SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2077
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu
Melita Kuder, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pomen merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok za načrtovanje gibalnih dejavnosti v vrtcu smo v teoretičnem delu predstavili področje gibanja, načela vodenja in načela, ki ustrezajo značilnostim predšolskih otrok, motorični razvoj skozi načela, faze in dejavnike, ki vplivajo na sam motorični razvoj, motorične sposobnosti predšolskih otrok ter njihov razvoj. Opisali smo merjenja motoričnih sposobnosti predšolskih otrok in motorične teste, težave merjenj motoričnih sposobnosti, vlogo otroka in odraslega pri načrtovanju gibalnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je potekala dve leti. Neslučajnostni vzorec je bil iz konkretne populacije otrok vrtca Litija, enote Kekec. Otroci so bili stari od treh pa do šestih let. Trikrat v letu smo izvedli štirinajst motoričnih testov, ki so merili različne motorične sposobnosti. Prvo testiranje smo izvedli oktobra 2015 in zadnje marca 2017. Z računalniškim programom SPSS, in sicer, z deskriptivno statistiko smo podatke kvantitativno obdelali. Na podlagi rezultatov prvega in zadnjega testiranja smo hipotezo 1 potrdili. S pomočjo t-testa za odvisne parne spremenljivke smo hipotezo 2 (p<0,05) zavrgli. Hipotezo 3 smo potrdili na podlagi izračuna (p>0,05) za skupino mlajši, v testih T50 in COT; za skupino starejši smo na podlagi izračuna (p<0,05) testa T50 in COT hipotezo 3 zavrgli
Keywords: merjenje motoričnih sposobnosti predšolskih otrok, motorični testi, načrtovanje gibalnih dejavnosti  
Published: 19.09.2017; Views: 3; Downloads: 0
.pdf Full text (1,11 MB)

2.
Vloga in pomen proste igre za otrokov razvoj
Mateja Paj, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Prosta igra je izredno pomembna za predšolske otroke in njihov celostni razvoj. Otrok v igri pridobiva nova izkustva in znanja ter skoznjo razvija sposobnosti in spretnosti na vseh razvojnih področjih (kognitivnem, čustvenem, telesnem, socialnem in osebnostnem). Ker igra vpliva tako na otrokov razvoj inteligence kot tudi na njegovo telesno rast, je izredno pomembno, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev zavedajo pomena proste igre in njene prisotnosti v otrokovem vsakdanjiku. Skozi igro otrok spoznava vrstnike, s čimer se uči strpnosti in pridobiva občutek za medsebojno sodelovanje, poleg tega razvija svoje mišljenje in se uči sam reševati probleme oziroma konflikte. Otrok ima tudi možnost čustvenega izražanja do določenih vsebin ali vrstnikov. Izredno pomembna je prosta igra v naravnem okolju, saj pripomore predvsem h krepitvi imunskega sistema ter telesnemu in motoričnemu razvoju otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisan otrokov razvoj, predstavljeni so pomen proste igre, dejavniki, ki nanjo vplivajo, in vloga oseb pri njej. V empiričnem delu smo raziskali odnos vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev do proste igre ter ugotavljali, ali omogočajo v okviru svojega dela prosto igro vsak dan, kdaj ji je namenjenega največ časa in kakšna je vloga vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja v času proste igre. Rezultati so pokazali, da omogočajo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev otrokom prosto igro vsak dan in da predstavlja ta v povprečju eno tretjino časa, namenjenega usmerjenim dejavnostim za otrokov razvoj in spontano igro.
Keywords: naravno okolje, otrokov razvoj, pomočnik vzgojitelja, predšolski otrok, prosta igra, vzgojitelj.
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 1
.pdf Full text (791,38 KB)

3.
Pomen igre za razvoj delovnih in učnih navad pri predšolskem otroku
Simona Smonkar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Učenje se ne začne v šoli, pač pa z rojstvom. Novorojenček se že zelo zgodaj nauči, kako pridobiti pozornost staršev. Učenje pa se z leti samo stopnjuje in nadgrajuje. Področje razvijanja samostojnosti je cilj, za katerim stremimo pri vzgoji otroka. Otrok za učenje potrebuje primerne pogoje, čas, spodbudo in potrpljenje odraslih. Delovne navade pridobi otrok primarno preko zgleda staršev, lahko pa mu jih privzgojimo tudi preko igre. Ta mora biti zanimiva in mora motivirati otroka, da se bo le-ta pripravljen učiti. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisana in na kratko predstavljena igra in njen vpliv na delovne in učne navade predšolskega otroka. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo raziskali, na kakšen način vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pristopajo k načrtovanim dejavnostim, ali pri tem uporabijo motivacijo ali prisilo, na kakšen način izbirajo igre, s katerimi spodbujajo delovne in učne navade, ali prepuščajo to naključju, ali posvečajo temu posebno pozornost. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno je njihovo mnenje o igri in njenih vplivih. Prav vsi anketiranci so se strinjali, da je igra pomembna za vsestranski razvoj, medtem ko se vsi ne strinjajo, da spodbuja tudi delovne in učne navade. Ugotovljeno je bilo, da večina igre izbira glede na predhodno opazovanje skupine in glede na trenutno temo, ki jo obravnavajo.
Keywords: aktivnost otroka, delovne navade, igra, odrasli, okolje, predšolski otrok, samostojnost, sovrstniki, učenje.
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (918,33 KB)

4.
Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok
Jasmina Nina Pungartnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu, ki zajema več tesno povezanih poglavij o gibanju v predšolskem obdobju, smo želeli osvetliti in povzeti teoretična spoznanja o obravnavani temi ter izpostaviti gibalni razvoj in gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Teoretični del naloge se zaključi z izpostavitvijo izbranih do sedaj opravljenih raziskav in njihovih ugotovitev, ki se navezujejo na vsebino naše diplomske naloge. V empiričnem delu smo predstavili namen raziskave, cilje, potek pedagoškega eksperimenta ter rezultate testiranj otrok s pomočjo dvanajstih motoričnih testov, ki so pokazali stanje gibalnih sposobnosti otrok eksperimentalne in kontrolne skupine. Glavni namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti na razvoj gibalnih sposobnosti otrok. Zanimalo nas je, ali skozi daljše časovno obdobje načrtovana, redno izvajana in vodena gibalna dejavnost v primerjavi z ustaljenim načinom dela pripomore k uspešnejšemu razvoju gibalnih sposobnosti otrok. V kvantitativni raziskavi je sodelovalo 28 otrok, starih od 3,5 do 5 let iz Vrtca Žalec, vključenih v enoto Šempeter. Predstavljali so kontrolno in eksperimentalno skupino. Predmet raziskave znotraj naše diplomske naloge je bil pedagoški eksperiment, ki je vseboval niz vodenih vadbenih ur kot obliko psihomotoričnega učenja otrok. S pedagoškim eksperimentom smo preverjali rezultate obeh skupin. Uporabili smo kvantitativno eksperimentalno metodo zbiranja podatkov. Merski instrument so predstavljali motorični testi, ki so zajemali motorične in funkcionalne sposobnosti: koordinacijo, eksplozivno moč, preciznost, moč, hitrost, ravnotežje in vzdržljivost. Otroke smo testirali vsake tri mesece. Na podlagi zbranih podatkov smo oblikovali zaokroženo podobo o problemu, ki smo ga raziskovali. Podatke smo kvantitativno obdelali z računalniškim programom SPSS na nivoju deskriptivne statistike. Rezultate obdelave podatkov smo predstavili grafično in tabelarno. Rezultati naše longitudinalne študije kažejo, da so otroci eksperimentalne skupine, ki so v času devetnajstih mesecev v okviru redne gibalno-športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene dejavnosti, dosegli boljše rezultate pri testiranju motoričnih sposobnosti od otrok kontrolne skupine, ki v tem času tovrstne vadbe niso imeli. Na podlagi raziskave in njenih rezultatov je razvidno, da imajo načrtovane, redno izvajane in vodene gibalne dejavnosti vpliv na razvoj gibalnih sposobnosti predšolskih otrok.
Keywords: Predšolski otrok, gibanje, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, redna športno-gibalna vadba, pedagoški eksperiment, motorični testi.
Published: 19.09.2017; Views: 3; Downloads: 1
.pdf Full text (2,11 MB)

5.
Prednosti in pasti pohvale za otrokov razvoj
Tea Zeković, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Prednosti in pasti (po)hvale za otrokov razvoj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je poudarek na pohvali otrok, njihovem razvoju in samih vzgojnih metodah, pri čemer je poudarjena predvsem permisivna vzgojna metoda, kamor spada pohvala. Opredeljeni sta tudi vlogi same permisivne vzgojne metode in odraslega pri razvoju otroka. Sledi jima pohvala, in sicer v smislu samega pomena pohvale za predšolskega otroka, kako in kdaj ga pohvalimo, kako pohvala sploh učinkuje, pozitivna stran pohvale, napake pri njej ter kakšne posledice ima na otrokovo počutje. Zadnji dve poglavji predstavljata tako pozitivne kot negativne posledice pohvale na razvoj otroka. Skozi teoretični del tako spoznamo, kaj sploh je pohvala, kako učinkuje, kdaj je najbolje otroka pohvaliti ter kakšen vpliv ima na otrokov razvoj. Namreč pohvala ima pomembno vlogo pri razvoju otroka, zato je zelo pomembno, na kakšen način jo podamo. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati na temo pohvale v vrtcu. Pri tem sta uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Vzorec, ki ga tvori 100 vzgojiteljic in pomočnic iz Posavja, je bil neslučajnostni, vzet iz konkretne situacije. Zanimalo nas je, kakšen odnos imajo vzgojiteljice in pomočnice do pohvale otrok, kdaj največkrat pohvalijo otroka ter kateri način pohvale je najpogostejši. Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, smo obdelali s programom SPSS (Statistical Package for Social Sciences) in jih potem tabelarično prikazali.
Keywords: negativen vpliv pohvale, otrok, pohvala, pozitiven vpliv pohvale, razvoj otroka, vpliv pohval
Published: 19.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (1,29 MB)

6.
Plesna in folklorna revija "Zavrtimo se" in "Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo"
Anja Zalokar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu predstavljamo pomen plesa v predšolskem obdobju na primeru dveh plesnih revij, in sicer »Zavrtimo se« ter »Se igramo, pojemo in tudi zaplešimo«. Delo je sestavljeno iz dveh delov. V teoretičnem delu najprej opredelimo pojme plesa predšolskega obdobja, ki so pomembni za naš empirični del. Tako s pomočjo virov in literature opredelimo pomen plesa in njegov vpliv na otrokov razvoj. Razložimo njegov pomen v predšolskem obdobju ter oblike in metode, ki so za delo z otroki najbolj primerne. Dotaknemo se tudi ljudskega in izraznega plesa ter opredelimo pomen vzgojitelja pri tovrstni dejavnosti. V empiričnem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili s pomočjo podrobnejše analize plesne in folklorne revije »Zavrtimo se« in »Se igramo, pojemo in tudi zaplešemo«, ki so si jih ogledali na spletni strani JSKD OI Laško, kjer sta obe reviji tudi javno objavljeni. Pri posameznih plesnih točkah smo s pomočjo opazovalnega lista analizirali posamične plesne nastope z vidika, ki temelji na gibalnem gradivu Brede Kroflič (1995) in zajema uporabo telesa, usklajenost gibanja, uporabo prostora, dinamiko, odnose v gibanju in sporočilo, ter na osnovi tega ugotavljali gibalno bogastvo plesnih izdelkov. Ko smo analizirali vse plesne točke, smo jih primerjali med seboj in ugotavljali razlike med dvema različnima zvrstema (otroški ljudski in izrazni ples). Tako smo tudi ugotovili, katera zvrst ima bolj in katera manj poudarjene posamezne segmente v gibalnem gradivu. S pomočjo rezultatov, ki smo jih pridobili z izračunom povprečnih ocen, smo ugotovili, da vzgojitelji delajo dobro in da v plese vnašajo vse pomembne sestavine ter tako omogočajo, da se otrok razvija celostno na vseh področjih.
Keywords: ples, plesna vzgoja, ljudski ples, izrazni ples, plesna revija, folklorna revija
Published: 01.09.2017; Views: 30; Downloads: 1
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije
Tjaša Meško, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Plesna vzgoja v luči ljutomerske vrtčevske tradicije je napisano v obliki študije primera. V sklopu teoretičnega dela smo predstavili nekaj ključnih področij, ki se navezujejo na samo mesto Ljutomer. Opisali smo zgodovino kulturnih dogodkov mesta Ljutomer, predstavili kulturo celotne Prlekije, spoznali ljudske plese, noše in otroške igre, podrobneje spoznali Glasbeno šolo Slavka Osterca Ljutomer in njihovo baletno šolo, folklorna društva na območju Prlekije ter izbrskali nekaj značilnosti, praznovanj in obletnic iz ljutomerskega vrtca. Namen diplomskega dela je bil preizkusiti plesne teme v vrtcu, ki smo jih obravnavali v okviru predmeta plesna dramatizacija v vrtcu pri rednih študentih predšolske vzgoje v študijskem letu 2015/16. Cilj naloge pa je bil ugotoviti praktično uporabnost tem ter odziv otrok (vztrajnost otrok, njihova motiviranost in sodelovanje …) in prav tako uresničitev zastavljenih ciljev. Zato smo plesne teme preizkušali z otroki iz 2. starostnega obdobja, starimi 3–5 let, v Vrtcu Ljutomer. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo izbrali in zapisali 8 učnih priprav z različnimi plesnimi temami, ki smo jih obravnavali pri predmetu plesna dramatizacija v vrtcu in se hkrati navezujejo na tradicijo mesta Ljutomer. Plesne teme so bile naslednje: labod, razvoj dreves, čebele in medvedi, ples čarovnic, piščanček v jajcu, suha roba, mi se z vlakom peljemo in štorklje. Plesne dejavnosti so bile uspešno zastavljene in izvedene, saj so otroci ob plesih uživali, izražali svoja čustva in spoznali svoje gibalno-plesne sposobnosti.
Keywords: ljudsko izročilo, folklorno društvo, študija primera, Vrtec Ljutomer, plesna vzgoja, baletna šola, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer
Published: 01.09.2017; Views: 22; Downloads: 3
.pdf Full text (1021,77 KB)

8.
Obravnava slikanice Medvedek, kaj delaš? v prvem starostnem obdobju
Katja Gojčič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se nanaša na slikanico Medvedek, kaj delaš?, sestavljeno iz šestih kratkih slikaniških zgodb/prizorov za najmlajše poslušalce od prvega do tretjega leta starosti, ki so bile prvotno objavljene v reviji Cicido. Avtorica zgodb Slavica Remškar in ilustrator Zvonko Čoh sta slovenska ustvarjalca. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljeni pomen branja v predšolskem obdobju, vloga staršev in vzgojiteljev, definicija slikanice, življenjepis avtorice in ilustratorja ter revija Cicido. Slikanice so multimodalno delo, saj vsebujejo tri komponente, in sicer literarno, likovno in oblikovno; zadnja združuje obe predhodni komponenti v celoto. Praktični del diplomskega dela vsebuje analizo posameznih kratkih slikaniških zgodb/prizorov: Kaj je v kahlici, Medvedek in dež, Medvedek se oblači, Medvedek in novo kolo, Medvedek in morje ter Medvedek in debele knjige. Temu sledi zapis praktične izvedbe načrtovanih in izvedenih dejavnosti v vrtcu med otroki prvega starostnega obdobja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je izbrana slikanica kakovostna, ali sta besedilo in ilustracija ustrezna za prvo starostno obdobje in ali lahko izbrano delo približamo otrokom prvega starostnega obdobja, da ga razumejo in se nanj odzivajo.
Keywords: kakovostna slikanica, kratke slikaniške zgodbe/prizori, Slavica Remškar, prvo starostno obdobje, bralna pismenost
Published: 01.09.2017; Views: 34; Downloads: 9
.pdf Full text (1,64 MB)

9.
Pogledi staršev na vzgojo v družini in zaznavanje morebitne neenotnosti
Alja Puhner, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Starševstvo je proces, ki je za vsakega posameznika drugačen. Skupno življenje v družini deluje tako, da ima vsak član znotraj nje pravice in dolžnosti. Mati in oče se v vzgoji dopolnjujeta in imata enako odgovornost do otrok. Da se družina in starševstvo razvijata, se mora razvijati tudi odnos med staršema, saj je partnerski odnos sistem v družinskem sistemu. Starša morata pri vzgoji otok nastopati enotno, saj to pomeni trdnost, jasnost, zanesljivost in oporo. V vzgoji, kjer pa starša ne delujeta enotno, se le-ta hitro znajde v slepi ulici. Starša ne moreta vedno imeti enakega mnenja in enakih odločitev, zato je dobro, da tega ne pokažeta pred otrokom, ampak se podpreta in dogovorita, kako bosta naslednjič ukrepala ob podobnem dogodku. Diplomsko delo tvorita teoretični in empirični del. V teoriji je predstavljena neenotna vzgoja v družini. Opisane so vloge matere in očeta, kako delujeta kot starša in kot zakonca. Predstavljene so bistvene razlike med enotno vzgojo in neenotno vzgojo v družini. Opisali smo tudi, kakšno vlogo imajo stari starši in ločeni starši na neenotnost v vzgoji. V empiričnem delu je bilo za potrebe raziskave preverjeno, ali starši poznajo neenotno vzgojo v družini in kako ukrepajo ob zaznavi. Anketni vprašalnik je bil namenjen staršem predšolskih otrok iz širše okolice Slovenije. Dobljeni rezultati so bili obdelani s programom SPSS. Pri analizi je bila posvečena posebna pozornost preverjanju razlik glede na starost, vlogo anketiranca do otroka in tip družine, v kateri živi anketiranec. Ugotovitve kažejo, da so starši seznanjeni s pojmom neenotne vzgoje, z njo pogosto spopadajo ter ob zaznavi le-te ustrezno ukrepajo. Ena izmed ugotovitev je ta, da neenotna vzgoja pri otroku pusti več negativnih kot pozitivnih posledic. Na podlagi odgovorov v anketnem vprašalniku je bilo opaženo, da imajo stari starši velik vpliv na vzgojo v družini.
Keywords: družina, ločitev, neenotnost, odnosi, otrok, stari starši, vzgoja, zakon
Published: 25.08.2017; Views: 35; Downloads: 11
.pdf Full text (768,77 KB)

10.
Spanje otrok in odhod iz vrtca kot elementa rutinskih dejavnosti
Lea Arnuš, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je bilo osredinjeno na dva elementa dnevne rutine v vrtcu – spanje otrok in odhod iz vrtca. V teoretičnem delu smo s pomočjo študije literature predstavili bistvo prikritega kurikuluma in dnevne rutine, nato pa podrobno opisali spanje otrok v vrtcu. Slednje smo razčlenili na sam potek spanja v vrtcu, umirjanje otrok pred spanjem in prostor v času spanja. Sledila je predstavitev odhoda otrok iz vrtca, sestavljena iz opisa poteka odhoda in dejavnosti ter komunikacije ob odhodu. Opredelili smo tudi pojem kakovost ter predstavili zagotavljanje kakovosti v vrtcu. V empiričnem delu smo bili pozorni na obstoj razlik glede na delovno mesto (vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja) in starost otrok pri načinu umirjanja otrok pred spanjem, poteku in organizaciji spanja, zadolžitvah strokovnih delavcev v vrtcu med spanjem oz. počitkom otrok, dejavnostih za nespeče otroke in dejavnostih pred odhodom iz vrtca, času odhoda ter izmenjavi informacij med strokovnimi delavci in starši ob odhodu iz vrtca. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov za vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev, obdelani s statističnim programom SPSS, obenem prikazani v preglednicah in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da se pri umirjanju otrok pred spanjem oz. počitkom pojavljajo tako razlike glede na delovno mesto kakor glede na starost otrok. To je bilo ugotovljeno tudi za zadolžitve strokovnih delavcev med spanjem oz. počitkom otrok, dejavnosti nespečih otrok in za izmenjavo informacij od odhodu iz vrtca. Pri poteku in organizaciji spanja oz. počitka ter pri dejavnostih otrok pred odhodom so bile ugotovljene zgolj razlike glede na starost otrok, medtem ko je bila pri času odhoda ugotovljena zgolj razlika glede na delovno mesto.
Keywords: spanje v vrtcu, umirjanje pred spanjem, umirjenje dejavnosti v času spanja, odhod iz vrtca, komunikacija ob odhodu
Published: 25.08.2017; Views: 25; Downloads: 3
.pdf Full text (1,04 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica