SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 4102
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Univerbizacija v SSKJ 2 (na gradivu samostalnikov od A do Č)
Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava besedotvorni proces, tj. poenobesedenje ali univerbizacijo. Univerbizacija je proces, v katerem se vzpostavi sinonimno razmerje med sočasno obstoječo stalno podredno zloženo samostalniško besedno zvezo z najpogostejšim levim pridevniškim prilastkom kot motivirajočo besedno zvezo in njeno enobesedno samostalniško ustreznico kot motivirano besedo. V tem procesu leksikalne motivacije se jedrni del samostalniške besedne zveze obrazili, odvisnemu pa se doda priponsko obrazilo. Za univerbate moškega spola sta najpogostejši obrazili -ež/-ec in-ik ter obrazili -ica in -ka za ženski spol. Dvainsedemdeset najdenih samostalniških besedotvornih univerbatov od A do Č je iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 (v nadaljevanju SSKJ 2), njihove pripadajoče stalne besedne zveze pa so glede pogostosti rabe preverjene v korpusu Gigafida in iskalniku Google. Največ univerbatov je povezanih s poimenovanji oseb, snovi, naprav ter predmetov, povezanih s področjem medijev. Prevladujejo nekrnjeni podstavni pridevniki iz stalne besedne zveze. Šestdeset najdenih samostalniških univerbatov v SSKJ 2 od A do Č je enopomenskih s prevladujočimi nevtralnimi tipi podstavnih besednih zvez. Štirideset univerbatov je stilno nezaznamovanih, med ostalimi dvaintridesetimi slogovno zaznamovanimi univerbati pa je največ ekspresivnih.
Ključne besede: poenobesedenje, univerbizacija, poenobesedenka, univerbat, stalna besedna zveza, podstavni pridevniki, stilna zaznamovanost
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (550,81 KB)

82.
Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti
Tina Vidali, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Značilnosti proze Gabriele Babnik v sobesedilu sodobne slovenske književnosti smo se ukvarjali z literarnimi besedili Gabriele Babnik, ki je slovenska pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in specialistka za afriško književnost. Njen pripovedni opus obsega pet proznih del, in sicer štiri romane in eno zbirko kratke proze. Avtorica v njih tematizira rasno mešano zvezo, rasizem, odtujen odnos med družinskimi člani (zlasti med materjo in hčerjo) in erotiko. Analizirali smo sledeča pripovedna besedila, kjer so prisotne omenjene teme:  Koža iz bombaža (2007),  V visoki travi (2009),  Sušna doba (2012),  Nočne pokrajine (2014),  Intimno (2015). Hkrati so nas zanimale teme, motivi, oblike in žanri sodobnega slovenskega romana, zlasti besedila nekaterih sodobnejših slovenskih avtoric, ki kažejo na motivno-tematske in jezikovno-slogovne vzporednice s prozo Gabriele Babnik (Sonja Porle, Suzana Tratnik, Maruša Krese, Nataša Sukič in Mojca Kumerdej). V središču pripovedi omenjenih avtoric so posamezniki, ki ne ustrezajo merilom večinske družbe in so zato od nje odmaknjeni, kar je tudi osrednja tema v prozi Gabriele Babnik.
Ključne besede: Gabriela Babnik, afriška književnost, rasno mešano razmerje, sodobni slovenski roman, zbirka kratke proze, sodobne slovenske avtorice
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

83.
Jugoslovanske nacionalizacije (1945-1963)
Tjaša Celec, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava nacionalizacijo v Jugoslaviji po 2. svetovni vojni kot enega izmed razlastitvenih ukrepov Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) za uvajanje socialističnega planskega gospodarstva, temelječega na centralizaciji. Prehod privatnega imetja v državno lastnino je bil namreč pogoj za dominacijo nove oblasti na političnem in gospodarskem področju, ki jo je taktično pridobila z zaplembami, sekvestrom in nacionalizacijo ter s pojmoma splošno ljudsko premoženje in ljudska oblast ustvarila navidezno vladavino delavskega razreda. Do konca leta 1948 je državni gospodarski sektor postal prevladujoč, saj je KPJ že s prvima dvema nacionalizacijama podržavila več kot 90 % zasebnih in tujih gospodarskih podjetij. Kljub temu je upravljanje razlaščenega premoženja imelo več negativnih kot pozitivnih posledic.
Ključne besede: nacionalizacija, razlaščevanje, socializem, zaplembe, podržavljanje, družbena lastnina, plansko gospodarstvo
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

84.
Povezanost duhovnosti, religioznosti in hvaležnosti s subjektivnim blagostanjem: primerjava med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

85.
Magical Realism in A Monster Calls and The Ocean at the End of the Lane
Monja Poštrak, 2018, magistrsko delo

Opis: Magical realism as a literary mode has been the cause of numerous debates since the publication of One Hundred Years of Solitude by the Colombian author Gabriel García Márquez in 1967, which the majority of critics consider to be the first magical realist novel. Magical realism has been frequently confused with fantasy and is still considered by some as the latter’s branch. Though there is no unified definition of magical realism, critics have agreed upon some of the most common characteristics. The present thesis makes use of Wendy B. Faris’s theoretical framework on the mode’s characteristics and applies it to A Monster Calls by Patrick Ness and The Ocean at the End of the Lane by Neil Gaiman. In both novels, marvellous happenings are incorporated seamlessly into a realistic narrative, which is the basic definition of magical realism. The events are presented matter-of-factly; thus, readers perceive them as realistic. Both novels also contain the primary characteristics that define magical realism as a literary mode, according to Faris. A Monster Calls has been adapted into a movie as well as translated into Slovene as Sedem minut čez polnoč. In the translation, magical realism retains its characteristics, since it is mainly a content based literary mode. In the movie, however, visual representations of the irreducible element, i.e. the yew tree monster, offer the viewers an opportunity to perceive it as ordinary.
Ključne besede: magical realism, A Monster Calls, The Ocean at the End of the Lane, Sedem minut čez polnoč
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 24; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (980,91 KB)

86.
Učiteljeve kompetence v primežu teorije in prakse
Hana Kapitler, 2018, magistrsko delo

Opis: Učiteljev poklic je posebna kombinacija različnih dejavnikov, tako čustvenih, osebnostnih, vedenjskih, kot tudi pedagoških in strokovnih. Sodobni učitelj tujega jezika ima dandanes zelo težko nalogo, saj je zaradi sprememb in različnih teženj družbe in okolja vedno znova postavljen pred različne izzive. Zaradi tega si učitelji in strokovnjaki postavljajo vprašanja, katere kompetence oziroma lastnosti mora imeti sodobni učitelj tujega jezika; katere kompetence in lastnosti so nujne in katere zaželene. Namen magistrske naloge je z dejanskim naborom kompetenc učitelja tujih jezikov prispevati k tovrstnim razpravam. Pri definiranju učiteljevih kompetenc so ključne tudi njegove osebnostne lastnosti. Učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti definira in navaja mnogo slovenskih in tujih didaktikov. Namen magistrske naloge je ugotoviti, kako teoretična izhodišča sovpadajo s prakso, ali so pri definiciji učiteljevih kompetenc prav tako pomembne osebnostne lastnosti, ali jih lahko razmejimo. V teoretičnem delu smo zato osvetlili učiteljeve kompetence in osebnostne lastnosti z vidika slovenskih in tujih didaktikov. V empiričnem delu smo s kvalitativno vsebinsko analizo ustvarili dejanski nabor kompetenc in osebnostnih lastnosti učitelja tujega jezika, ki temelji na izjavah udeležencev raziskave, tj. študentov absolventov tujih jezikov oz. po Cvetkovi klasifikaciji učiteljev začetnikov brez izkušenj, učiteljev tujih jezikov, starih manj kot 40 let, oz. kompetentnih učiteljev in učiteljev tujih jezikov, starih več kot 40 let, oz. učiteljev strokovnjakov. Ugotovili smo, da se kompetence učitelja tujega jezika v praksi razlikujejo od idealnih, ki so definirane v teoretičnem delu, kar sugerira tudi naslov magistrske naloge, in da so v naboru kompetenc prisotne tudi osebnostne lastnosti, ki jih je, v nasprotju s predvidevanji, toliko kot kompetenc.
Ključne besede: učitelji tujih jezikov, učiteljeve kompetence, učiteljeve osebnostne lastnosti, primerjava učiteljevih kompetenc v teoriji in praksi, kvalitativna vsebinska analiza.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 35; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

87.
Uporaba spletnega socialnega omrežja Facebook za izobraževalne namene v času študija
Valerija Kašnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V današnjem času spletna socialna omrežja predstavljajo pomemben del vsakdanjega življenja posameznika, predvsem zaradi komunikacijskega vidika uporabe. Zaradi te in še mnogih drugih funkcij, postajajo spletna socialna omrežja med vsemi generacijami vse bolj priljubljena in obiskana, pri čemer najbolj izstopa spletno socialno omrežje Facebook. Slednje se vse bolj uporablja tudi znotraj izobraževalnega področja, predvsem na področju terciarnega izobraževanja, kjer ga študenti in tudi profesorji uporabljajo kot novo didaktično orodje. S svojimi različnimi funkcijami zapolni vrzeli med formalnim in neformalnim učenjem. Namen našega magistrskega dela je bil preučiti, kako študentke in študenti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (UM), Pedagoške Fakultete (UM), Fakultete za naravoslovje in matematiko (UM) ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (UM) uporabljajo spletno socialno omrežje Facebook v izobraževalne namene v času študija. Pri tem nas je zanimalo ali študentke in študenti uporabljajo Facebook, kako pogosto ga uporabljajo in za katere namene. Skladno s tem smo preučili uporabo Facebooka glede na spol, letnik študija in učni uspeh. Analizirali smo odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in neposrednimi interakcijami v realnem svetu, kot tudi odnos med uporabo Facebooka v družabne namene in premostitvenim socialnim kapitalom. Podatki za analizo so bili pridobljeni s pomočjo enostavnega priložnostnega vzorca študentk in študentov FF UM, PEF, FNM in FERI-ja (N = 326). Rezultati analize empiričnih podatkov so pokazali, da študentke in študenti najbolj pogosto uporabljajo Facebook za ohranjanje že obstoječih socialnih vezi in vzpostavljanje novih. Kot drugi pomemben razlog uporabe navajajo tudi uporabo za izobraževalne namene. Poleg velikega števila spletnih prijateljev preko Facebooka, ohranjajo pristne prijateljske vezi v vsakdanjem realnem življenju, tako, da Facebook po njihovem ne vpliva negativno na neposredne interakcije v realnem svetu. S številom »običajnih prijateljev« se zviša tudi delež »Facebook prijateljev«. Prav tako smo skozi raziskavo ugotovili, da je intenzivna uporaba Facebooka v družabne namene pozitivno povezana s študentovim premostitvenim socialnim kapitalom. Tisti študenti, ki pogosteje uporabljajo Facebook za družabne namene, le tega pogosteje uporabljajo tudi za izobraževalne namene. Študenti za pridobivanje informacij in gradiv za študij v večji meri uporabljajo Facebook kot pa Moodle. Naša raziskava je potrdila, da študentke pogosteje uporabljajo Facebook za izobraževalne namene kot študentje. Rezultati so tudi pokazali, da so statistično značilne razlike med različno starimi študenti v uporabi Facebooka za izobraževalne namene. V povprečju ga pogosteje uporabljajo študenti 3. letnika, pogosto tudi študenti 1. in 4. letnika. Prav tako sama uporaba Facebooka ni povezana s študentovim končnim učnim uspehom. Rezultati analiz glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene med fakultetami so si zelo podobni, pri čemer smo ugotovili, da med fakultetami ni statistično značilnih razlik glede uporabe Facebooka za izobraževalne namene.
Ključne besede: spletno socialno omrežje, uporabniki, Facebook, študentke, študenti, profesorji, izobraževalni nameni, družabni nameni, socialni kapital, fakulteta, učni uspeh.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

88.
Izkušnje pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb
Meta Lavrič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zaprte osebe so visoko samomorilno ogrožene – količnik samomora je pri zaprtih osebah za 12 % višji kot v splošni populaciji, samomor pa velja tudi za najpogostejši razlog smrti v zaporih. Posledično so pravosodni policisti bolj izpostavljeni samomorom in samomorilnem vedenju kot splošna populacija, pri čemer to velja predvsem za tiste pravosodne policiste, ki svoje delo opravljajo v 12-urnih izmenah. Namen magistrske naloge je raziskati, kako pravosodni policisti doživljajo samomorilno vedenje zaprtih oseb, s poudarkom na samomorih in poskusih samomora. Specifični cilji raziskave zajemajo raziskovanje njihovih reakcij na emocionalnem, vedenjskem in kognitivnem nivoju ter preučevanje psihološke podpore, ki jim je ponujena v okvirih njihove delovne organizacije ter psihološke podpore, ki jo prejemajo v zasebnem življenju ob soočanju s tovrstnimi dogodki. V raziskavo smo vključili moške pravosodne policiste, ki delajo v 12-urnih izmenah. Raziskava je osnovana na principih kvalitativnega raziskovanja; po načelih pristopa utemeljene teorije smo analizirali 11 poglobljenih intervjujev, pri čemer so intervjuji v povprečju trajali 55 minut. Po prvotnem kodiranju vseh intervjujev smo pridobili 1281 navedkov in 56 kod. Iz začetnih 56 kod smo oblikovali 14 konceptov, na podlagi katerih smo oblikovali model oz. utemeljeno teorijo. Model hiše je sestavljen iz petih delov hiše, ki predstavljajo različne vidike izkušenj pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Ti vidiki so (i) temelji hiše, ki vključujejo koncepte prepričanja pravosodnih policistov o samomorilnem vedenju zaprtih oseb, pripravljenost pravosodnih policistov na soočanje s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb in razumevanje svoje vloge pri ukrepanju ob samomorilnem vedenju zaprtih oseb, (ii) stene hiše, ki vključujejo koncepte odnosi med pravosodnimi policisti, preobremenjenost pravosodnih policistov, zaznano pomanjkanje podpore vodstva po dogodku samomora in doživljanje izmenskega dela, (iii) sobe v hiši, ki vključujejo koncepte odnos pravosodnih policistov do zaprtih oseb, doživljanje samomora zaprte osebe, doživljanje dogajanja po samomoru zaprte osebe in počutje pravosodnih policistov po samomoru zaprte osebe, (iv) streha hiše, ki vključuje koncepta razvoj mehanizmov za soočanje s samomori zaprtih oseb in trda koža pravosodnih policistov ter (v) dimnik hiše, ki vključuje koncept mnenje o psihološki podpori po samomoru zaprte osebe. Model predstavlja celostno razumevanje tega, kako pravosodni policisti doživljajo samomore zaprtih oseb. Prikazuje vpetost izkušnje dogodka samomora v splošno funkcioniranje pravosodnih policistov znotraj dejanskih in psiholoških sten zaporskega sistema, poleg tega pa pojasnjuje potencialno vlogo psihologov pri nudenju podpore pravosodnim policistom pri soočanju s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb.
Ključne besede: Pravosodni policisti, samomorilno vedenje, zaprte osebe, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, Model hiše
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 34; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

89.
Povezanost igranja računalniških iger in kognitivnih sposobnosti
Nastja Strnad, 2018, magistrsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je s pojavom in porastom uporabe hišnih računalnikov kultura igranja video iger z igralnih konzol preselila še na računalnike in danes po vsem svetu že močno presega milijonske številke. V zadnjem desetletju narašča število raziskav, ki osvetljujejo pozitivni pol računalniških iger, tudi tistih, ki veljajo za manj zaželene, npr. nasilne igre, in ugotavljajo povezanost z učenjem, prostorskimi, vizualnimi in kognitivnimi sposobnostmi. Računalniška igra je tip igrane aktivnosti, ki se dogaja v kontekstu navidezne resničnosti, znotraj katere morajo udeleženci z delovanjem v skladu s pravili doseči vsaj en arbitraren, netrivialen cilj, vse pa mediira osebni računalnik. V pričujoči magistrski nalogi smo na vzorcu 95 udeležencev s Preizkusom ustvarjalnega mišljenja TCT-DP, slovenskim prevodom testa prostorskih sposobnosti in testom večopravilnosti preučevali, kako se v kognitivnih sposobnostih (prostorskih sposobnostih, ustvarjalnosti in večopravilnosti) razlikujejo ne-igralci in igralci (različnih tipov) računalniških iger ter ali igranje računalniških iger mediira razliko med spoloma v mentalni rotaciji. Pokazalo se je, da so največje razlike vidne predvsem pri prostorski vizualizaciji, sledita ji mentalna rotacija in prostorska orientacija, medtem ko se v večopravilnosti in ustvarjalnosti ne razlikujejo pomembno, tudi med spoloma v mentalni rotaciji ni prišlo do statistično pomembnih razlik. Sklepamo, da predpostavka, da so prav vse igre, ne glede na tip, v splošnem povezane s prostorskimi sposobnostmi, ne drži, saj so z vsemi prostorskimi sposobnostmi povezane le igre vlog in uganke, ostale pa le z določenimi. Na podlagi dosedanjih rezultatov sklepamo, da so verjetno drugi vidiki igre (kot je npr. vpletenost, sodelovanje, realističnost, dizajn igre) tisti, ki spodbujajo razvoj kognitivnih sposobnosti. Zaključimo lahko, da so igre kompleksno okolje, povezano z nekaterimi kognitivnimi sposobnostmi, in kot take možna priložnost za razvoj.
Ključne besede: računalniške igre, vizualizacija, prostorska orientacija, mentalna rotacija, ustvarjalnost, večopravilnost
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (812,22 KB)

90.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 17; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici