| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2253
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba lutk v belokranjskih vrtcih
Nina Derganc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Lutke v vrtcih Bele krajine je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo dali poudarek na temo, kako lutka vpliva na oblikovanje mladega človeka, lutka naša vsakodnevna pomočnica in njeno čarobno moč v predšolskem obdobju. V empiričnem delu smo želeli pridobiti podatke, kakšna je uporaba lutk v vrtcih Bele krajine. S pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili v tri vrtce: Semič, Metlika in Črnomelj, smo pridobili podatke o uporabi lutk v vrtcih Bele krajine. Rezultate anketnih vprašalnikov smo predstavili v tabeli in grafu. Lutke se uporabljajo v vseh vrtcih. Najmanj imajo otroci možnosti, da bi se sami posvetili izdelavi lutk. Najmanj se uporabljajo lutke marionete in senčne lutke, največ se uporabljajo ročne lutke. Vzgojitelji najraje lutko uporabljajo za pripovedovanja, saj menijo, da se aktivnost otrok z njo poveča.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, lutke, uporaba lutk, čarobna moč
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (783,27 KB)

2.
Delo z otroki priseljenci v posavskih vrtcih
Tina Očko Bizjan, 2019, diplomsko delo

Opis: V nalogi v teoretičnem delu analiziramo družbene pojave, ki spremljajo priseljevanje, ter vloge vseh sodelujočih pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec. V raziskavi smo ugotavljali, kakšno podporo imajo posavski vrtci pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec, saj je za Posavje značilno, da se na to področje priseljuje veliko družin iz različnih delov bivše SFRJ in je v vrtcih zaradi tega specifično razmerje slovenskih otrok in otrok priseljencev. Rezultati raziskave so pokazali, da v vrtcih primanjkuje didaktičnih pripomočkov in literature za delo z otroki priseljenci. Ugotovili smo, da največjo oviro in težavo pri vključevanju otrok priseljencev v vrtec predstavlja komunikacija oziroma nerazumevanje jezika. Občasno se pojavljajo nesporazumi, nerazumevanje. Rezultati kažejo, da se v posavskih vrtcih za pomoč pri vključevanju otrok ne poslužujejo tolmačev, zelo redko sodelujejo z nevladnimi organizacijami in ne čutijo podpore MIZŠ. Kolektivi v posavskih vrtcih so naklonjeni priseljencem, vendar rezultati kažejo, da potrebujejo strokovni delavci izboljšave pri poznavanju okoliščin priseljenih družin ter znanju o medkulturni vzgoji. Rezultati so pomembni za načrtovanje pedagoške prakse in vodenje vrtcev na področju dela z otroki priseljenci v posavski regiji.
Ključne besede: otroci priseljenci, integracija, vključevanje, posavski vrtci, Posavje
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Obisk vrtčevskih skupin na gradovih
Nika Škvarč, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vrtčevske skupine obiskujejo gradove. Cilji diplomske naloge so bili raziskati in ugotoviti, kako pogosto vzgojiteljice načrtujejo obisk kulturnih ustanov in katerih, kolikokrat v svoji karieri so načrtovale obisk gradu in kateri so razlogi, da jih načrtujejo ali ne načrtujejo. Obenem nas je zanimalo tudi, kolikokrat mesečno zaposleni na gradu Sevnica gostujejo predšolske otroke, za katere programe se vrtci najpogosteje odločajo ter za katerimi cilji stremijo pedagogi kustosi ob načrtovanju programov za predšolske otroke. Naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opisali grad in življenje na njem, podali razloge za obisk gradu in njegovo ponudbo predšolskim otrokom. Podrobneje smo opisali program za otroke gradu Sevnica ter poudarili pomen sodelovanja vrtca s širšim okoljem in s pedagogi kustosi. V teoretičnem delu smo zajeli tudi vpliv odraslega o ozaveščanju otrokovega odnosa do kulture, naloge vzgojiteljev in staršev ter vlogo in pomen izkustvenega učenja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave o obiskovanju vrtčevskih skupin na gradovih. Podatke, zbrane z anketnim vprašalnikov vzgojiteljic, smo obdelali s pomočjo programa SPSS, medtem ko smo podatke, zbrane z anketnim vprašalnikom pedagoga kustosa, obdelali kot vodeni intervju, kar pomeni, da smo jih obdelali vsebinsko, kot kritično ovrednotenje podanih odgovorov. Na podlagi rezultatov raziskav smo ugotovili, da obiski vrtčevskih skupin na gradovih niso tako pogosto načrtovana dejavnost kot načrtovanje obiskov drugih kulturnih ustanov, kar je lahko posledica različnih dejavnikov in razlogov. Kljub temu pa rezultati prikazujejo tudi zadosten delež vzgojiteljic, ki pripisujejo obiskovanju gradov veliko vrednost, kar nas opomni na ozaveščanje vzgojiteljic o pomenu spoznavanja zgodovine, kulturne dediščine ter umetnosti v povezavi z izkustvenim učenjem.
Ključne besede: gradovi, izkustveno učenje, predšolski otroci, sodelovanje, vloga odraslih
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 61; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (285,12 KB)

4.
Na koga so navezani predšolski otroci?
Neli Anžel, 2019, diplomsko delo

Opis: Koncept objekta navezanosti ima v teoriji navezanosti poseben pomen. Objekt navezanosti ni samo bližnji partner, ampak je tudi oseba, h kateri se posameznik zateče, kadar potrebuje zaščito in podporo. Otrok se lahko naveže na vsako odraslo osebo, ki naklonjeno skrbi zanj. Več avtorjev (Ainsworth, 1991; Hazan in Shaver, 1994; Hazan in Zeifman, 1994; v Mikulincer in Shaver, 2007) omenja, da ima otrokov objekt navezanosti tri osrednje funkcije: otrok si želi njegove bližine, je varno izhodišče, ki otroku nudi varnost, ugodje, oporo in olajšanje, ter »varna baza«, ki otroku omogoča aktivacijo ostalih vedenjskih sistemov v varnem okolju. Poleg dolžine skupaj preživetega časa, ki ga otrok preživi z objektom navezanosti, na navezanost vpliva tudi kakovost njunega odnosa. Erzar in Kompan Erzar (2011) sta zapisala, da v odnosu navezanosti pride do ujemanja otrokove potrebe po varnosti ter zaščiti in sposobnosti staršev, da nudijo ustrezen odgovor na te potrebe. Navezovalno vedenje je najbolj očitno, kadar je otrok v stiski. Na koga so otroci v določenih situacijah (stres, tveganje, igra) navezani, sem raziskala s pomočjo intervjuja. Intervjuvala sem 50 otrok, starih od 4 do 6 let, in pridobila rezultate, s katerimi sem lahko potrdila vse tri hipoteze, ki sem jih oblikovala. Otroci so se v stresnih situacijah v večini odločili za mamo, saj je mama tista, ki je vedno tam, ko jo otrok potrebuje. Na vprašanja, ki so se nanašala na določeno tvegano situacijo, pa so v večini izbrali očeta, saj je on tisti, ki je otrokom vzor in avtoriteta ter se ničesar ne »boji«, je pogumen in se z njim počutijo varne. Za igro so otroci, ki imajo sorojence, v večini izbrali prav njih, tisti brez sorojencev pa sovrstnike, saj se lahko z njimi istovetijo. Redki so za igro izbrali domačo žival.
Ključne besede: psihološka raziskovanja, predšolski otrok, navezanost, objekt navezanosti, intervju
Objavljeno: 30.08.2019; Ogledov: 48; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Razvoj predšolskega otroka in mediji
Nina Bezjak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razvoj predšolskega otroka in vpliv medijev nanj. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne značilnosti medijev in osnovne značilnosti vedenja otrok. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo ugotavljali pogostost uporabe medijev pri predšolskih otrocih, stopnjo spoznavne, socialne, čustvene in telesne razvitosti predšolskega otroka, obstoj razlik v rabi medijev in stopnji osebnostne razvitosti glede na spol, starost, izobrazbo staršev in stratum vrtca ter zvezo med uporabo medijev in stopnjo osebnostne razvitosti predšolskega otroka. V diplomskem delu smo uporabili desprektivno in kavzalno ‒ neeksperimentalno metodo dela. Podatke za raziskovalno delo smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil tako v tiskani obliki kakor tudi v spletni obliki. Tako tiskano kot tudi spletno anketiranje staršev otrok je bilo anonimno. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih nato prikazali v tabelah. V sami raziskavi smo pridobili odgovore 175 anketirancev. Skozi raziskavo smo ugotovili, da otroci večino medijev uporabljajo zmerno. Otroci najpogosteje posegajo po uporabi televizije in posledično posnemajo medijske junake, kar pa je tudi pomemben del otrokovega odraščanja. Ugotovili smo, da se razlike v nekaterih primerih pri intelektualnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost branja tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav. Prav tako se razlike se v nekaterih primerih pri socialnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska in televizije, ne pa tudi glede na pogostost uporabe računalnika in mobilnih naprav. Ugotovili smo tudi, da se razlike na telesnem razvoju pojavljajo le pri uporabi tiska in televizije. Razlike v čustvenem razvoju otrok se v nekaterih primerih pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav.
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, razvoj otroka, vedenje otrok
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Spontane strategije predšolskih otrok pri merjenju dolžine
Maja Tkavc, 2019, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela smo opredelili, kaj matematika je in zakaj je pomembna za predšolske otroke. Opisano je tudi učenje matematike skozi igro, saj je naloga nas odraslih, da skozi igrivost in prijetnost matematiko predstavljamo otrokom. Predstavljeno je področje matematike v kurikulumu za vrtce, vloga vzgojiteljic pri načrtovanju le-teh dejavnosti in sodelovanje med starši in vzgojitelji. Nato je podrobneje opisano področje merjenja, ki se osredotoča na merjenje dolžine. Predstavljeni so koncepti merjenja dolžine, standardne in nestandardne merske enote in seveda napake, ki se pripetijo pri merjenju. Poznamo različne strategije merjenja in veliko različnih merskih pripomočkov, ki nas spremljajo v vsakdanjem življenju. Kako otroci razumejo merjenje in merske pripomočke, smo preverili s predstavljeno raziskavo. Namen naše raziskave, je bilo ugotoviti, kako predšolski otroci uporabijo spontane strategije pri realizaciji merskih nalog s pomočjo določenih merskih pripomočkov in koliko so pri tem uspešni. Vsak izmed otrok je dobil 7 nalog merjenja, pri katerih je moral z določenim pripomočkom izmeriti predmet na fotografiji. V raziskavi je sodelovalo 22 otrok iz vrtca Šentjur, enota Ponikva, ki so bili stari od 5 let in 3 mesece do 6 let in 4 mesecev. S pomočjo zbranih podatkov smo ugotovili, da so otroci uporabljali različne strategije merjenja. Najuspešnejši so bili pri reševanju naloge merjenja ceste s sponkami. Med najmanj uspešnimi nalogami sta bili nalogi merjenja okvirja s kockami in vrvico.
Ključne besede: Učenje matematike, matematika v vrtcih, merjenje, strategije merjenja, merski pripomočki, merjenje dolžine
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Odzivi predšolskega otroka na ločitev staršev
Mateja Zakšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučimo odzive predšolskih otrok, starih od tri do šest let, na ločitev staršev z vidika psihičnih težav, ki se kažejo v obdobju enega leta po starševski ločitvi. V teoretičnem delu na kratko predstavimo koncept družine in vpliv ločitve na njo, v nadaljevanju pa se osredotočimo predvsem na otrokovo doživljanje ločitve staršev, različne vplive, ki jih ima ločitev na otroka, ter otrokove odzive na te vplive, opišemo pa tudi strategije pomoči otroku po ločitvi staršev. V empiričnem delu diplomskega dela z uporabo kvantitativne metode raziskovanja ugotavljamo, kolikšna je raven splošnih in specifičnih psihičnih težav predšolskih otrok ločenih staršev, ali pri predšolskih otrocih ločenih staršev prihaja do razlik v ravni psihičnih težav glede na pogostost otrokovih stikov z očetom in glede na mesečni neto dohodek starša ter v kolikšni meri matere menijo, da se je njihov odnos z otrokom poslabšal po ločitvi. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali ločeni starši predšolskih otrok, ugotovimo, da ima več kot devetdeset odstotkov otrok visoko oziroma zelo resno raven splošnih psihičnih težav, pri čemer je pri deklicah ugotovljena višja raven psihičnih težav kot pri dečkih. Največ psihičnih težav je ugotovljenih na področju hiperaktivnosti in čustvenih težav. Slednje so še posebej izrazite pri štiri- in petletnih otrocih ter pri predšolskih deklicah. Po mnenju ločenih staršev imajo njihovi predšolski otroci najmanj vedenjskih težav in težav z odsotnostjo prosocialnega vedenja. Ugotovimo še, da ne prihaja do razlik v ravni psihičnih težav predšolskih otrok ločenih staršev glede na pogostost otrokovih stikov z očetom. Ravno tako ne ugotovimo razlik v psihičnih težavah glede na mesečni neto dohodek starša. Glede poslabšanja odnosa med staršem in otrokom po ločitvi rezultati raziskave pokažejo, da se s poslabšanjem odnosa sooča slaba tretjina mater in dobri dve tretjini očetov.
Ključne besede: predšolski otrok, ločitev staršev, psihične težave, odsotnost prosocialnega vedenja, odnos otrok-starš po ločitvi
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 64; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

8.
Umestitev plesa v enomesečno načrtovanje vzgojnega dela pri starosti 1-2 let
Breda Derlink, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo v teoretičnem delu zajema plesno vzgojo v predšolskem obdobju ter opredelitev njenih značilnosti, ciljev in vplivov na otroka. Poglobimo se v gibalno-plesne dejavnosti za otroke prvega starostnega obdobja, predvsem v njihovo načrtovanje, cilje ter navedemo primere teh dejavnosti. Poudarek damo tudi povezovanju plesa z drugimi vzgojnimi področji. Zadnje poglavje teoretičnega dela obsega otrokov razvoj v prvem starostnem obdobju ter vpliv plesa na otrokov celostni razvoj. Praktični del diplomskega dela obsega 8 priprav in evalvacij vzgojnega dela. V dejavnosti je bilo vpetih 14 otrok, 6 deklic in 8 dečkov, starih 1 in 2 leti, ki obiskujejo Vrtec Škofja Loka, enoto Biba. Dejavnosti smo izvajali en mesec in sicer smo imeli 2 nastopa na teden v skupini. V enomesečnem načrtovanju vzgojnega dela smo izbrali dejavnosti, h katerim smo vključili ples oz. smo predvideno dejavnost nadgradili s plesno dejavnostjo. Za cilj smo si zadali, da spodbudimo uporabo plesne vzgoje pri vzgojnem delu v vrtcu. Bistvo je bilo tudi povezati ostala področja s plesom. Ugotovili smo, da ples lahko povežemo z drugimi vzgojnimi področji na različne načine. Zaznali smo tudi pozitiven odnos do plesa pri otrocih pri večkratni izvedbi plesa različnih tem.
Ključne besede: ples v vrtcu, povezovanje vzgojnih področij, plesne dejavnosti, otrokov razvoj, enomesečno načrtovanje. 
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 131; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

9.
Načrtovanje treninga za mladinske kategorije v biatlonu
Janez Marič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvajali meritve v triletnih zaporednih obdobjih, ki so skladna z razvojnim načrtovanjem trenažnega procesa. Meritve smo izvajali v juniju in septembru, saj sta to dva pomembna mejnika, primerna za korekcije trenažnega procesa. Meritve smo izvajali skladno s protokolom, ki ga uporabljamo že več let, predvsem zaradi primerljivosti podatkov in statistične obdelave. V meritve in trenažni proces so bili vključeni trije perspektivni tekmovalci v biatlonu. Meritve smo izvajali v laboratorijskih pogojih in s tem zagotovili za vse tri tekmovalce enake pogoje. Poleg ostalih podatkov so nas zanimali predvsem parametri, ki neposredno vplivajo na trenažni proces posameznega tekmovalca. Preverjali smo pretečeni čas teka, spremljali srčni utrip in vsebnost laktata v juniju in septembru. Zavedali smo se, da je število merjencev manjše, vendar so bili izbrani tekmovalci, ki so imeli dobra izhodišča za doseganje vrhunskih rezultatov. Na podlagi triletnega spremljanja smo ugotavljali spremembe parametrov posameznika in rezultate primerjali med seboj na letnem nivoju v med seboj primerljivih mesecih. Pretečeni čas, srčni utrip in laktat smo spremljali v različni conah obremenitve, in sicer: na laktatnem pragu (LT), v aerobno anaerobni coni (InAT), v coni začetka kopičenja laktata v krvi (anaerobno aerobna cona) in v coni maksimalnega napora (MAX). Tekmovalci so izboljšali svoj maksimalni čas od 1:30 minute do 2:45 minute, maksimalni srčni utrip se jim ni veliko spreminjal, je pa značilno visok, saj sta dva tekmovalca presegla mejo 210 srčnih udarcev v minuti in tretji 190 srčnih udarcev v minuti, ter laktat, ki je ob povečanem času teka na tekoči preprogi ostal skoraj enak, kar kaže na povečanje vzdržljivostne moči tekmovalcev. Ugotovili smo, da so tekmovalci dvigovali nivo pripravljenosti, saj so bili sposobni več treninga opraviti v daljšem času. Tekmovalci so vsi v sezoni 2018/19 dosegli vrhunske rezultate in osvojili medalje na svetovnem mladinskem prvenstvu.
Ključne besede: trenažni proces, laktat, srčni utrip, čas teka
Objavljeno: 19.07.2019; Ogledov: 116; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Razvoj nogometnih in osnovnih vzdržljivosti z žogo pri nogometaših mlajših selekcij
Boštjan Habith, 2019, diplomsko delo

Opis: V začetku naloge so opisane osnovne motorične sposobnosti, ki predstavljajo pomemben dejavnik v otroškem razvoju in treningu otrok. Prav tako so opisane nogometne (specialne) motorične sposobnosti, ki so značilne za nogometna gibanja z žogo ali brez na treningih in tekmah. Temeljni cilj diplomske naloge je podrobneje razčleniti osnovno in nogometno vzdržljivost ter z njunimi metodami in predstavitvijo različnih vaj z žogo doseči, da bi bralci naloge razumeli bistveno razliko teh dveh vzdržljivosti in ju posledično znali tudi sami vpeljati v različne nogometne vaje ter uporabiti v samem procesu treninga. Glavni cilj prikazanih vaj je stopnjevanje obremenitev (kondicijske priprave) že od najmlajših selekcij, za ustrezen razvoj otrok in boljše rezultate.
Ključne besede: nogomet, otroci, kondicijska priprava, vzdržljivost, stopnjevanje obremenitev.
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici