in delov celot
Sabina Kmetec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba ploščic za vzorčke na področju aritmetike in delov celot so predstavljene nekatere aktivnosti z uporabo teh ploščic iz seta za vzorčke. Sledili smo aktivnostim, ki so navedene v članku Hungry for Early spatial and Algebraic Reasoning. Otrokom smo najprej predstavili uporabo in pomen ploščic za vzorčke. Za večjo motivacijo in čim bolj zanimivo in razumevajočo razlago za otroke smo uporabili tudi lutko gosenico Berto, ki je otroke še bolj motivirala k sodelovanju. Otroci so se skozi aktivnosti srečali s področjem aritmetike in delov celote.
Ključne besede: matematika, aritmetika, števila, štetje, liki, deli celote, ulomki, vzorci, aktivnosti, predšolska vzgoja, ploščice za vzorčke
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,57 MB)

2.
Upravljanje gibanja pri otrocih s posebnimi potrebami
Natalija Kranjec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Upravljanje gibanja pri otrocih s posebnimi potrebami je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili otroke s posebnimi potrebami, gibalni razvoj pri otrocih s posebnimi potrebami in spremljanje gibalnega razvoja. Namen diplomskega dela je bil raziskati upravljanje gibanja pri otrocih s posebnimi potrebami. Cilj empiričnega dela pa je bil raziskati eksplozivno moč, koordinacijo in ravnotežje pri otrocih s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo izvedli motorične teste na vzorcu iz konkretne populacije, in sicer na otrocih s posebnimi potrebami, ter rezultate primerjali z rezultati nekaterih raziskav, ki so bile narejene na zdravih otrocih. S kvantitativno obdelavo testov smo ugotovili, da imajo otroci s posebnimi potrebami pri upravljanju eksplozivnih gibov, pri upravljanju koordinacije gibov in pri upravljanju vzpostavljanja in ohranjanja ravnotežja večje težave kot zdravi otroci.
Ključne besede: upravljanje gibanja, otroci s posebnimi potrebami, koordinacija, ravnotežje, eksplozivna moč
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (796,06 KB)

3.
Vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok
Tjaša Trep, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali vlogo vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju motorično nadarjenih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili pojem nadarjenost, predstavili modela nadarjenosti in dejavnike, ki vplivajo na razvoj nadarjenosti. Predstavili smo pravice, potrebe in značilnosti motorično nadarjenih otrok in pojasnili, zakaj je pomembno njihovo zgodnje odkrivanje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kakšna je vloga vzgojitelja pri zgodnjem odkrivanju, in sicer koliko so vzgojitelji za to delo usposobljeni, ali prepoznavajo motorično nadarjene, kakšne individualne možnosti jim omogočajo in kakšno spodbudno okolje jim nudijo. V raziskavo smo vključili neslučajnostni vzorec konkretne populacije 120 vzgojiteljic/vzgojiteljev, zaposlenih v javnih vrtcih Republike Slovenije, na območju podravske regije. Pridobili smo 102 izpolnjena anketna vprašalnika in jih zaradi pomanjkljivosti obdelali 99. Uporabili smo deskriptivno metodo in kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Pridobljene podatke smo obdelali s kvantitativno tehniko obdelave podatkov (frekvenčne distribucije in 2-preizkus). Ugotovili smo, da so vzgojitelji dobro usposobljeni za delo z motorično nadarjenimi, ne glede na delovno dobo ali stopnjo izobrazbe, in da prepoznavajo motorično nadarjene otroke, pri tem pa ni razlike med prepoznavanjem v prvem in drugem starostnem obdobju ali v kombinirani skupini, niti med različno starimi vzgojitelji. S pomočjo pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so po mnenju anketiranih vzgojiteljev možnosti individualnega dela slabe in da se večina vzgojiteljev strinja, da otrokom nudijo zadovoljivo spodbudno gibalno okolje.
Ključne besede: nadarjenost, motorično nadarjeni, zgodnje odkrivanje, vzgojitelj, otroci
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

4.
Sistematičen pregled aktivnosti s področja astronomije v vrtcu
Katja Horvat, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočimo na dejavnosti s področja astronomije, ki so primerne za neposredno uporabo v praksi pri delu s predšolskimi otroci. V prvem delu postavimo teoretična izhodišča in opišemo pojme s področja astronomije. V drugem delu predstavimo sistematičen pregled dejavnosti, ki smo jih razvrstili glede na čas (dnevne in nočne aktivnosti) in prostor izvajanja (zunanje in notranje aktivnosti). Na več kot trideset primerih prikažemo zanimiv in pester nabor aktivnosti, ob katerih lahko otroci spoznajo naše Osončje, zvezde, gibanje Lune, svetlobo in sence, delovanje raket, itd.. Dejavnosti v veliki meri predvidevajo aktivno vključevanje otrok, kar še toliko bolj pripomore k samemu zanimanju in motivaciji za spoznavanje astronomije.
Ključne besede: astronomija, vrtec, vesolje, naravoslovje v vrtcu, planeti in nebesna telesa
Objavljeno: 09.05.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,93 MB)

5.
Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesa
Petra Časar, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Dinamika medsebojnih odnosov in ustvarjalni proces študentov predšolske vzgoje na področju plesa temelji na opravljeni raziskavi, ki je predstavljena v empiričnem delu, v teoretičnem delu pa je poudarek na teoretičnih znanjih, ki so bila v pomoč pri obdelavi raziskave. Najprej je razčlenjen program študija predšolske vzgoje in podrobno sta predstavljena predmeta Didaktika plesne vzgoje in izbirni predmet Plesna dramatizacija v vrtcu. Teoretični del zajema tudi faze ustvarjalnega procesa po Ani Maletić, prvih osem Labanovih tem, skupinsko dinamiko in študijo primera. Temeljna raziskava je sestavljena iz treh delov, in sicer dveh anket in sprotnega pisanja dnevnika. Z metodo anketiranja so bili pridobljeni rezultati glede izpolnitve pričakovanj študentov, ki so predstavljeni v grafičnih prikazih. Raziskava se je izvajala enkrat tedensko in trajala tri mesece, ko so se sprotno beležile pomembne vsebine.
Ključne besede: Študijski program predšolska vzgoja, skupinska dinamika, študija primera, Labanove teme, ustvarjalni proces
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (862,78 KB)

6.
Matematične aktivnosti:hišice
Špela Grobelšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh ključnih delov. V prvem delu, torej v teoretičnem delu, je predstavljeno, kako matematiko približamo otrokom v vrtcu in kakšna je pri tem vloga odraslega. Predstavljena sta tudi pojma subitizacija in kontekst ter didaktični pripomočki, s katerimi se otroci srečujejo na področju matematike. Opisano je, kako jih lahko uporabljamo v vrtcu. Predstavljenih je nekaj aktivnosti, povezanih s subitizacijo. V praktičnem delu je natančneje pojasnjena aktivnost Hišice, ki je bila izvajana v vrtcu. Gre za aktivnost, ki se izvede s subitizacijskimi karticami, z namenom spoznavanja velikostnih odnosov med števili pri otrocih. V okviru empiričnega dela so prikazani rezultati pedagoškega eksperimenta. Po začetnem testiranju v obeh primerjalnih skupinah so aktivnost Hišice več dni izvajali v eksperimentalni skupini. Končno testiranje je pokazalo, da so otroci eksperimentalne skupine dosegli boljše rezultate pri vseh nalogah v okviru aktivnosti Hišice. Nadalje je raziskava pokazala, da so otroci eksperimentalne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi uspešnejši od otrok kontrolne skupine z nižjimi matematičnimi sposobnostmi. Le-to nakazuje, da lahko s posvečanjem večje pozornosti posamezni spretnosti in omogočanju izkušenj s subitizacijo napredujejo tudi otroci, ki imajo nižje matematične sposobnosti.
Ključne besede: matematika, subitizacija, kontekst, eksperiment, aktivnost Hišice.
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (2,37 MB)

7.
Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti
Lea Rošker, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Gibalni razvoj otroka v prvem letu starosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka vse do njegovega prvega leta starosti. Opisali smo tudi opremo in pripomočke, ki so potrebni pri organizirani gibalno/športni vadbi, potek vaj, ki potekajo od rojstva pa do prvega leta in kako vadba vpliva na otroka, če jo obiskujejo skupaj s starši. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate, ki smo jih pridobili s kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja na neslučajnosti vzorec iz konkretne populacije otrok, ki obiskujejo vodeno gibalno aktivnost s starši in naključno izbranimi otroki s starši, ki ne obiskujejo vodene gibalne aktivnosti. Kot merski instrument smo uporabili anketo sestavljeno iz vprašanj zaprtega tipa in podatke obdelali na osnovi kvantitativne obdelave in s pomočjo statističnega programa SPSS 20.0 ter jih prikazali v obliki tabel. Ugotovili smo, da vodena gibalno/športna aktivnost ne pripomore k hitrejšemu gibalnemu razvoju otroka in da se med deklicami in dečki ne pojavljajo razlike. Starši, ki so sami športno aktivni in tisti, ki se s športom ne ukvarjajo, so enako časa gibalno/športno aktivni s svojim otrokom na teden. Vadba skupaj s starši pozitivno vpliva na otroka, vendar pa za to gibalni razvoj ni hitrejši.
Ključne besede: Gibali razvoj, prvo leto, gibalna aktivnost
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 41
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

8.
Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti
Maša Medved, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen gibanja za zdravje in razvoj, vlogo okolja in predvsem družine pri športnem udejstvovanju predšolskih otrok ter organizirane gibalne dejavnosti za predšolske otroke. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika zaprtega tipa. V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 94 staršev predšolskih otrok, ki obiskujejo vrtec Poljčane in vrtec Pragersko. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko in jih tabelarno prikazali. Želeli smo ugotoviti dejavnike in razloge, ki vplivajo na vključevanje predšolskih otrok v organizirane gibalne dejavnosti. Ugotovili smo, da je največ staršev predšolskih otrok športno aktivnih večkrat na teden; da največ staršev predšolskih otrok skupaj s svojim otrokom kolesari; da športna aktivnost staršev ne vpliva na športno aktivnost otrok; da starši najpogosteje vključijo svojega otroka v organizirano športno vadbo zaradi izboljšanja gibalnih sposobnosti otroka; da vključenost otrok v organizirano športno vadbo ni odvisna od izobrazbe staršev; da starši, ki so bili v otroštvu vključeni v športno društvo pogosteje vključujejo svoje otroke v organizirano športno vadbo; da je v organizirane gibalne dejavnosti vključenih več deklic kot dečkov.
Ključne besede: predšolski otrok, organizirane gibalne/športne dejavnosti, športna aktivnost otrok, športna aktivnost staršev, gibanje
Objavljeno: 19.04.2017; Ogledov: 79; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (915,36 KB)

9.
Nekateri konteksti in aktivnosti za 10 okvir v predšolskem obdobju
Teja Kojc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Nekateri konteksti in aktivnosti za 10 okvir v predšolskem obdobju je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere didaktične pripomočke, ki jih lahko uporabljamo v predšolskem obdobju za razvoj mejnikov pri številih. Posebej smo se osredotočili na 5 in 10 okvir. V ta namen smo predstavili članek Janice Novakowski, z naslovom Developing »Five-neess« in Kindergarten, kjer je avtorica s predšolskimi otroki naredila raziskavo razumevanja števila 5 in v članku predstavila dejavnosti s številom 5 ter podala ugotovitve. Mejnik pet predstavlja pomembno ločnico v razvoju pojma število. Naslednja ločnica je mejnik deset, ki jo razvijamo z uporabo 10 okvirja. V ta namen smo v nalogi predstavili pripomoček 10 okvir, njegovo izdelavo ter nekatere dejavnosti z 10 okvirjem. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s skupino 29 otrok, starih med 4 in 5 leti. Z njimi smo izvedli inicialni test ter preverili njihovo predznanje, nato smo z vsakim otrokom izvajali štiri dejavnosti z 10 okvirjem ter ponovili prvi test, ki je tokrat igral vlogo finalnega testa. Rezultate smo zbirali z opazovalnim listom ter jih predstavili v tabelah in grafih. S tem smo želeli preveriti učinkovitost matematično didaktičnega pripomočka 10 okvir in njegov vpliv na otrokovo matematično mišljenje.
Ključne besede: predšolski otrok, matematika, matematično didaktični pripomoček, 10-okvir, mejnik 5, mejnik 10
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (3,28 MB)

10.
Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj otroka
Klaudija Rokavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Pomen gibanja v naravi za gibalni razvoj otroka je bilo raziskano, ali gibanje v naravi vpliva na gibalni razvoj otroka. Na osnovi empiričnih rezultatov motoričnih testov je bilo ugotovljeno, koliko gibanje v naravi pripomore k boljšim rezultatom, primerjani pa so bili tudi rezultati motoričnih testov med eksperimentalno in kontrolno skupino. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so bili opisani gibalni razvoj otroka od rojstva do šestega leta starosti, gibalne dejavnosti v zimskem in poletnem času, vloga redne gibalne dejavnosti in vpliv pomanjkanja gibanja za otrokov gibalni razvoj. Opisana je bila tudi vloga vzgojitelja pri gibalnih aktivnostih v naravi. V empiričnem delu je bilo s pomočjo motoričnih testov ugotovljeno, koliko gibanje v naravi pripomore k razvoju motoričnih sposobnosti, ali zmanjšuje število dni izostankov zaradi bolezni in ali izostanki zaradi bolezni vplivajo na razvoj motoričnih sposobnosti. Za pridobitev rezultatov je bila uporabljena eksperimentalna metoda. Otroci eksperimentalne skupine so velik poudarek namenili gibanju v naravi skozi celotno šolsko leto, otroci kontrolne skupine pa so v času trajanja eksperimenta izvajali gibalne športne dejavnosti po letnem delovnem načrtu oddelka. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena kvantitativna tehnika, kot merski instrument pa je bilo uporabljenih 12 različnih motoričnih testov. Na podlagi pridobljenih in obdelanih rezultatov je bilo ugotovljeno, da gibanje v naravi pozitivno vpliva na zdravje otrok.
Ključne besede: gibalni razvoj, motorične sposobnosti, gibalne športne dejavnosti, gibanje v naravi, zdravje otrok.
Objavljeno: 03.04.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 45
.pdf Polno besedilo (715,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici