SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 4098
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Družbenokritični romani Michela Houellebecqa
Vita Zgoznik, 2018, magistrsko delo

Opis: Michel Houellebecq, kontroverzni francoski avtor, z vsakim novim izdanim delom dodobra razburka francosko javnost in književni trg. V svojih romanih secira, analizira, subtilno, a hkrati precej odkrito kritizira in karikira sočasne družbene fenomene: ideologijo egalitarizma, liberalizma, socializma, multikulturalizma, feminizma, psihoanalizo, muslimanski fundamentalizem, “new age” sekte, pornografsko industrijo, napredek znanosti z vidika genetike in evgenike, seks turizem, generacijo “baby boom” in objektivizacijo (ženske). Mnogi bi ga označili za preroka moderne dobe, saj v svojih romanih izvrstno napoveduje, pripoveduje in upodablja tako pristne kot izmišljene prigode časa, v katerem smo in kamor nas ta vodi. Magistrsko delo se ukvarja z analizo vseh njegovih šestih romanov, ki so prevedeni v slovenski jezik. Pod drobnogled so vzete štiri glavne teme: spolnost, emancipacija žensk, individualizem in vera ter z njimi povezani motivi, ki so vedno bolj očitno prisotni v (publicistični) javnosti, saj gre za popolnoma vsakdanjo problematiko, s katero se spopadamo v 21. stoletju. Houellebecqova tematika sicer nakazuje žanr antiutopije ali distopije, a vendar njegovi romani spadajo med družbenokritične, kar dokazuje analiza romanov. Naloga potegne vzporednice med avtorjevimi deli in njegovim življenjem, saj njegovi biografski podatki vplivajo na oblikovanje literarnih likov in romanesknih zgodb, in razišče, v katero literarno smer bi lahko uvrstili obravnavane romane.
Ključne besede: Michel Houellebecq, družbenokritični roman, antiutopija, post-postmodernizem, digi-modernizem
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (609,18 KB)

62.
Laška pihalna godba in kulturni utrip Laškega na prelomu časov (1862-1992)
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji so pihalne godbe pomemben del ljubiteljske kulture. Skozi zgodovino so s svojim delovanjem v kulturnem in družabnem življenju ljudi pridobile pomembno mesto. V magistrskem delu spremljamo zgodovino Laške pihalne godbe, od njenega nastanka leta 1862 do leta 1992, ko je godba praznovala 130. obletnico svojega delovanja. V obravnavanem obdobju so se dogajale politične, družbene in socialne spremembe, ki so vplivale na razvoj godbe. V 130 letih je Laško pihalno godbo vodilo 14 kapelnikov. Delovanje laške godbe nista ustavili svetovni vojni, pomanjkanje finančnih sredstev in konstantno iskanje ustreznega vadbenega prostora. V magistrskem delu sem podrobno opisala tudi druge pomembne mejnike, kot so: prvi nastop izven slovenskih meja, ustanovitev dislociranega oddelka Glasbene šole Radeče v Laškem, sponzorstvo Pivovarne Laško, dva vzpona na Triglav, ustanovitev mažoretne skupine in še bi lahko naštevali. Glavni vir pisanja magistrskega dela je bil arhiv Laške pihalne godbe, ki hrani zapisnike in dopise od leta 1933 dalje. Arhivskim virom so dodani spomini laških godbenikov, s katerimi sem opravila intervjuje.
Ključne besede: pihalna godba, kulturno društvo, godbeniki, Laško, Laška pihalna godba.
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (769,49 KB)

63.
Zgodovinski elementi v slovenski fantastični mladinski prozi
Anja Kraševec, 2018, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi ter delitev zgodovinskega proznega žanra v mladinski književnosti. Zanimalo nas je, kako se v izbranih delih kažejo realni zgodovinski dogodki ter njihov vpliv na zgodbo. Izbrali smo dvajset del slovenskih avtorjev, in sicer: France Bevk: Peter Klepec (1956), Maja Brodschneider Kotnik: Čevljarček (2009), Dušan Čater: Veronika Deseniška (1995), Fran Levstik: Martin Krpan (2010), Helena Štefančič: Grad nesrečne ljubezni (2006), ljudska: Kralj Matjaž in sol (2003), Stanka Devjak: Agata, žlahtni cvet s Štraleka (2014), Maja Furman: Deček in Zajcklošter (2015), Žiga X Gombač: Živa in Prabled (2012), Živa, vitez in zmaj (2013), Živa in antični rojstni dan (2014), Dan, ko je izginil Ljubljanski grad (2014), Živa in stiška kneginja (2016), Niko Kupper: Kralj Samo (2008), Primož Trubar (2008), Modest Gosposvetski (2009), Skriti zaklad: Brižinski spomeniki (2009), Zgodba o čarobni prisegi: knežji kamen (2012), Miklova Zala in uporni kmetje (2016) in Andreja Vukmir: Kamniška Veronika (2009). V osrednjem delu naloge so izbrana dela natančno analizirana. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del, so bili naslednji: delo je napisal slovenski avtor in spada med mladinsko fantastično prozo, nadalje se je upoštevalo pri izboru del tudi to, da so v delo vključeni zgodovinski elementi. Pri izboru del smo se omejili na literarna dela, ki zajemajo prostor današnje Slovenije ali zgodovinske osebe, ki so živele na tem ozemlju ali imele vpliv nanj. Predstavljeni so splošni podatki o delu, zgodba, glavni in stranski literarni liki, snov, tema, motivi ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi so posebej izpostavljeni zgodovinski elementi ter primerjava z realnim zgodovinskim ozadjem. Ker se v delih navajajo resnični zgodovinski podatki, je izpostavljeno tudi medpredmetno povezovanje s predmetom zgodovina.
Ključne besede: fantastična pripoved, zgodovinski elementi, Bevk, Brodschneider Kotnik, Čater, Levstik, Štefančič, Devjak, Furman, Gombač, Kupper, Vukmir
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (772,10 KB)

64.
PREVODI MANJ ZNANIH SLOVENSKIH NENASELBINSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN V ANGLEŠČINO – NA PRIMERIH IZ PRIROČNEGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE (1996)
Aleksandra Zupanc, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje zemljepisnih imen je pomembno, saj ima vsaka država svoj jezik. Že od nekdaj je vloga prevajalca, da prenese sporočilo iz izhodiščne kulture v ciljno in pri tem ohrani sporočilo izhodiščnega besedila oziroma značilnosti izhodiščne kulture. Danes, ko je globalizacija na višku in so informacije dostopne na vsakem koraku, pa je vloga prevajalca še pomembnejša. Prav tako ima veliko vlogo tudi turizem. V današnjem svetu predstavlja veliko pomoč pri prepoznavnosti določene države, njenih naravnih, kulturnih znamenitosti, navad, običajev, ljudi in kulture njenega naroda. V določeni meri je turizem vključen v samo magistrsko delo; namen dela je namreč prikazati prevajanje zemljepisnih nenaselbinskih imen – imen gora, hribov, rek, jam, polj, planot ipd. – na podlagi Priročnega krajevnega leksikona Slovenije (1996) in prikazati rešitve prevodov, ki so na voljo na spletu, oziroma podati predloge zanje, če prevodi ne obstajajo ali niso ustrezni. Splet je postal vodilni vir pridobivanja informacij in enako velja tudi za prevode. Poleg tega cilj magistrskega dela ni zgolj ovrednotiti obstoječe prevode, ampak tudi prikazati, s kakšnimi prevajalskimi postopki so bili ti prevedeni in kakšni predlogi oz. rešitve bi bili možni, da se izboljša prevajanje tovrstnih zemljepisnih imen.
Ključne besede: prevajanje, prevajalec, nenaselbinska zemljepisna imena, prevajalski postopki, splet, Vinay in Darbelnet, Priročni krajevni leksikon Slovenije (1996)
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

65.
Učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih
Barbara Slatenšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna sposobnost, ki je nujna za vsakodnevno delovanje v okolju in je odvisna od širokega spektra kognitivnih sposobnosti (Moffat, 2009). Namen magistrske naloge je bil preveriti učinek računalniškega kognitivnega treninga prostorske navigacije na nekatere kognitivne sposobnosti pri nadarjenih učencih. Bolj specifično nas je zanimalo, ali lahko s kognitivnim treningom prostorske navigacije vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina, delovnega spomina, vizualno prostorskega spomina, besednega spomina, na izboljšanje hitrosti procesiranja informacij in izvršilnih funkcij. V raziskavi so sodelovali učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, ki so bili identificirani kot nadarjeni učenci in so hkrati na testu inteligentnosti (SPM) dosegli vsaj nadpovprečen rezultat. Končni vzorec je obsegal 13 udeležencev v eksperimentalni skupini in 15 udeležencev v kontrolni skupini. Intervencija je zajemala 8 srečanj po 45 minut v razmiku enega tedna. Kontrolna skupina je bila med tem časom pasivna. Rezultati analize variance za mešan načrt so pokazali velik in statistično pomemben učinek interakcije med časom in skupino pri hitrosti procesiranja, prav tako se je pokazal velik učinek interakcije med časom in skupino pri takojšnem priklicu vizualno prostorskega spomina. Pri ostalih odvisnih spremenljivkah učinek interakcije ni bil velik in statistično pomemben. Parni t-test je pri vseh odvisnih spremenljivkah pokazal statistično pomembno razliko med začetnim in končnim testiranjem pri eksperimentalni skupini, pri čemer so se vrednosti Cohenovega d gibale od srednjega do velikega učinka. Kognitivni trening prostorske navigacije se zdi uporaben kot oblika dela z nadarjenimi učenci, ki kažejo potenciale na intelektualnem področju.
Ključne besede: prostorska navigacija, kognitivni trening, virtualni labirint, kognitivne sposobnosti, nadarjeni učenci
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 15; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

66.
Vietnamska vojna skozi oči časnika The New York Times
Blaž Vicman, 2018, magistrsko delo

Opis: Francozi so že v 17. stoletju imeli misijonarske stike z Vietnamom, nato pa so nad njim prevzeli oblast, kar je kasneje privedlo do francosko-vietnamske vojne, ki je trajala do padca Dien Bien Phuja v letu 1954. Vietnam se je po tej vojni razdelil na dva dela, severnega komunističnega in južnega nekomunističnega, ki so ga podpirale Združene države. Jug je bil pod vodstvom skorumpirane Diemove vlade, zaradi katere se je trpeče ljudstvo obrnilo na komunistične upornike vietkongovce. S tem se je na jugu povečal vpliv Američanov, ki so tja začeli pošiljati vedno večjo vojaško pomoč, z domnevnim napadom na dve ameriški ladji v Tonkinškem zalivu pa so vstopili v pravo vojno. V vojni so Američani imeli tehnološko premoč, kar pa jim proti gverilskim napadom Ljudske fronte ni veliko pomagalo. Ker je vedno manj prebivalstva podpiralo vojno, so se Američani do leta 1973 dokončno umaknili iz Vietnama. Leta 1975 je Južni Vietnam priznal poraz in se združil s severom, do miru pa še vedno ni prišlo.
Ključne besede: The New York Times, vietnamska vojna, Vietkong, ZDA, Kennedy, Johnson, Nixon
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

67.
Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov
Sintija Leva Bukovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 25; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

68.
Ocenjevanje kakovosti življenja: pravilo vrhunca in konca
Tanja Špes, 2018, magistrsko delo

Opis: Preučevanje ocenjevanja konca življenja je glede na daljšanje življenjske dobe v zadnjih desetletjih vse bolj aktualno. Pri ocenjevanju življenja gre za retrospektivno ocenjevanje, kar pomeni, da je takšna ocena podvržena pristranostim, na primer pravilu vrhunca in konca. Pravilo vrhunca in konca pravi, da ljudje dogodke ocenjujejo na podlagi dveh ključnih trenutkov, in sicer najbolj intenzivnega trenutka (vrhunec) in konca, pri tem pa zanemarjajo trajanje dogodka. V pričujočem magistrskem delu sem preverjala, ali pravilo vrhunca in konca drži pri ocenjevanju celotnega življenja ter ali udeleženci, kadar jih vprašamo, katero izmed ocenjevanih življenj bi najraje živeli, presojajo tako dolžino kot tudi konec življenja. Izvedla sem dva spletna eksperimenta. Prvi eksperiment, v katerem je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 14 moških (20%) in 56 žensk, predstavlja replikacijo eksperimenta Dienerja idr. (2001). Drugi eksperiment, v katerem je sodelovalo 226 udeležencev, 62 (27,4 %) moških in 164 žensk, sem metodološko nekoliko prilagodila in dodala vprašanje o preferenci življenja. Udeleženci so bili naključno razdeljeni v dva pogoja, ki sta se razlikovala glede na valenco; v enem pogoju so udeleženci brali tri vinjete, ki so se nanašale na srečno življenje, v drugem pogoju pa tri vinjete, ki so se nanašale na nesrečno življenje. Vinjete so se med sabo razlikovale glede na konec. Rezultati obeh eksperimentov so pokazali, da se je pravilo vrhunca in konca potrdilo v pogoju srečnega življenja, kjer udeleženci ocenjujejo kratko srečno življenje kot bolj zaželeno v primerjavi s srečnim življenjem z dodatnimi manj srečnimi leti na koncu, medtem ko se v pogoju nesrečnega življenja pravilo vrhunca in konca ni pokazalo. Povprečne vrednosti so pokazale, da udeleženci, kadar jih vprašamo po preferenci življenja, vzamejo v obzir tako dolžino kot tudi konec življenja, vendar pa tudi te razlike niso bile statistično značilne.
Ključne besede: pravilo vrhunca in konca, zanemarjanje trajanja, kakovost življenja, hevristike
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (889,42 KB)

69.
Izzivi pri prevajanju afroameriške pogovorne angleščine na primerih posodobljenih prevodov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird v slovenski jezik
Mitja Brünec, 2018, magistrsko delo

Opis: Prevajanje književnih besedil, ki so napisana v knjižnem jeziku, prevajalcem predstavlja številne izzive zaradi razlik med izhodiščnim ter ciljnim jezikom in kulturo, še zahtevnejše pa je prevajanje besedil, ki poleg knjižnega jezika vsebujejo še neknjižne jezikovne zvrsti, zlasti kadar je celotno delo napisano v neknjižni jezikovni zvrsti. Primer neknjižne jezikovne zvrsti v angleščini je afroameriška pogovorna angleščina, ki ima posebne jezikovne strukture, z njo pa avtor besedila običajno želi prikazati razlike med liki v sloju, kulturi, geografskem območju izobraženosti ipd. Vse te značilnosti mora prevajalec prenesti v ciljni jezik in kulturo, pri tem pa se mora poslužiti raznih prevajalskih strategij in se odločiti, ali bo v prevodu obdržal neknjižno jezikovno zvrst ali ne. Izziv lahko predstavljajo tudi izrazi poimenovanja za temnopolte, ki jih je v slovenščini veliko manj, povezani pa so z afroameriško skupnostjo in kulturo v Združenih državah in se ne pojavljajo le v afroameriški književnosti. Prevod, ki nastane, pa lahko tudi zastara ali kako drugače ni primeren in tako nastane težnja po novem prevodu. V magistrski nalogi obravnavamo zgoraj omenjene teme, hkrati pa na podlagi primerov iz romanov The Adventures of Huckleberry Finn in To Kill a Mockingbird analiziramo prevode, ki jih med seboj primerjamo in ugotavljamo, kako so se prevajalci istega dela in, kjer je to mogoče, obeh del lotili prevajanja določenih značilnosti afroameriške pogovorne angleščine in poimenovanj za temnopolte. Pri tem smo pozorni predvsem na uporabljene prevajalske strategije pri prevajanju neknjižne zvrsti jezika v slovenščino in razlike med prevodi. Vsakemu primeru podamo tudi svoj predlog, kjer se nam to zdi ustrezno.
Ključne besede: socialne zvrsti jezika, prevajanje neknjižnih zvrsti jezika, posodabljanje prevodov, afroameriška pogovorna angleščina, The Adventures of Huckleberry Finn, To Kill a Mockingbird, Pustolovščine Huckleberryja Finna, Prigode Huckleberryja Finna, Ne ubijaj slavca, Če ubiješ oponašalca
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (905,14 KB)

70.
Prevajanje frazemov v književnosti na primeru romana Luč sredi morja avtorice M. L. Stedman
Nastja Veingerl, 2018, magistrsko delo

Opis: Frazemi so stalne besedne zveze, katerih pomena ne moremo razumeti dobesedno, saj je ta prenesen. Prevajanje frazemov velja za zahtevno in prevajalcu lahko povzroča več težav. Prva ovira se lahko pojavi že pri samem prepoznavanju frazemov, saj ti niso vedno očitni. Pri prevajanju lahko težave povzroča: pomanjkanje ustreznega frazema v ciljnem jeziku; frazemi, ki vsebujejo kulturnospecifične elemente; frazemi, ki vsebujejo besedne igre; oblikovna podobnost drugemu frazemu, ki pa ima drugačen pomen; ter družbene norme, ki določajo, v katerih primerih je sprejemljivo uporabljati frazeme. Prevajalec mora zato dobro poznati izhodiščno in ciljno kulturo, pri samem delu pa se lahko opira na strategije prevajanja frazemov. V magistrskem delu smo analizirali prevode frazemov v romanu The Light Between Oceans (2012) avtorice M. L. Stedman. Slovenski prevod z naslovom Luč sredi morja (2013) je delo prevajalke Suzane Pečnik. V teoretičnem delu smo predstavili književno prevajanje, razvoj frazeologije na Slovenskem, opredelili frazeologijo, razlike med slovensko in angleško frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. V empiričnem delu smo prevode analizirali na podlagi strategij prevajanja frazemov po Moni Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Namen naloge je bil ugotoviti, ali so frazemi bili ustrezno prevedeni, katere strategije so bile uporabljene in katera strategija je bila uporabljena najpogosteje.
Ključne besede: frazemi, prevajanje, prevajanje frazemov, prevajalske strategije, frazeologija, Mona Baker
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.6 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici