| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2343
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Značilnosti gibalne učinkovitosti slovenskih teniških igralcev v povezavi z uspešnostjo v tenisu
Nina Krivec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti značilnosti gibalne učinkovitosti v povezavi z uspešnostjo slovenskih teniških igralcev s pomočjo metode FMS (»Functional movement screen«). Metoda FMS je sestavljena iz 7 testov, na podlagi katerih s pomočjo opazovanja ocenjujemo gibalne naloge posameznika. Testirani igralci in igralke so bili stari med 10 in 18 let in so bili uvrščeni na jakostno lestvico Teniške zveze Slovenije. Podatki so bili pridobljeni na letnih meritvah na Fakulteti za šport, med leti 2012 in 2018, kjer je sodelovalo 172 slovenskih teniških igralcev in igralk. Glede na kriterije uspešnosti smo prišli do ugotovitev, da gibalna učinkovitost nima direktne povezave z uspešnostjo v tenisu. Ugotovili smo, da med starostnimi skupinami ne obstajajo statistično značilne razlike v gibalni učinkovitosti. Preverili smo tudi telesne asimetrije, kjer smo ugotovili, da se največ telesnih asimetrij pojavlja v predelu ramenskega obroča. Pri povezavi gibalne učinkovitosti in uspešnosti v tenisu smo ugotovili, da so gibalno učinkovitejši igralci tudi uspešnejši v tenisu. Medtem ko za igralke to ne velja. Ko smo primerjali uspešne z manj uspešnimi v številu asimetrij, smo ugotovili, da imajo uspešnejše igralke in igralci manj telesnih asimetrij, kot jih imajo manj uspešni igralci ter igralke. Z raziskavo smo odprli novo področje primerjave gibalne učinkovitosti in uspešnosti v tenisu, katere izsledke je moč aplicirati tudi v prakso.
Keywords: tenis, functional movement screen, gibalna učinkovitost, testiranja.
Published: 06.08.2020; Views: 25; Downloads: 5
.pdf Full text (911,98 KB)

2.
Vloga in naloge pomočnika trenerja pri analizi igre nasprotnika in pripravi članske košarkarske ekipe na tekmo
Jan Šentjurc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen zaključnega dela je predstaviti izkušnje pridobljene pri opravljanju vloge pomočnika trenerja v članskih moštvih Košarkarskega kluba Šentjur in Košarkarskega kluba Sixt Primorska, kjer sem deloval v zadnjih treh letih. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti vlogo in naloge pomočnika trenerja v članskem moštvu pri pripravi na košarkarsko tekmo, pomen in vrednost analize nasprotnikove igre (taktike v obrambi, taktike v napadu, statistike in individualnih predispozicij posameznih igralcev).
Keywords: košarka, trener, pomočnik trenerja, analiza, Košarkarski klub Šentjur, Košarkarski klub Sixt Primorska.
Published: 06.08.2020; Views: 23; Downloads: 3
.pdf Full text (3,88 MB)

3.
Naravoslovne igre po Cornellu v vrtcu
Urška Ačko, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Otroci so včasih večina svojega časa preživljali v naravi. Skozi raziskovanje narave so se učili, razvijali domišljijo in si urili motoriko. Današnji tempo življenja otroke veliko krat prikrajša za pristno izkušnjo narave, še posebej v mestih. Naloga vzgojiteljev je, da skozi igro otrokom poskuša približati naravo na otrokov zanimiv način. V diplomskem delu predstavimo pomen doživljajske pedagogike v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili doživljajsko pedagogiko, njen pomen, cilje in načela ter pomen gozda in igrive igre pri otrokovem razvoju. Predstavili smo tudi avtorja knjig o ozaveščanju narave in naravoslovnih iger Josepha Cornella. V praktičnem delu smo izbrali sedem naravoslovnih iger avtorja Josepha Cornella, ki smo jih izvajali večina v naravnem okolju, v gozdu, travniku in tudi prilagojeno v igralnici. Igre smo praktično izvajali z vrtčevsko skupino otrok, starih 4-5 let. Igre smo opisali in predstavili izvedbo ter analizirali s pomočjo opazovalnih listov. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da so naravoslovne dejavnosti pripomogle k odkrivanju novega načina učenja. Otroci so skozi igre pridobili ovrednotene naravoslovne izkušnje. Skozi raziskavo smo ugotovili, da je zaželeno, da vzgojitelj načrtuje še več doživljajskih vodenih aktivnosti. Predlog aktivnosti in izkušnje avtorja Josepha Cornella ocenjujejo kot zelo ustrezne in priporočljive.
Keywords: predšolski otrok, doživljajska pedagogika, naravoslovne igre, Joseph Cornell
Published: 06.08.2020; Views: 28; Downloads: 6
.pdf Full text (3,63 MB)

4.
Povezanost funkcionalnosti dihalnega sistema z aerobno vzdržljivostjo mlajših otrok
Tjaša Pivec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Povezanost funkcionalnosti dihalnega sistema z aerobno vzdržljivostjo mlajših otrok je ugotoviti, kakšna je povezanost med meritvami dihalnega sistema in aerobno vzdržljivostjo otrok. V teoretičnem delu smo s pomočjo literature opredelili celostni razvoj otroka, razvoj in delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema, vzdržljivost ter njen pomen za celostni in telesni razvoj ter zdravje. Opredelili smo tudi, kako merimo aerobno vzdržljivost in funkcionalnost dihalnega sistema. Podrobneje smo opisali test 20-metrskega stopnjevalnega teka in PEF-meter. V raziskavo je bilo vključenih 127 otrok, starih od 3 do 6 let. Podatke za analizo smo zbrali s pomočjo testa 20-metrskega stopnjevalnega teka in meritvami PEF-metra. Test 20-metrskega stopnjevanega teka je bil prilagojen meritvam za predšolske otroke. Z njim smo merili število pretečenih razdalj in aerobno moč. S pomočjo PEF-metra pa smo pri otrocih izmerili maksimalen pretok zraka pri ustih izražen v l/min. Podatke, ki smo jih pridobili v enem izmed mariborskih vrtcev, smo v empiričnem delu obdelali na podlagi deskriptivne statistike.
Keywords: aerobna vzdržljivost, dihalni sistem, mlajši otroci, srčno-žilni sistem, vzdržljivost
Published: 28.07.2020; Views: 58; Downloads: 10
.pdf Full text (862,91 KB)

5.
SPOZNAVANJE MELODIČNIH GLASBIL V VRTCU
Laura Presečnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kot vsa kurikularna področja je v otrokovem razvoju tudi glasba izrednega pomena. Zelo pomembno je, da so otroci v predšolskem in šolskem obdobju deležni veliko raznovrstnih glasbenih vsebin. Naloga vzgojiteljev je, da glasbeno znanje otrokom podajo na čim bolj zanimiv način, tako da jih področje pritegne, hkrati pa se ob tem veliko naučijo. Poleg petja, ki igra v vrtcu pomembno vlogo, lahko otrokom predstavimo različna glasbila in jih navdušimo, da bodo enkrat tudi sami izbrali svoje najljubše glasbilo in se začeli učiti igranja nanj. Menimo in hkrati povzemamo iz svojih izkušenj, da otrok ob učenju glasbila ali petja prične spoznavati in usvajati neko rutino, nauči se osredotočiti misli na eno stvar, nauči se tudi delovnih navad. Te aktivnosti po navadi sledijo kasneje, v šolskem obdobju. Tudi če se otroci ne odločijo za igranje določenega glasbila, pa imajo še vseeno v spominu shranjene informacije, ki so jih pridobili pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. To znanje jim tako kot znanje na kakšnem drugem področju lahko pride prav v šolskem ali kasnejšem obdobju. V procesu diplomskega dela smo se osredotočili na to, da ugotovimo, kakšen je odziv in interes otrok ob seznanjanju in doživljanju zvoka melodičnih glasbil ter ob ostalih glasbenih dejavnostih, ki smo jih načrtovali. Zanima nas, ali otroci prepoznajo predstavljeno glasbilo in posamezno zvrst glasbe, za katero je značilno določeno glasbilo, ter kako se izkažejo pri prepoznavanju zvočnih značilnosti glasbila (dinamika, višina, tempo, trajanje). Teoretični del zajema razlago glasbenih dejavnosti, kot so izvajanje glasbe, petje pesmi, poslušanje in ustvarjanje glasbe, poleg tega so obrazložene tudi glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Ob opisu teh dejavnosti so zapisane tudi splošne razvojne značilnosti otrok v drugem starostnem obdobju, pri razvoju katerih jim pomagamo in jih spodbudimo prav s temi glasbenimi dejavnostmi. Ker smo se v diplomskem delu osredotočili na predstavitev določenih glasbil, so v teoretičnem delu predstavljena ravno ta glasbila, poleg tega pa so opisane tudi posamezne glasbene zvrsti, za katere so glasbila značilna. Naša ugotovitev je, da ima izvajanje glasbenih dejavnosti velik vpliv pri razvoju predšolskega otroka, saj aktivnosti otrokom v vrtcu popestrijo dan, poleg tega pa s ponavljanjem glasbenih vsebin pridobijo nova znanja, ki jih bodo lahko na področju glasbe v prihodnjih vrtčevskih in šolskih letih še nadgradili. Zato je pomembno, da podajamo glasbeno znanje z različnimi, raznovrstnimi dejavnostmi in otrokom omogočimo, da se srečujejo z njimi vsak dan.
Keywords: glasbene dejavnosti v vrtcu, izvajanje glasbe, glasbene zvrsti, melodična glasbila
Published: 28.07.2020; Views: 52; Downloads: 10
.pdf Full text (1,52 MB)

6.
Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok
Janja Fužir, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj, to so: dednost, okolje in lastna dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. Med seboj smo primerjali mestno in podeželsko okolje. Za pridobivanje podatkov o motoričnem statusu otrok smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Merski instrument predstavlja štirinajst motoričnih testov, ki so bili razdeljeni na informacijsko in energijsko komponento gibanja. Raziskovalni vzorec je neslučajnosten iz konkretne populacije mestnih in podeželskih otrok. Na podlagi rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da imajo otroci s podeželja boljšo motorično učinkovitost kot otroci iz mesta. Otroci s podeželja so dosegli boljše rezultate v informacijskem delu motoričnega statusa, otroci iz mesta pa v energijskem delu motoričnega statusa. Za vse tri ugotovitve velja, da razlika med skupinama ni statistično značilna (P > 0,05).
Keywords: vpliv okolja, mestno okolje, podeželsko okolje, motorične sposobnosti, razvoj otroka
Published: 28.07.2020; Views: 38; Downloads: 8
.pdf Full text (1,16 MB)

7.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Published: 28.07.2020; Views: 20; Downloads: 5
.pdf Full text (887,99 KB)

8.
Vpliv planirane vadbe na razvoj eksplozivne moči pri nogometnih vratarjih
Luka Pintarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo podrobneje opredelili eksplozivno moč pri nogometnih vratarjih. Prav tako smo opisali vlogo in pomen modernega nogometnega vratarja. Oblikovali smo primeren 4 tedenski trenažni proces, ki smo ga integrirali v treninge z vratarji. Predstavili in opisali smo tudi vaje za razvoj eksplozivne moči, tako z žogo kot brez nje. Te vaje smo tudi izvajali ter zasnovali načrten plan treningov skozi obdobje enega meseca. V empiričnem delu naloge smo opravili meritve, kjer smo uporabili 4 teste za ugotavljanje ekplozivne moči. Ti testi so: skok v daljino z mesta, skok v daljino z levo nogo, skok v daljino s desno nogo ter šprint na 10 metrski razdalji. Pri prvem merjenju smo ugotovili začetno (inicialno) stanje merjencev (vratarji NK Maribor Tabor) v eksplozivni moči. Pri drugem merjenju smo ugotavljali končno (finalno) stanje merjencev pri eksplozivni moči. Na osnovi analize dobljenih rezultatov iz obeh testiranj smo lahko ugotavljali napredek posameznega vratarja v eksplozivni moči. S pomočjo meritev smo ugotovili, da so bili igralci uspešni in so napredovali pri vseh testih. To pripomore k temu, da je vsak vratar hitrejši in eksplozivnejši in je sposoben hitrejše reakcije. Opravljena diplomska naloga je koristna, saj smo sestavili primerno načrtno vadbo za razvoj eksplozivne moči pri vratarjih. Zaradi pozitivnih rezultatov merjenj priporočam, da vsak trener vratarjev vključi vadbo za eksplozivno moč v svoj trenažni porces.
Keywords: Eksplozivna moč, nogomet, vratar, načrtna vadba.
Published: 28.07.2020; Views: 21; Downloads: 5
.pdf Full text (3,75 MB)

9.
Plesne dejavnosti v povezavi z drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma za prvo starostno obdobje
Katarina Gorjup, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili načrtovane plesno-gibalne dejavnosti, povezane z drugimi kurikularnimi področji. Želeli smo ugotoviti, kakšne so možnosti integracije področij iz kurikuluma s plesno vzgojo v prvem starostnem obdobju. V nalogi smo v teoretičnem delu predstavili značilnosti plesne vzgoje, naloge in cilje plesne vzgoje, načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti ter globalne cilje na področju umetnosti. Podrobneje smo razčlenili otrokovo gibalno dejavnost do tretjega leta starosti. Poudarili smo pomen medpodročnega povezovanja, ki otroku omogoča uresničitev širše palete vzgojnih ciljev in podpira načelo, da je vse znanje povezano. V praktičnem delu smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v integraciji z drugimi kurikularnimi področji, in jih izvedli v vrtcu. Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo oblikovali tudi strukturiran intervju in ga opravili z osmimi vzgojiteljicami. Na podlagi intervjuja in evalvacij smo ugotovili, da obstajajo različni načini, kako lahko plesne dejavnosti povezujemo z vsemi drugimi področji dejavnosti iz kurikuluma. Otroci stari 2-3 let so že sposobni izvajati plesno gibanje z rekviziti, opazovati gibanje odrasle osebe in drugih otrok ter ga tudi posnemati, izkazovati gibanja in spretnosti na pobudo odraslih, izvajati plesno gibanje v ritmu glasbe ter se spontano gibati ob izražanju čustev.
Keywords: plesna vzgoja, plesne dejavnosti, povezovanje z drugimi področji iz kurikuluma, načrtovanje v predšolskem obdobju
Published: 27.07.2020; Views: 44; Downloads: 16
.pdf Full text (2,33 MB)

10.
Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu
Karin Lešer, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja. Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura). V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu.
Keywords: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba
Published: 27.07.2020; Views: 43; Downloads: 9
.pdf Full text (1,65 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica