SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2214
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvojni mejniki socialno-emocionalnega razvoja v predšolskem obdobju
Polona Kangler, 2018, diplomsko delo

Opis: Področje socialno-emocionalnega razvoja je eno pomembnejših področij v razvoju predšolskega otroka. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili razvojne mejnike socialnega in emocionalnega razvoja, ki strokovnim delavcem pomagajo pri organizaciji spodbudnega okolja ter pri načrtovanju primernih dejavnosti za skupino ali posameznega otroka, s katerimi pripomorejo k spodbujanju socialnega in emocionalnega razvoja. Zelo pomembno je, kakšne spodbude in možnosti otroku nudijo strokovni delavci, saj s tem vplivajo na socialno-emocionalni razvoj. Empirični del zajema raziskavo (N = 180), kjer smo ugotovili, da strokovni delavci slabše poznajo razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje, saj so bili deleži pravilnih odgovorov, in sicer za področja: navezanost, emocionalno izražanje, zaznavanje sebe, odnos z odraslimi in odnos z vrstniki, večinoma pod 50 %. Tisti, ki imajo manj kot 10 let delovnih izkušenj, so dosegli nekoliko boljše rezultate v poznavanju mejnikov, od tistih z več kot 10 let delovnih izkušenj, razlik glede na delovno mesto ni bilo. Raziskava je pomembna z vidika izobraževanja strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in z vidika uporabe metod za spodbujanje socialno-emocionalnega razvoja otrok, ki je ključen dejavnik pri uspešnem vključevanju otrok v šolo in širše družbeno okolje.
Ključne besede: razvojni mejniki, socialni razvoj, emocionalni razvoj, predšolska vzgoja, vzgojitelji
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Lutka zmore vse
Urška Leš, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo stremi k izvajanju dejavnosti z lutkami v smislu, da bi se vzgojitelji in drugi strokovni delavci pogosteje posluževali dela z lutko v otrokovem vsakdanu. Predvsem želimo opozoriti na pozitivne učinke dela z lutko, vpliv na dnevno rutino v vzgojno-izobraževalnih institucijah in navsezadnje tudi doma, ko je otrok v stiku z družino in prijatelji. Med drugim smo se osredotočili na samega lutkarja in lutkarstvo, tekom prebiranja diplomskega dela pa bo mogoče spoznati vrste lutk in metode dela z njimi. Predstavili smo tudi, kako lutka vpliva na vzgojo, v katere vidike vzgoje posega in predvsem kdo je tisti, ki je za delo z lutkami zaslužen in tako vpliven na vzgojo otrok. Ker poznamo različne vrste kot tudi metode lutk, lahko z lutkovnimi dejavnostmi pričnemo že v jasličnem oddelku. Lutka naj otroka spremlja v njegovem vsakdanu ter ga že ob prestopu vrat igralnice lepo pozdravi in ga preko različnih aktivnosti pospremi vse do takrat, ko bo otrok odšel domov. Lutka naj to počne znova in znova, s čimer dosežemo zaupanje tako med otrokom in lutko kot med otrokom in vzgojiteljem, hkrati pa pomembno vplivamo na razvoj samopodobe, razvijanje socialnih odnosov, odpravljanje razvojnih težav otrok ter na sodelovanje med družino, vrtcem in otrokom.
Ključne besede: lutka, delo z lutko, vrste lutk, metode dela z lutkami, vzgoja, lutkarstvo, starši, vrtec
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (845,40 KB)

3.
Marionete v vrtcu
Nuša Ajlec, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, z naslovom Marionete v vrtcu, je v teoretičnem delu predstavljeno, kaj je lutka, katere so metode dela z lutko, kakšna je vloga in čarobna moč lutke, kako vse lahko uporabimo lutke pri dejavnostih v vrtcu ter opis marionet. Empirični del diplomske naloge zajemajo predstavljeni rezultati raziskave, opravljene na vzorcu 76-ih strokovnih delavk, zaposlenih v Prleških vrtcih v Ljutomeru, Veržeju, Križevcih pri Ljutomeru, Radencih in Sv. Juriju ob Ščavnici. Zanimalo nas je, kako pogosto se v vrtcih uporabljajo marionete, kako pogosto so prisotne oz. uporabne pri izvajanju vzgojnih dejavnosti, koliko v vrtcih poznajo lutke, predvsem marionete, in kako pogosto strokovne delavke ustvarjajo lutkovne igre z marionetami. Empirični del raziskave zaključujemo z analizo pridobljenih podatkov. Ugotovili smo, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic zelo malo ali pa sploh ne uporabljajo marionet v vrtcih. Druge vrste lutk (lutke na palici, mimične lutke, ploske lutke, prstne lutke, ročne lutke in senčne lutke) pa so bolj ali manj vsakodnevno prisotne pri dejavnostih v lutkovnem kotičku.
Ključne besede: otrok, lutka, vrste lutk, marionete, pogostost uporabe marionet.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (726,83 KB)

4.
Razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha pri otrocih starih od 5 do 6 let
Ana Vrabič, 2018, diplomsko delo

Opis: Glasba je del področja umetnosti v Kurikulumu za vrtce, zato mora biti v vrtcu obvezno prisotna. V teoretičnem delu naloge smo v začetku opisali pomen glasbe v človekovem življenju, nadaljevali pa smo z načrtovanjem glasbene vzgoje v vrtcu. V poglavju smo opisali, kako se vzgojitelj pripravi na glasbene dejavnosti, kaj mora pri načrtovanju upoštevati ter katere metode, oblike dela in sredstva lahko pri dejavnosti uporabi. V nadaljevanju smo se osredotočili na razvoj glasbenih sposobnosti, predvsem na melodični in ritmični posluh, in na glasbene dejavnosti, s katerimi ju razvijamo. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv eksperimentalnega programa na razvoj otrokovega melodičnega in ritmičnega posluha. Raziskavo smo izvedli v skupini dvaindvajsetih otrok, starih od pet do šest let. V obdobju od marca do maja smo devet petkov izvajali glasbene dejavnosti, pred njimi pa smo izvedli še tri različne teste, s katerimi smo preverili trenutno razvitost melodičnega in ritmičnega posluha otrok. Po treh mesecih smo teste ponovili, da smo preverili napredek. Ugotovili smo, da smo z glasbenimi dejavnostmi dosegli višjo stopnjo razvitosti melodičnega in ritmičnega posluha. V primerjavi melodičnega in ritmičnega posluha smo ugotovili, da imajo otroci pri tej starosti bolj razvite ritmične sposobnosti.
Ključne besede: Glasba, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi preverjanja glasbenih sposobnosti.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Razvijanje matematičnih sposobnosti v predšolskem obdobju s pomočjo tipanke
Ksenija Gominšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvijanje matematičnih sposobnosti v predšolskem obdobju s pomočjo tipanke so predstavljene dejavnosti z matematičnimi tipankami, ki vključujejo matematične pojme s treh matematičnih področij: geometrije, algebre in aritmetike. Za vsako matematično področje smo izdelali veččutno tipanko, s pomočjo katere smo izvedli dejavnosti v vrtcu. Pri tem nas je zanimalo, v kolikšni meri bodo otroci preko dejavnosti s tipankami pridobili nova matematična spoznanja. Dejavnosti v vrtcu smo izvedli v dveh skupinah otrok, starih od 5 do 6 let, in jih natančneje opisali v praktičnem delu, kjer smo na podlagi pridobljenega vzorca evalvirali učinkovitost tipank pri razvoju matematičnih sposobnosti pri predšolskem otroku. Predstavili smo rezultate, in sicer koliko so otroci že imeli razvite matematične sposobnosti pred aktivnostmi s tipankami in po izvedenih aktivnostih s tipankami. Rezultate smo pridobili na podlagi vnaprej pripravljenega ocenjevalnega lista ter tako ugotovili, v kolikšni meri je tipanka pri otrocih razvijala matematične sposobnosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, matematika, aritmetika, geometrija, algebra, tipanke, aktivnosti
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

6.
Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja - pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor
Medeja Marinič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Hišni ljubljenci v kontekstu raziskovalnega učenja – pedagoški eksperiment v Vzgojno-varstvenem zavodu Otona Župančiča Maribor sestavljajo tri zaključene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo: teoretični del (v njem so opisani narava, naravoslovje in narava kot področje v Kurikulumu za vrtce (2013), psihofizične lastnosti pet- in šestletnikov in raziskovalno učenje), empirični del (v njem so predstavljeni rezultati pred- in potesta) in praktični del (vanj so vključene podrobne učne priprave, opisan je potek dela in pridana evalvacija narejenega). V diplomskem delu je predstavljen pedagoški eksperiment, s katerim je dokazano, da raziskovalno učenje pomembno vpliva na znanje otrok, saj sta na predtestu uravnoteženi skupini (eksperimentalna skupina = 20 otrok; kontrolna skupina = 18 otrok) na potestu izkazali različno visoke rezultate (otroci eksperimentalne skupine so bolje odgovorili na 20 od skupaj 23 vprašanj, pri dveh vprašanjih sta bili skupini izenačeni, na eno vprašanje pa so bolje odgovorili otroci kontrolne skupine).
Ključne besede: naravoslovje, področje narava, pedagoški eksperiment, raziskovalno učenje, hišni ljubljenci.
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

7.
Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja - pedagoški eksperiment v oš ivanjkovci, vrtec ivanjkovci
Tjaša Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Travniške rastline in živali v kontekstu izkustvenega učenja – pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci, sestavljajo tri zaokrožene celote, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo – teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena narava (živa in neživa, izpostavljeno je naravoslovje v vrtcu ter vloga vzgojitelja v njem), izkustveno učenje in življenjski prostor travnik. V empiričnem in praktičnem delu je predstavljen pedagoški eksperiment v OŠ Ivanjkovci, vrtcu Ivanjkovci (vzorec predstavlja sedemnajst, štiri do šest let starih otrok). Ugotovljeno je, da so otroci na predtestu bolje kot travniške rastline prepoznavali in tudi poimenovali travniške živali, v praktičnem delu izkustveno spoznavali travniške rastline in živali in da je na potestu bilo prepoznavanje in poimenovanje travniških rastlin mnogo boljše, kar se pa tiče travniških živali se znanje otrok ni veliko spremenilo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, predšolska vzgoja, pedagoški eksperiment, travnik.  
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

8.
Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico"
Marijana Grahek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija po zgodbi Frana Levstika: "Kdo je napravil Vidku srajčico" posreduje preko projekta izvedeno plesno dramatizacijo predšolskih otrok. V projektno delo smo vključili pri plesni vzgoji tudi ljudsko izročilo (otroške igre in plese) in ob tem preučili samostojno ustvarjanje in improviziranje otrok. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili ključnih poglavij o plesu, ljudskem izročilu, plesni dramatizaciji in projektu. V empiričnem delu je bilo preučeno plesno izražanje otrok pri ustvarjanju plesne dramatizacije. Predstavili smo plesne priprave posameznih prizorov in vzporedne dejavnosti po tednih, ki so bile obdelane s kvalitativno analizo posameznih načrtovanih srečanj. Projekt je potekal pri dveh najstarejših skupinah enote Čebelica Vrtca Ciciban Ljubljana. Poudarek je bil na plesnem ustvarjanju otrok z upoštevanjem medpodročnih povezav po Kurikulumu za vrtce. Pri otrocih smo želeli vzbuditi prijetno vzdušje in veselje do plesnega ustvarjanja. To nam je skozi načrtovano vzgojno delo tudi uspelo. Ugotovili smo, da so otroci, stari 5–6 let, sposobni izpeljati preko projekta zadano nalogo, v našem primeru plesno dramatizacijo, vendar ne brez pomoči vzgojitelja ali druge odrasle osebe.
Ključne besede: ples predšolskega otroka, ljudsko izročilo, plesna dramatizacija, ustvarjalnost predšolskega otroka, improvizacija predšolskega otroka
Objavljeno: 05.12.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

9.
Uporaba naravnih in recikliranih materialov pri likovnih dejavnostih v vrtcu
Lea Predikaka, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili možnosti, ki nam jih pri likovnem delu ponujajo naravni in odpadni materiali, katere lahko z reciklažo uporabimo pri delu z otroki. V teoretičnem delu so z deskriptivno in komparativno metodo predstavljeni vidiki kurikuluma in likovne didaktike na tem umetniškem področju, pri čemer smo opredelili likovna področja in se posvetili materialom, tako tradicionalnim kot netradicionalnim. Izpostavili smo tudi projekt Ekovrtec, ki deluje kot del programa Ekošola in se neposredno dotika ekološkega ozaveščanja otrok, pa tudi odraslih, vpletenih v vrtčevsko okolje. V praktičnem delu, ki je temeljilo na kvalitativnih metodah, smo pripravili, izvedli in evalvirali šest dejavnosti, vsako iz drugega likovnega področja. V njih smo vključevali naravne in odpadne materiale, katere smo s svojim delom reciklirali in uporabili za likovne upodobitve. Veliko pozornosti smo namenjali recikliranju oz. pravilnemu ravnanju z odpadki in skrbi za okolje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna področja, recikliranje, odpadni materiali, naravni materiali.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

10.
Razvijanje socialnih veščin v vrtcu skozi igro
Urška Lukovnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Socialne veščine so znanja, ki nam omogočajo vzpostavljanje stika z drugimi, nam lajšajo vključevanje v družbeno okolje ter interakcijo z drugimi. So načini, ki posamezniku pomagajo, da uresničuje svoje namene in zadovoljuje lastne potrebe v socialnem prostoru. Socialne veščine niso prirojene, temveč naučene, zato je učenje socialnih veščin pomemben proces. Razvoj in učenje socialnih veščin v predšolskem obdobju je izrednega pomena, saj imajo otroci na tem področju pogosto težave. Proces učenja socialnih veščin vrtcu poteka med vrstniki, v interakciji z vzgojitelji ter skozi raznovrstno skrbno načrtovane dejavnosti ter igro. Slednja je naravna dejavnost, ki otroku prinaša predvsem veselje, sprostitev in je zmeraj notranje motivirana. Ker se otroci najlažje učijo skozi igro, smo v praktičnem delu izvedli dejavnosti za razvijanje socialnih veščin pri otrocih skozi igro. S pripravljenimi družabnimi igrami smo raziskovali ali se je po izvajanju iger, za katere predvidevamo, da spodbujajo razvoj socialnih veščin, dejansko to tudi zgodilo. Zasnovali smo igre, v katere smo vključili vprašanja, za katera predvidevamo, da vplivajo na razvoj otrokovih veščin na emocionalnem in socialnem področju. S pomočjo izvedbe dejavnosti z igrami v vrtcu smo potrdili naša predvidevanja in postavljene teze, saj smo z ocenjevanjem otrok s pomočjo ocenjevalne lestvice dokazali učinek iger na razvoj socialnih veščin pri otrocih. Socialno-emocionalne veščine so se po zaključku iger močneje izražale tako v otroški igri kot tudi pri ostalih vlogah in odnosih, ki jih je posamezni otrok bil deležen. Med začetnim in končnim opazovanjem otrok so bile statistično značilne razlike v usvojenih socialnih veščinah. Rezultati predstavljajo pomemben prispevek k raziskovanju didaktičnih iger in raziskovanju socialnih veščin pri otrocih v predšolskem obdobju.
Ključne besede: socialni razvoj, emocionalni razvoj, socialne veščine, vloga vzgojitelja, igra.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici