| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


Iskanje brez iskalnega niza vrača največ 100 zadetkov!

1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Finančni stres v združenih državah amerike
Manja Drofenik, 2021, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 in ukrepi, ki so potrebni za obvladovanje virusa SARS-CoV-2, so v zelo kratkem času prispevali k velikim spremembam v finančnem sistemu. Problem je, ker ne vemo, kakšne posledice bodo ti ukrepi povzročili v gospodarstvu. Opisali bomo, kakšen vpliv je imel finančni stres v ZDA v času pandemije covida-19 na posameznike in gospodarstvo. Ugotovili smo, da se je brezposelnost v ZDA v času pandemije covida-19 povečala za 10,4 %. Finančni sistem je treba ves čas spremljati, da lahko odkrijemo tveganja in ustrezno ukrepamo. Če želimo, da podjetje uspešno posluje v prihodnosti, je zelo pomembno, da spremljamo finančno stabilnost. Ugotovili smo, da pandemija covida-19 negativno vpliva na finančno stabilnost. Slednjo lahko merimo s pomočjo indeksov finančnega stresa. Tako smo s pomočjo indeksa CISS ter indeksov CFSI, KCFSI in STLFSI2 ugotovili, da se je v času pandemije covida-19 finančni stres povečal. Finančni stres velja za enega izmed najpomembnejših virov psiho-socialnega stresa. Od globalne finančne krize leta 2008 je finančni stres največji dejavnik stresa. Ugotovili smo, da stres pri posamezniku vpliva na njegovo produktivnost, motivacijo in delovno sposobnost. V času pandemije covida-19 se je vrednost borznega indeksa S&P 500 znižala, kar pomeni padec vrednosti delnic.
Ključne besede: CISS, FSI, S&P 500, finančna stabilnost, finančni stres, ZDA.
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

2.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (668,12 KB)

3.
Ustvarjalno definiranje in reševanje problemov finančnih posledic epidemije covid-19 v javnem sektorju
Jasna Toplak, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo epidemijo covida-19, ki je zajela večino držav po svetu, in katere posledice se čutijo po veliko podjetjih v gospodarskem sektorju. Ker nas zanima, ali se s podobnimi problemi, ki jih je s seboj prinesel covid-19, srečujejo tudi v javnem sektorju, natančneje v javnem zavodu X, smo opredelili probleme s pomočjo metod definiranja problemov in priložnosti. Kot vsa druga podjetja v gospodarstvu si tudi javna podjetja želijo ohraniti delovna mesta, dobro finančno stabilnost in pozitivno poslovanje. Ker je bil zavod X zaradi epidemije soočen z veliko spremembami, smo v nadaljevanju s pomočjo metod za generiranje idej poiskali najprimernejše rešitve za nekaj nastalih situacij. Izhajali smo iz zunanjega okolja zavoda, pri tehnikah pa so nam bili v pomoč tudi izkušeni strokovni sodelavci, da smo pridobili rezultate, ki smo jih predstavili v empiričnem delu dela diplomskega projekta. V tem delu diplomskega projekta smo prišli do zaključka, da je zelo pomemben člen vsakega uspešnega podjetja, naj bo to javno ali zasebno, ustvarjalnost in motiviranost zaposlenih, dober vodja in delo v timu, ki ni le strokovno podkovano, ampak tudi sproščeno, prijetno in fleksibilno. Vse to lahko pripomore k dobremu poslovanju podjetja. Finančne posledice epidemije covida-19 se lahko odpravijo v krajšem času kot sicer. Opisali smo, ali lahko naše hipoteze sprejmemo ali zavrnemo ter zakaj, prav tako pa smo predstavili nekaj rešitev, s pomočjo katerih bi si lahko zavod X pomagal med krizo, da bi poslovanje potekalo nemoteno in predvsem varno za vse zaposlene.
Ključne besede: epidemija, javni zavod, finančne posledice, covid-19, rešitev
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

4.
Podjetniške priložnosti v lesni industriji
Enej Škrinjar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov. V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij. Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah. SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov. V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena. V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (597,39 KB)

5.
Vpliv virusa Covid-19 na vinski trg v Sloveniji: primer Ptujske kleti
Jakob Gal Gačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, predstavimo vpliv virusa Covid-19 na turizem in vinski trg v Sloveniji ter na globalni ravni. Predstavimo ukrepe, ki jih je vlada Republike Slovenije sprejela v boju z epidemijo na področju turizma, gostinstva ter vinogradništva. Analiziramo in pregledamo, kako se je vinski trg spoprijel s posledicami virusa Covid-19. V drugem delu projekta izvedemo intervju z direktorjem Ptujske kleti, gospodom Vinkom Mandlom, ki nam poda svoje mnenje na zastavljena vprašanja v povezavi z virusom Covid-19 ter analiziramo odgovore. V sklepnem delu diplomskega projekta predlagam izbrane usmeritve za nadaljnje raziskovanje razmer na področju vinskega trga in vinskega turizma.
Ključne besede: Virus Covid-19, vinarstvo, turizem, pandemija, epidemija
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
Vpliv covida-19 na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru
Sergeja Pristavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Nova nalezljiva bolezen covid-19, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, je spremenila vedenje in navade ljudi. Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na ljudi. V diplomskem delu nas je zanimalo vprašanje, kako je covid-19 vplival na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru. Najprej smo definirali pojme povezane s covidom-19, kriminaliteto, kriminologijo, kaznivim dejanjem in opisali deset najpogostejših kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Zanimalo nas je, kako je potekalo delo policije v času covida-19 in kako je policija skrbela za varnost ljudi in premoženja. Zanimalo nas je, kako so se kazniva dejanja gibala med prvim in drugim valom in primerjali smo kazniva dejanja v istem časovnem obdobju v Ljubljani in Mariboru. V sklopu diplomskega dela smo poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na Policijsko akademijo v Ljubljani, tako smo pridobili statistične podatke kaznivih dejanj za mesto Maribor. Podrobnejša analiza podatkov je pokazala rast kaznivih dejanj zoper premoženja in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v Mariboru. V prvem valu epidemije smo opazili rast kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019, v drugem valu pa upad kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019 v Mariboru. Ugotovili smo, da so kazniva dejanja splošne kriminalitete upadla v drugem valu v primerjavi s prvim valom. Primerjava kaznivih dejanj splošne kriminalitete med Mariborom in Ljubljano je pokazala, da so se kazniva dejanja v času epidemije v obeh mestih podobno gibala. Izredne razmere so ustvarile veliko različnih priložnosti, ki jih posamezniki in določene skupine goljufov izkoriščajo v svojo korist, kar povzroča rast določenih kaznivih dejanj.
Ključne besede: diplomske naloge, Covid-19, kazniva dejanja, splošna kriminaliteta, Maribor
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Makroekonomske posledice podnebnih sprememb
Anja Babič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed vrst tržnih nepopolnosti so eksternalije. Izsledki empiričnih raziskav kažejo na skrb vzbujajoče posledice podnebnih sprememb. Segrevanje ozračja nastane zaradi izpustov toplogrednih plinov. Njegove posledice pa preko ekstremnih vremenskih dogodkov občutimo tako v realnem sektorju kot tudi v monetarnem segmentu gospodarstva. Čeprav imamo veliko dobrih praks blaženja posledic podnebnih sprememb, pa je učinkovita implementacija okoljskih politik prepočasna.
Ključne besede: podnebne spremembe, tržne napake, agregatna ponudba, agregatno povpraševanje, ekonomska politika
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Vpliv digitalnih medijev na predšolske otroke - tveganje in priložnosti v času digitalizacije
Tina Krampl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja uporabo digitalnih »novih« medijev pri predšolskih otrocih in kakšni so vplivi na otroke. Prav tako je opredeljena tema, koliko se starši sami spoznajo na tematiko vpliva digitalnih medijev na njihove otroke in kako sami omogočajo, vplivajo in udejanjajo metode povezane z uporabo digitalnih medijev. Prikazali smo, kakšnim tveganjem in nevarnostim so otroci izpostavljeni in kakšni so ukrepi za odgovorno uporabo digitalnih medijev v sedanji dobi. V prvem delu smo s pomočjo spletnih virov ter literature predstavili osnovne pojme, ki se pojavljajo ob tej tematiki. Podrobneje smo opisali katere nevarnosti se najpogosteje pojavljajo ter kako jih prepoznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali kolikšna je dejanska raba novih digitalnih medijev pri otrocih, v kolikšni meri so jim izpostavljeni in kakšna je osveščenost staršev o nevernostih in tveganjih. Na podlagi raziskave in študija virov navajamo ukrepe za varnejšo uporabo, odgovorno rabo in nadzor uporabe pri otrocih, ki so namenjeni staršem, saj starši skoraj v celotni meri omogočajo otrokom rabo novih digitalnih medijev in tako tudi nosijo odgovornost.
Ključne besede: diplomske naloge, predšolski otroci, digitalni mediji, medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi uporabe digitalnih medijev, medijska etika
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Urbanizacija in gospodarska rast v državah Evropske unije
Tamara Križnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Ključne besede: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Ozaveščenost uporabnikov o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah
Matic Završnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo uvodoma izpostavili izzive zagotavljanja informacijske varnosti na mobilnih napravah in se v povezavi s tem osredotočili na problematiko, ki jo predstavlja spletno nakupovanje na mobilnih napravah. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, predstavili pa smo tudi nekatera pomembna varnostna tveganja, s katerimi se lahko soočijo uporabniki mobilnih naprav. V poglavju 5 smo predstavili nekaj učinkovitih zaščitnih ukrepov in rešitev za zagotavljanje varnejšega spletnega nakupovanja na mobilnih napravah ter poudarili njihov pomen pri zagotavljanju celovite informacijske varnosti mobilnih naprav. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate anketne raziskave. Zapisali smo svoje ugotovitve in jih kasneje uporabili za preverjanje uvodoma zastavljenih hipotez glede ozaveščenosti uporabnikov mobilnih naprav o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju in poznavanju zaščitnih ukrepov ter rešitev. Ugotovili smo, da večina anketiranih uporabnikov pozna varnostna tveganja in grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, še bolj pa se zavedajo njihovih posledic. Pri poznavanju in uporabi posameznih zaščitnih ukrepov pa smo ugotovili, da anketirani uporabniki najbolje poznajo oz. uporabljajo osnovne ukrepe, medtem ko je poznavanje in uporaba kompleksnejših zaščitnih ukrepov bistveno slabša.
Ključne besede: diplomske naloge, mobilne naprave, spletno nakupovanje, grožnje, varnostna tveganja, uporabniki mobilnih naprav
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 5; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 2.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici