SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


Search without a query returns a maximum of 100 hits!

1 - 10 / 100
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporabnost storitve »car-sharing« za tuje poslovne goste v Sloveniji
Janina Žemva, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: »Car-sharing« je storitev samopostrežne kratkotrajne souporabe avtomobila brez lastništva na vnaprej določenih lokacijah za prevoz od točke A do točke B. Gre za primer delitvene ekonomije, kjer izhodišče ni lastništvo avtomobila, temveč dostop do storitve, s čimer je deljeno sredstvo bolj izkoriščeno, njegova uporaba pa je za ljudi tako cenejša in dostopnejša. Namen diplomskega dela je analizirati uporabnost souporabe avtomobila med tujimi individualnimi poslovnimi turisti in udeleženci kongresnih dogodkov. Kongresni turizem je eden od najhitreje rastočih in dobičkonosnih oblik turizma, ki znatno prispeva k rasti splošnega turizma kot tudi k razvoju regionalnega in nacionalnega gospodarstva. Poslovni gosti so zahtevni gosti, ki v času bivanja potrošijo več denarja kot običajni gosti. Pri tem jim moramo zagotoviti ustrezne pogoje za delo in ponuditi možnosti za atraktivno porabo prostega časa. Z anketiranjem tujih poslovnih gostov smo potrdili njihovo zanimanje za souporabo avtomobila in predlagali nova prevzemno-vračilna mesta avtomobilov v neposredni bližini najpomembnejših turističnih znamenitosti v Sloveniji in prometnih središčih. Tuje poslovne goste je treba z možnostjo souporabe avtomobila seznaniti že pred prihodom v Slovenijo.
Keywords: »car-sharing« oziroma souporaba avtomobila, poslovni in kongresni turizem, tuji poslovni gostje, turistične znamenitosti, trajnostna mobilnost
Published: 18.10.2018; Views: 12; Downloads: 1
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
Nasilje nad otroki v družini in vloga pristojnih institucij
Urša Baloh, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bomo predstavili problematiko nasilja nad otroki v družini. Povzeli bomo zgodovino nasilja in posledice, ki jih pustita nasilje in zanemarjanje pri otrocih. Opredelili bomo zakonsko zaščito otrok v Sloveniji in pregledali statistične podatke o nasilju v družini za zadnja tri leta. Predstavili bomo pomembnost prepoznavanja nasilja nad otroki, obravnavo nasilja in ravnanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter izpostavili institucije, ki so vključene pri obravnavi nasilja, ko je le-to prijavljeno. Opisali bomo možnosti prijave nasilja, vlogo policije, centra za socialno delo in sodelovanje z drugimi institucijami oziroma ustanovami. Povzeli bomo tudi vlogo države pri urejanju družinskih razmerij. Ni dvoma, da je nasilje nad otroki v družini kompleksen in večplasten pojav, ki se vedno bolj širi na različna področja v družbi. Takšno nasilje je vsekakor dejanje, ki ima hude posledice za razvijajočega se posameznika. Otrok, ki bi moral biti obdan z ljubeznijo, varnostjo, veseljem in radostjo; doživi grenko izkušnjo, ki ga lahko zaznamuje za vse življenje. Naš vsakdanjik prinaša spremembe v načinu našega življenja, razmišljanja in sprejemanja tovrstnih pojavov v družbi. Nasilje v družini je problem, katerega ne smemo spregledati. To nasilje je še toliko bolj zaskrbljujoče, če so žrtve otroci. V Sloveniji smo o problematiki nasilja v družini začeli govoriti šele v zadnjem desetletju. Omenjeno nasilje najpogosteje doleti člane družine, ki so najšibkejši člen, torej otroci. Država je zato z Zakonom o preprečevanju nasilja (2008) uredila in razdelila naloge državnim organom, da pri takšnih dejanjih ukrepajo tako, da bo najbolje za otroka in njegovo varnost in korist. Tukaj je ključnega pomena, da je vsak strokovni delavec, ki je pristojen za ukvarjanje na področju nasilja v družini, izkušen, sposoben, izobražen in prilagodljiv za sodelovanje z ostalimi strokovnimi delavci.
Keywords: diplomske naloge, nasilje, otroci, družina, institucije
Published: 18.10.2018; Views: 13; Downloads: 4
.pdf Full text (1,06 MB)

3.
Varovanje glasbenih festivalov in pogledi udeležencev na varnost - študija primera MetalDays
Anja Bobič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se vsebinsko ukvarja s temeljnimi pojmi in zakonodajo, ki ureja področje javnih prireditev, kot tudi organiziranostjo glasbenega festivala Metaldays v smislu varnosti in varovanja. Študija primera je eksplicitno narejena na izbranem festivalu. K raziskovanju so prispevali tako delujoči subjekti, kot tudi posamezniki, udeleženci tega festivala. Občutek varnosti pri večdnevni udeležbi je izrednega pomena, kot tudi ustrezna zagotovitev varnosti, kadar gre za zbiranje večjega števila ljudi, kot je to pri glasbenih festivalih. Delo posameznih odgovornih oseb zahteva poznavanje različnih področij, ki urejajo javna zbiranja in medsebojno sodelovanje pri načrtovanju dogodka. Organizatorji in osebe, ki zagotavljajo varnost, se tako soočajo z različnimi dejavniki in varnostnimi izzivi. V nadaljevanju dela so na podlagi raziskovanja razložene ugotovitve ankete. Definirani so rezultati pogledov udeležencev MetalDays glede občutka varnosti in njihovih mnenj o varovanju, varnostnem osebju in policiji. Naloga poskuša zajeti organiziranost na splošno in v varnostnem pomenu ter naloge in morebitne težave, s katerimi se sooča osebje. Teoretično se naloga opira na slovensko zakonodajo, ki določa postopke pri organiziranju javne prireditve in njenega varovanja. Diplomsko delo med drugim opozarja na ureditev področja glede organizacije in pomanjkljive domače literature. Zakonodaja je dobro urejena, teorija za dobro organizacijo festivalov pa pomanjkljiva, zato prihaja do slabšega razumevanja, upoštevanja predpisov in vodenja v praksi. Naloga napeljuje k nadaljnjem raziskovanju na področju prirejanja glasbenih festivalov in njegovi varnosti. S tem bi morebiti povzeli nekakšna splošna in razumljiva navodila ali priročnik, ki bi pripomogel k boljši organizaciji in primerni zagotovitvi varnosti udeležencev na najvišjem nivoju.
Keywords: diplomske naloge, varnost, varovanje, javna prireditev, glasbeni festival, MetalDays
Published: 18.10.2018; Views: 7; Downloads: 3
.pdf Full text (1,13 MB)

4.
Naraščanje nasilja na socialnih omrežjih - kriminološki vidik
Žiga Ramšak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali nasilje na socialnih omrežjih. Moderni čas namreč vpliva tudi na razvoj tehnologije, saj je pri mladostnikih odprl novo vejo nasilja, t.i. spletno nasilje. Aktivnost na socialnih omrežjih, kjer poteka komunikacija, daje ljudem občutek sprejetosti in tako pozitivno vpliva na zdravje posameznikov, po drugi strani pa splet omogoča anonimnost in občutek varnosti tistim, ki mislijo, da lahko brez posledic na spletu počnejo vse, kar se jim zahoče. Ugotovili smo, da obstaja več vrst spletnega nasilja: izmenjava fotografij z intimno vsebino (seksting), veselo pretepanje (happy slapping), žaljenje, zalezovanje, samoustrahovanje prevzem žrtvine identitete, objavljanje spremenjenih fotografij, žaljivih pesmi in krutih govoric. Storilci si preko spletnega nasilja ustvarjajo svoj položaj v družbi in tako izpadejo bolj priljubljeni med posamezniki. Problem pa ni le izvajanje spletnega nasilja, temveč tudi objavljanje nasilnih vsebin. Kriminalisti tukaj žal nimajo nobenih pooblastil, zato lahko največ storimo mi s prijavo neprimernih vsebin, ki bodo po pregledu ponudnika spletnega omrežja odstranjene. V tem delu smo obravnavali tudi » Facebook umor«, ki se je zgodil februarja lani. Izvedli smo anketo, kjer nas je zanimalo mnenje ljudi o nasilju na socialnih omrežjih, njegovem naraščanju in njihova soudeležba pri le tem. Rezultati kažejo, da ljudje poredko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih, sami jih praktično skoraj ne objavljajo, na splošno pa so mnenja, da nasilje na socialnih omrežjih narašča. Predlagamo, da se na področju nasilja na družabnih omrežjih uredi kazenska zakonodaja in tako bistveno olajša delo kriminalistov pri preprečevanju in zmanjševanju nasilja na družabnih omrežjih.
Keywords: diplomske naloge, nasilje, socialno omrežje, spletno nasilje, kriminologija
Published: 18.10.2018; Views: 5; Downloads: 3
.pdf Full text (260,06 KB)

5.
Spremljanje vsebnosti makroelementov v mleku sesalcev domačih živali in v mlečnih napitkih rastlinskega izvora
Barbara Bernjak, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen raziskave je bil določiti vsebnost suhe snovi, pepela in pomembnejših mineralov (Ca, Mg in P) v mleku sesalcev domačih živali, kokosovem mleku in mlečnih napitkih rastlinskega izvora ter na osnovi rezultatov podati prispevek uživanja mleka k dnevnemu vnosu posameznih mineralov v organizem. Koncentracije Ca in Mg smo določili z atomsko absorpcijsko spektrometrijo, koncentracije P pa z molekulsko absorpcijsko spektrometrijo. Analizirali smo 4 vzorce iz vsake skupine živil (skupaj 24 vzorcev). Najvišjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v kravjem surovem mleku (12,3 %) in najnižjo v sojinem napitku (5,8 %), medtem ko je bila vsebnost pepela najvišja v kozjem in homogeniziranem kravjem mleku ter kokosovem mleku. Največ Ca vsebujeta kozje in homogenizirano kravje mleko (135 mg/100 g) ter sojin napitek (44 mg/100 g). Vsebnosti Mg so bile od 1,93 mg/100 g v riževem napitku do 15,21 mg/100 g v kokosovem mleku in P od 6,14 mg/100 g v riževem napitku do 95 mg/100 g v surovem kravjem in kozjem mleku. Mg v mleku statistično značilno pozitivno korelira s Ca, v mlečnih napitkih pa s P. Odrasla moška oseba pri zaužitju 1 dcl mleka pokrije približno desetino dnevnih potreb po Ca in P.
Keywords: mleko, sojin in rižev napitek, kokosovo mleko, kalcij, magnezij, fosfor
Published: 18.10.2018; Views: 6; Downloads: 3
.pdf Full text (297,35 KB)

6.
Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti v Mestni občini Ptuj
Tomi Štumberger, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Zagotavljanje varnosti v lokalni skupnosti je treba razumeti v najširšem pomenu, ki presega delovanje zgolj ene ali dveh služb, ampak temelji na »človekocentričnemu« pojmovanju in zaznavanju varnosti. Bistvenega pomena je torej, kako je varnost ocenjena v lokalni skupnosti. Slednje pa lahko pomeni tudi potrebo po angažiranju različnih služb, ki se ukvarjajo s policijskim delom. V diplomskem delu raziskujemo ogroženost varnosti občanov v lokalni skupnosti Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju MO Ptuj), njihovo zaznavanje varnosti ter občutenje varnosti v okolju in vsakdanjem življenju. V nadaljevanju nato raziščemo še institucionalne zmogljivosti in njihove odgovornosti. Raziskava je pokazala, da se občani MO Ptuj v splošnem pogledu počutijo varne. Najbolj varne se počutijo doma in v soseski, najmanj pa med transportom. Vzroka, ki pripeljeta do ogrožanja varnosti, pa sta največkrat brezposelnost in revščina. Institucije, ki skrbijo za vzdrževanje in zagotavljanje varnosti v MO Ptuj, so policija, mestno redarstvo, Varnostni sosvet in Sveta za preventivno vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Poleg teh pa še služba za zaščito in reševanje, gasilci in podjetja za zasebno varovanje. Pomembne institucije so še LAS, CSD in CIS. Ptuj je v splošnem pogledu varno mesto, vendar brez izgredov in problemov seveda ne gre. Velik člen pri zagotavljanju varnosti pa so prebivalci sami, ki morajo skrbeti za javni red in mir. MO Ptuj je leta 2014 prejela najvišje priznanje RS s področja varnosti RS z Varnostnim sosvetom, redarsko službo, policijskim nadzorom in vse večjo ozaveščenostjo občanov o večji varnosti. A vendar varnost ostaja tista kategorija, v katero je treba vlagati stalno in vedno. Varnosti na zalogo ni, je pa dovolj že prva napaka, da se stanje spremeni.
Keywords: diplomske naloge, varnost, ogrožanje varnosti, lokalna skupnost, Mestna občina Ptuj
Published: 16.10.2018; Views: 41; Downloads: 4
.pdf Full text (979,85 KB)

7.
Opravičljiva skrajna sila
Luka Metelko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pojmi skrajna sila, opravičljiva in upravičljiva skrajna sila ter silobran so le eni izmed elementov, s katerimi se srečuje kazensko materialno pravo. Kazensko materialno pravo skupaj s kazenskim procesnim pravom tvori eno od najstarejših pravnih panog  kazensko pravo. V kazenskem pravu najdemo različna pravna pravila, s katerimi država prepoveduje oziroma preprečuje takšna ravnanja posameznika, ki jih v določeni družbi označujejo kot nesprejemljiva, nevarna in zavržna. Cilj zaključnega dela je predvsem osredotočenost na raziskovanje opravičljive in upravičljive skrajne sile, skrajne sile ter silobrana v slovenskem kazenskem materialnem pravu. Primarno se bomo osredotočili na opisovanje koncepta skrajne sile  na ugotovitve in opredelitve elementov skrajne sile  in predstavili dejstva, kdo se sme sklicevati na skrajno silo in v kakšnih primerih ter kdo se v določenih primerih ne sme oziroma ne more sklicevati na skrajno silo. Naš cilj je tudi podrobneje spoznati način vplivanja skrajne sile na kaznivo dejanje, to je katere elemente splošnega pojma kaznivega dejanja izključuje, in natančneje preučiti in opredeliti njene elemente ter značilnosti. V nadaljevanju namenimo pozornost tudi dvema vrstama skrajnih sil, ki jih pozna slovensko kazensko pravo, ter objasnimo, zakaj sploh potrebujemo dve vrsti skrajnih sil in kakšen je njun namen. Pri opisovanju obeh vrst skrajnih sil je poudarek predvsem na ugotavljanju njihovih značilnosti in na primerjavi. Pri tem naredimo tudi vpogled v primere obeh vrst skrajne sile in opišemo pojem silobrana v slovenskem pravu. Poleg že navedenega, poskusimo narediti tudi primerjavo iz pravnega vidika. Primerjali bomo ureditev skrajne sile v slovenskem pravu z ureditvijo le-te v nemškem in avstrijskem pravu.
Keywords: diplomske naloge, kazensko pravo, opravičljiva skrajna sila, upravičljiva skrajna sila, skrajna sila, silobran
Published: 16.10.2018; Views: 48; Downloads: 10
.pdf Full text (487,18 KB)

8.
Uporaba prisilnih sredstev občinskih redarjev
Jernej Grubar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Komunalno redarstvo je leta 1991, z izidom Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o policiji, dobilo nov pomen. Redarstvo je urejala vrsta pravnih aktov, vendar je bila kljub temu potrebna enotna ureditev, ki je bila zapisana v Zakonu o občinskem redarstvu leta 2006 in je opredeljevala vse naloge, pooblastila in pristojnosti občinskih redarjev. Naloge in nadzor nad delom občinskih redarjev so sorazmerne. Kadar gre za življenje ljudi ali javni red, redar svoje dolžnosti ne sme opustiti, prav tako pa ne sme posegati preko zakonsko določenih okvirov. V primeru da občinski redar preseže zakonske okvire, je vsakemu posamezniku, z Ustavo Republike Slovenije, podana možnost, da se pred represivnimi organi zaščiti. Takoj za tem se ugotavlja disciplinska, odškodninska in kazenska odgovornost občinskega redarja. Slednji mora biti sposoben oceniti situacijo, zato mu je poleg zakonske podlage na voljo tudi materialna podlaga iz vsakdanjega življenja. Občinski redar lahko pri svojem delu uporabi le tri vrste prisilnih sredstev, zato lahko govorimo o numerus clausus, kar pomeni, da ima redar toliko pravic kolikor jih določa zakon in ne posameznik sam. Prisilna sredstva, katere sme uporabiti pooblaščena uradna oseba, ki izvaja naloge občinskega redarstva, so sredstva za vklepanje in vezanje, telesna sila in uporaba plinskega razpršilca. Nad izvajanjem prisilnih sredstev in drugimi pooblastili se izvaja nadzor, natančneje opredeljen v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu. Za učinkovito in strokovno izvajanje zakonsko določenih nalog so občinskim redarjem predpisana strokovna usposabljanja, vsako tretje leto pa tudi obdobno izpopolnjevanje. Slednje je nujno za ohranjanje znanj in seznanitev z novimi predpisi, ki so bili v tem času na novo urejeni. Program usposabljanja temelji na socialnih veščinah, vse pogosteje pa tudi na samoobrambnih veščinah, katere so občinski redarji dolžni obvladati.
Keywords: diplomske naloge, občinski redar, prisilna sredstva, nadzor, zakonska podlaga, usposabljanje
Published: 16.10.2018; Views: 39; Downloads: 7
.pdf Full text (846,38 KB)

9.
Ilegalna proizvodnja in preprodaja anaboličnih steroidov v Evropi
Blaž Podgoršek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Socialni mediji in Hollywood so postavili standarde, za idealno postavo. Mnogi se z željo, da bi prišli do teles, ki nam jih prikazujejo slavni začnejo ukvarjati z vadbo v fitnes centrih. Kmalu dojamejo, da je pot do mišičastega, izklesanega telesa zelo težka oziroma je to zelo dolgotrajen proces, ki zahteva veliko discipline in odrekanj. Mnogi si želijo hitrih rezultatov in zato, si začnejo pomagati z ilegalnimi anaboličnimi steroidi. Po svetu, skoraj da več ni fitnes centra, v katerem nebi treniral vsaj en uporabnik anaboličnih steroidov, preprodaja pa se je zelo razširila tudi na spletu. Takšni androgeni anabolični steroidi so večinoma proizvedeni v podzemnih ilegalnih laboratorijih in so lahko kontaminirani, saj ti prostori niso sterilni oz. se čistost in kvaliteta izdelkov ne preverja, kot se to počne v legalnih farmacevtskih laboratorijih, konzumiranje takšnih izdelkov pa je lahko za človeško telo zelo nevarno. Uporaba anaboličnih steroidov v športu se je začela po drugi svetovni vonji. Takrat so jih uporabljali le bodybuilderji in vrhunski olimpijski športniki, ki so želeli doseči vrhunec svoje forme. Danes anabolični steroidi iz vrhunskega športa, zaradi vse boljših tehnik njihovega odkrivanja izginjajo. Prisotni ostajajo pri bodybuildingu, na teh tekmovanjih pa se njihova uporaba ne preverja. V svetu fitnesa in bodybildinga postaja njihova uporaba vse bolj sprejemljiva in zato se za njihovo uporabo odloči vse več amaterjev in mladih, ki si le želijo izgledati kot igralci v filmih in modeli na socialnih omrežjih. V začetku diplomskega dela bomo na kratko pojasnili kaj so anabolični steroidi in kje vse se uporabljajo. Izvedeli bomo od kod izvirajo, kako pridejo na trg in kje se preprodajajo. V drugem delu bomo analizirali anketo o stanju anaboličnih steroidov pri nas, na koncu pa bomo predstavili še intervju o anaboličnih steroidih, ki smo ga opravili z enim izmed slovenskih bodybuilderjev.
Keywords: diplomske naloge, anabolični steroidi, ilegalna proizvodnja, ilegalna preprodaja
Published: 16.10.2018; Views: 34; Downloads: 3
.pdf Full text (1012,53 KB)

10.
Raba člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov
Doroteja Štrucl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na napake pri rabi člena v nemških ustnih besedilih britanskih študentov. Cilj je bil raziskati, zakaj se napake pojavljajo in jih s pomočjo izbranih teorij razložiti. V teoretičnem delu je najprej predstavljena raba člena in sklanjatev samostalnika v nemškem jeziku in v primerjavi s tem še v angleškem jeziku, saj je materni jezik oseb, ki so sodelovale pri pogovorih, angleščina. Pri tej temi je še v podpoglavju predstavljena hierarhija sklonov, saj je pri raziskavi bila zelo pomembna. V naslednjem poglavju so predstavljene univerzalne in tipološke preference. Pri tem je potrebno omeniti tipe jezikov, saj lahko vplivajo na to, da delamo napake. V sledečem poglavju je opisana tako imenovana teorija naravnosti (»Natürlichkeitsteorie«), s katero lahko razložimo napake pri rabi člena, saj temelji na naravnosti jezika. Teorija se ukvarja z značilnostmi besed,ali so slovnično označene ali ne. Tiste, ki so slovnično označene, veljajo za težke, torej nenaravne. Takšne besede lahko povzročajo napake, saj se jih moramo dobro naučiti. Naslednje poglavje se nanaša na teorijo naravnosti in opisuje (na bazi Eckmanove razločevalne hipoteze) možnost transfera iz L1 (materni jezik) v L2 (tuji jezik). V tem poglavju so nato predstavljene na podlagi te hipoteze še domnevane smeri transfera. Zadnje poglavje v teoretičnem delu še predstavlja napake, ki so nastale pod pogoji transfera ali interference, in jezikovne spodrsljaje, saj sem pri raziskavi našla tudi dva jezikovna spodrsljaja, ki ju lahko obravnavamo pri temi te diplomske naloge. Transfer je torej vpliv npr. maternega jezika na tuji jezik ali v nekaterih primerih tudi obratno in to povzroča napake. V tem poglavju sta na kratko opisana tudi dva testa, ki sta bila opravljena na finskih in grških učencih nemščine. V empiričnem delu je najprej predstavljen korpus, imenovan BeMaTaC, kot jezikovno gradivo za raziskavo in udeleženci, ki so v parih opisovali in risali pot na karti. V korpusu je zbrano besedilo v audio in pisni obliki. Ker je to govorjeni jezik, je možno najti več napak na temo rabe člena kot pa pri pisani obliki jezika, zato sem se odločila za ta korpus. Predstavljene so tudi slike kart, ki so jih udeleženci uporabljali. V naslednjem poglavju je opisana metoda zbiranja empiričnih podatkov, torej napak. Napake so zbrane v tabelarični obliki v programu Excel, s katerim sem sestavila tudi diagrame. Sledijo cilji raziskave in raziskovalna vprašanja. Cilji raziskave so ugotoviti, ali učenci tujega jezika dajejo kateri paradigmi sklanjanja prednost ali ne. Napake v rabi člena je treba identificirati in razporediti ter jih, v skladu z raziskovalnimi vprašanji, analizirati. Raziskovalna vprašanja so: Ali lahko določene napake pripišemo univerzalnim in tipološkim preferencam? Ali na količino napak vpliva čas bivanja v Nemčiji? Ali so napake sistemske ali bolj kot spodrsljaji? Katerim paradigmam sklanjanja dajejo učenci tujega jezika prednost? V naslednjem poglavju so predstavljene hipoteze, ki sem si jih zastavila pred in tekom raziskave in nato še kriteriji, po katerih so razvrščene napake. Naslednje poglavje prikazuje ugotovljene paradigme sklanjanja, katerim so dajali prednost. Odločali so se večinoma za tip ­[e]n sklanjanja, ki je najlažji. V sledečem poglavju so opisani še rezultati posameznih 6 udeležencev. Primeri iz korpusa so podani za lažjo predstavo in za vsakega udeleženca posebej, zraven pa so zapisane ugotovitve. Sledi še kratka statistična analiza napak in potrditev ali zavrnitev postavljenih hipotez. V zadnjem poglavju je opisan še tako imenovan saški rodilnik (»Sächsische Genitiv«) kot možnost za nadaljnjo raziskavo, saj pri tem angleščina, ki je materni jezik udeležencev, vpliva na tovrstne napake.
Keywords: jezik, člen, sklanjanje, korpusna analiza, napake, transfer, spol, sklon, jezikovni spodrsljaj.
Published: 16.10.2018; Views: 10; Downloads: 2
.pdf Full text (848,15 KB)

Search done in 3.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica