SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 3530
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Vključenost matere v šolanje otroka in njena samoocena življenjskega zadovoljstva
Tina Mastnak, 2017, magistrsko delo

Opis: Individualizacijski proces, ki ga je moč občutiti tudi (ali predvsem) v zasebni sferi družine, znotraj katere se je s postmodernim prestrukturiranjem zasebnih razmerij ustvaril prostor, namenjen poveličevanju otroške dragocenosti in popolnosti, ustvarja problem naše raziskave – samouresničitev ženske preko materinske vloge, njena ocena zadovoljstva z življenjem in posledična vključenost v šolanje otroka. Opisali smo načrtovanost procesa odločitve za otroka in premišljenost vzgoje kot pomembnega procesa oblikovanja otroka po starševskih, predvsem materinskih željah in aspiracijah. V poglavju o materinstvu kot enem izmed najmočnejših ideoloških konstruktov smo se dotaknili diskurza materinstva, zavitega v mite in patriarhalne norme, ki možnost odločitve za otroka zavijajo v navidezno svobodo izbire. Dotaknili smo se tudi narcisizma in starševstva ter določanja otrokove vloge glede na starševske narcisistične projekcije. V nadaljevanju smo za potrebe empirične analize opredelili tudi učno uspešnost otroka in vključenost staršev v šolanje otroka ter zaključili s pregledom pojmov zadovoljstva in samouresničitve matere predvsem znotraj družine. V empiričnem delu smo raziskovali zaznavanje materinstva in materinske vloge z občutki samouresničitve, prikrajšanosti in svobodne izbire za otroka pri materah osnovnošolskih otrok. Zanimalo nas je predvsem, ali so se matere za otroka odločile svobodno in ali se z odločitvijo za materinstvo počutijo bolj samouresničene ter bolj zadovoljne z življenjem v celoti in posledično, kakšna je na podlagi tega materinska vključenost v šolanje otroka ter kakšna je povezava med samooceno zadovoljstva z življenjem in vključenostjo v šolanje otroka. Ugotovili smo, da so pojmi otroka, materinstva in družine, ki so na videz enoznačni, tudi polisemični, večpomenski in da so se ti pojmi iz relativno stabilnih nosilcev identitete posameznika skozi čas spremenili. Odločitev za otroka je ženska svobodna odločitev, zaradi katere se matere počutijo samouresničene in bolj zadovoljne z življenjem. Materinska vključenost v šolanje otroka je precej visoka, obstajajo pa razlike v vključenosti mater glede na njihovo delovno aktivnost, samooceno otrokove učne uspešnosti, njene občutke samouresničitve preko materinske vloge in število otrok. Materinska samoocena zadovoljstva z življenjem je pozitivno povezana z vključenostjo v šolanje otroka, torej se matere, ki ocenjujejo svoje zadovoljstvo višje, bolj vključujejo v šolanje otroka.
Ključne besede: družina, otrok, materinstvo, samouresničitev, vključenost v šolanje otroka, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 106; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

72.
Spreminjanje rabe tal v pomurski statistični regiji med letoma 2000 in 2017
Tomaž Koltai, 2017, magistrsko delo

Opis: Delo obravnava spremembe rabe tal v pomurski statistični regiji v obdobju med letoma 2000 in 2017 in odvisnosti teh od izbranih naravnogeografskih in družbenogeografskih kazalcev. Spremembe rabe tal so vrednotene iz vidika izkoriščanja in ohranjanja kmetijskih potencialov regije, ki so med največjimi v Sloveniji. Obravnavane so razlike v splošnih spremembah rabe tal, v smereh sprememb, spremembe v odvisnosti od nadmorskih višin, funkcijskih naklonov, ekspozicij, pedoloških enot, talnega števila, strateško pomembnih območij za kmetijstvo in pridelavo ter v odvisnosti od mikroregij. Pri spremembah so posebej izpostavljene negativne smeri sprememb, ki kažejo izrazite procese ozelenjevanja, zaraščanja, ogozdovanja in pozidave obdelovalnih oblik rabe tal, med katere spadajo njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki in ostali trajni nasadi. V splošnem se v regiji zmanjšuje število obdelovalnih površin, predvsem njiv z vrtovi in vinogradov, vse bolj pa se širijo neobdelovalne oblike rabe tal, predvsem zemljišča v zaraščanju, gozdovi ter pozidane in sorodne površine. Te spremembe niso v celoti odvisne od naravnogeografskih pogojev, temveč v veliki meri na te vplivajo tudi socio-ekonomski kazalci  gibanje števila prebivalstva, povprečne starosti, indeksa staranja, gibanja števila kmetijskih gospodarstev in gibanje velikosti posestev na kmetijsko gospodarstvo. V splošnem tudi v analizi teh ugotavljamo negativne trende, ki jih lahko povezujemo z neugodnimi trendi v spreminjanju rabe tal.
Ključne besede: raba tal, pomurska statistična regija, obdelovalne površine, naravnogeografski kazalci, ogozdovanje, ozelenjevanje, socio-ekonomski kazalci
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 102; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (7,81 MB)

73.
Vloga socialne opore pri duševnem zdravju gasilcev
Suzana Ramšak, 2017, magistrsko delo

Opis: Gasilci se skozi kariero soočajo s specifičnimi izzivi, zahtevami in nevarnostmi, kar vpliva na njihovo duševno zdravje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na naslednje komponente duševnega zdravja: potravmatska rast, potravmatska stresna motnja, depresija, anksioznost, stres in pridobljena zmožnost za samomor. Želeli smo ugotoviti, kako se socialna opora in izpostavljenost kritičnim dogodkom povezujeta z omenjenimi vidiki duševnega zdravja. Prav tako smo proučevali razlike v duševnem zdravju in virih socialne opore med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci ter gasilci, ki so hkrati prostovoljni in poklicni. Zanimalo pa nas je tudi, ali je socialna opora moderator v odnosu med izpostavljenostjo kritičnim dogodkom in potravmatsko rastjo. Podatke smo pridobili s pomočjo 232 gasilcev iz štirih poklicnih enot in šestih prostovoljnih društev, ki so reševali naslednje vprašalnike: Tabela kritičnih dogodkov, DASS-21, PTSD-8, ACSS-FAD, PTGI-SF, ISEL-12 in WHO-5. Ugotovili smo, da se socialna opora statistično pomembno negativno povezuje s potravmatsko stresno motnjo, z depresijo, anksioznostjo in s stresom ter pozitivno s pridobljeno zmožnostjo za samomor. Prav tako smo ugotovili, da je izpostavljenost kritičnim dogodkom statistično pomembno pozitivno povezana s potravmatsko rastjo, potravmatsko stresno motnjo in stresom. Nismo pa našli statistično pomembnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci ter gasilci, ki so oboje. Smo pa ugotovili, da med njimi obstajajo razlike v številu virov opore. Prav tako nismo potrdili moderatorske vloge socialne opore v odnosu med intervencijami in potravmatsko rastjo.
Ključne besede: Gasilci, duševno zdravje, intervencije, socialna opora, viri socialne opore
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 106; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

74.
Pravopisna in slovnična ustreznost deklaracij prehranskih izdelkov
Karmen Strgar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Pravopisna in slovnična ustreznost deklaracij prehranskih izdelkov s pravopisnega, slovničnega in stilističnega vidika obravnava zapise na deklaracijah predpakiranih prehranskih izdelkov. Predstavljene so splošne zakonitosti zapisovanja na deklaracijah in zakonodaja s tega področja. Opredeljena je jezikovna zakonodaja in pravila iz jezikovnih priročnikov: Slovenskega pravopisa (2007), Slovenske slovnice (Toporišič 2000) in Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (2014), ki usmerjajo k ustreznemu pisanju neustreznosti, pojavljajočih se v analiziranih deklaracijah. Osrednji del obsega neustreznosti na analiziranih deklaracijah prehranskih izdelkov. Naključno je bilo izbranih, fotografiranih in prepisanih šest oz. sedem različnih deklaracij izdelkov štirinajst pogosteje rabljenih skupin živilskih izdelkov, in sicer moka, olje, mleko, jedilna čokolada, mlečna čokolada, kava, jabolčni nektar, čokoladni puding, peresniki, riž, sladkor, maslo, metin čaj in opečenec. Rezultati so zbrani glede na vrsto jezikovne neustreznosti, istovrstnost obravnavanih izdelkov in skupne blagovne znamke. Najobsežnejši del rezultatov zajemajo razvrstitve po vrstah jezikovnih neustreznosti: pravopisne, slovnične in stilistične. Neustreznosti na deklaracijah so vseh vrst, večinoma gre za manjše pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na razumevanje napisanega. Deklaracije so bile obravnavane po skupinah istovrstnih živil, zato so tudi pomanjkljivosti primerljive. Opozorjeno je na pomanjkljivosti zapisovanja na deklaracijah, predlagane so njihove izboljšave, prav tako so predstavljene in podrobno razčlenjene nedorečenosti na jezikovnem področju.
Ključne besede: pravopis, slovnica, jezikovne neustreznosti, deklaracije, prehranski izdelki.
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 107; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

75.
High-school Students' Use of Fantasy and Science Fiction Reading for Escapism
Janja Papac, 2017, magistrsko delo

Opis: The thesis “High-school Students’ Use of Fantasy and Science Fiction Reading for Escapism” encompasses findings connected to adolescence and young adult literature. We present the emotional, cognitive and social characteristics of adolescence. We take a look at the influence that childhood traumas and defense mechanisms may have on adolescents. We also present findings connected to escapism and reading therapy. The genres from the title – fantasy and science fiction - are described, as well as their history. We also described fairytales and folktales. We took a closer look at the Harry Potter book series and the opinion some critics have about its influence on youth, as well as some well-known fairytales children can identify with. In the empirical part, we presented the results of a survey created to examine the reading habits and motivation of high-school students. We found that high-school students’ general satisfaction with life does not greatly influence their choice of reading materials.
Ključne besede: high-school students, adolescence, literature, fantasy, science fiction, fairytales, escapism, reading therapy
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (740,82 KB)

76.
Vloga šolske svetovalne službe v procesu žalovanja otroka in mladostnika
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s smrtjo kot travmatično izkušnjo, s katero se srečujejo (žal) tudi otroci in mladostniki. Smrt je težka, a neizogibna situacija v življenju, na katero se tako odrasli kot otroci različno odzovemo. V teoretičnem delu smo predstavili definicijo smrti in žalovanja, razložili namen žalovanja in pojasnili, zakaj je pomembno, da gre otrok oziroma mladostnik skozi proces žalovanja. Opisali smo, kako se različno stari otroci in mladostniki soočajo s smrtjo ter kako jo razumejo, predstavili smo čustva, ki spremljajo otroka v soočanju s smrtjo. Otrok ob smrti bližnjega potrebuje pomoč bližnjih, njihovo naklonjenost, zaupanje in občutek varnosti, nemalokrat pa je potrebna tudi pomoč izven družinskega kroga. Stiska ob izgubi bližnjega, ki bremeni otroka oziroma mladostnika, lahko vpliva tudi na njegovo šolsko življenje, zato je zelo pomembno, da šola otroku predstavlja varno in ljubeče okolje. Pri tem imata ključno vlogo razrednik in šolska svetovalna služba. Šolski svetovalni delavec lahko otroku oziroma mladostniku, ki žaluje, pomaga posredno in neposredno, v veliko pomoč pa je lahko tudi učenčevemu razredniku in drugim učiteljem, ki delajo s takšnim učencem. Našteli smo nekaj oblik pomoči šolskega svetovalnega delavca učencu, ki žaluje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali smrt bližnjega vpliva na otrokovo oziroma mladostnikovo vedenje, čustvovanje, duševno stanje in psihosomatske spremembe, ali smrt in žalovanje vplivata na učenčev učni uspeh, njegovo osredotočenost in razumevanje snovi. Zanimalo nas je, ali se učitelji razredniki počutijo kompetentne za pomoč učencem v procesu žalovanja in kako ocenjujejo uspešnost obravnave učencev v šolski svetovalni službi. Empirični del temelji na iskanju razlik med razumevanjem smrti osnovnošolcev na razredni stopnji in srednješolcev – gimnazijcev, primerjali smo mnenja učiteljev glede na njihovo delovno dobo in smer poučevanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil namenjen učiteljem razrednega pouka in gimnazijskim profesorjem. Anketiranje je potekala ob koncu šolskega leta 2016/2017, v njem pa je sodelovalo 160 učiteljev.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, šolska svetovalna služba, obravnava učenca, razrednik
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 99; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

77.
Ludvik IX.
Sabina Žel, 2017, magistrsko delo

Opis: Ludvik IX. (1214–1270), tudi poznan kot Sveti Ludvik, je bil francoski kralj. Zavladal je leta 1226, ko mu je umrl oče, prejšnji francoski kralj Ludvik VIII. Takrat je bil Ludvik IX. še mladoleten, zato je v njegovem imenu delovala kot regentka njegova mati Blanka Kastiljska. Ena najbolj znanih karakternih značilnosti Ludvika IX. je bila njegova pobožnost, o kateri lahko preberemo v več knjigah in tudi virih. Veliko truda je vložil tudi v pridobitev svetih relikvij, za katere je zgradil tudi Saint-Chapelle v Parizu. Izdelati je dal tudi razsvetljeni rokopis Stare zaveze, ki je eno najlepših umetnostnih del katero je ohranjeno še danes. Najpomembnejši vir, ki govori o Ludviku IX., je kronika Jeana de Joinvilla, Življenje Svetega Ludvika, v kateri piše o Ludvikovem križarskem pohodu. Na svojem drugem križarskem pohodu je Ludvik IX. umrl zaradi bolezni. Ime Sveti Ludvik je dobil leta 1297, ko so ga kanonizirali. V sporih med cesarjem Friderikom II. in papeštvom je ohranjal nevtralno stanco, kar pa ni zmanjšalo spoštovanja, ki sta ga papeštvo in cesar čutila do njega. Tudi v domači Franciji se je že v prvih letih vladanja soočal s težavami, ko ga je skupina baronov celo ugrabila. Sledili so politični spori s škofi, v katerih se je izkazal kot neomajen in trden vladar. Za nadaljevanje kraljeve linije se je poročil z Margareto Provensalsko. Po njegovi smrti ga je nasledil sin Filip III.
Ključne besede: Ludvik IX., Sveti Ludvik, Francija, 13. stoletje, križarske vojne
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

78.
Doba kraljice Ane Stuart in združitev angleške in škotske krone
Barbara Čatar, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga predstavlja dobo kraljice Ane Stuart in združitev angleške ter škotske krone. V nalogi so s pomočjo virov in izbrane literature predstavljeni in opisani dogodki, ki so zaznamovali njeno vladavino. Ana Stuart (1665 ̶ 1714) je prestol zasedla leta 1702 in tako postala kraljica Anglije, Irske in Škotske. Del naloge je namenjen podrobnejšemu opisu Aninega zasebnega življenja. Bila je šibkega zdravja in ni zapustila potomcev, ki bi lahko nasledili prestol. V času vladanja so ji večkrat očitali neodločnost in nepremišljenost, a je s pomočjo sposobnih svetovalcev dosegla veliko zadanih ciljev. Njeno vladavino je zaznamovalo več pomembnejših in odmevnih dogodkov tako na zunanjepolitičnem kot tudi na notranjepolitičnem prizorišču, zato naloga v nadaljevanju predstavlja kraljico Ano Stuart in njeno politično delovanje. Jakob II. je po slavni revoluciji leta 1688 odstopil s prestola, njegovo mesto pa je zasedel Anin svak, Viljem III. Oranjski. Pred nastopom Ane na prestol se je zapletel v vprašanje nasledstva v Španiji, kar je preraslo v špansko nasledstveno vojno. Ta je imela leta 1714 za Britance ugoden razplet, saj je kraljica uspešno zaključila mirovna pogajanja in s tem britanski imperij povečala za strateško pomembni Gibraltar. Najpomembnejši dosežek na notranjepolitičnem področju pa je bila združitev angleške in škotske krone leta 1707. Posledično je prišlo do združitve angleškega in škotskega parlamenta in nastanka Kraljestva Velike Britanije. Zadnji del naloge podrobneje opisuje združitvena pogajanja in postopke, s pomočjo združitvenih aktov pa so predstavljena in prevedena pomembnejša določila, ki so pravno-formalno urejala bodoče življenje v skupnem Kraljestvu. Ana Stuart je umrla leta 1714 in zaključila vladavino rodbine Stuart na Otoku.
Ključne besede: kraljica Ana Stuart, vigi, torijci, španska nasledstvena vojna, združitev Anglije in Škotske, združitveni akti 1707
Objavljeno: 13.10.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

79.
Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine
Katja Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih. Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Ključne besede: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

80.
An Image of a Horseman in Gothic Poetry
Nejc Drnovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: The paper analyses the image of a horseman in literary works during Romanticism with an emphasis on Gothic poetry. A horseman represents an important literary motif, which was used by numerous poets from the discussed period, although his depiction expands through the whole literary history. At the end of the eighteenth century, in times when the readers were particularly excited about Gothic literature and especially ballads, a horseman was being depicted by popular poets and writers of this genre, such as Matthew Lewis, Walter Scott and Robert Southey, and in the early years of nineteenth century, by the giants of Romanticism, such as Lord Byron and Mikhail Lermontov. The selection of numerous literary works of the aforementioned and other authors served as a recognition of patterns that were repeated in such works. The comparative analysis addresses the movement of a horseman, usually at high velocity, the relation between him and a particular literary genre, and literary devices that accompany the depiction of a horseman. Two literary works, Robert Southey’s Gothic ballad The Old Woman of Berkeley and Lermontov’s poem Demon, are analysed in detail. In both cases, particular parts of a literary work consist of a description of a rider and his horse, which follows the characteristics from previous works discussed in the paper. However, substantial deviations in the depiction of a horseman are present in both works as well. These differences, which influenced the manner in which a horseman is depicted, arose as a consequence of numerous factors, such as past life experiences, the influence of other poets and their literary works, religious and political convictions, and discrepancies in translations, namely in the poem Demon. The examples from the Southey’s ballad and Lermontov’s poem confirm such thinking. On the basis of numerous examples of the depiction of a horseman in the discussed period and reccurring patterns, it was possible to draw conclusions about the universal features of a horse, both its personality and physical characteristics, about the interpersonal relationship between a rider and his steed, about their relation based on the structural level and about the role of the context and its influence on the findings.
Ključne besede: horseman, Gothic ballad, Romantic literature, Robert Southey, Mikhail Lermontov, The Demon
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 82; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici