SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 3530
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
A mese pszichológiája az általános iskolások világában
Koni Vöröš, 2017, magistrsko delo

Opis: Mindannyian ismerjük a hercegnők, sárkányok, boszorkányok, beszélő állatok, törpék és a többi természetfeletti lények világát, vagyis a mese világát. A mese világa képezi szakdolgozatom kiindulópontját. A mese, amely a gyerekek szemével nézett világ, teljes mértékben igazolódik a gyermeki világlátáshoz. A szakdolgozatom bemutatja a mese alakulástörténetét (Európában és annak határain kívül) valamint magát a műfaját. Foglalkozom a népmese, a műmese és a modern mese fogalmával is. Mesepszichológiai vonalon a dolgozatom egy általános képet nyújt a gyermeki tudatról, a belső képalkotás fontosságáról, a kettős tudat izgalmas állapotáról és nem utolsó sorban a mesék pozitív hatásáról. Értelmezem a mesék üzenetét, a mesékben rejlő szimbólumokat és jelentésüket, amelyek fontos segítséget ad(hat)nak a gyermekeknek, hiszen a mese az, ami táplálja a képzeletet, elaborációs hatása miatt segít az élmények feldolgozásában valamint egy teljes, világképet, ill. világmagyarázatot kínál a gyermekeknek. Dolgozatom röviden bemutatja a kétnyelvű általános iskolák tantervét, a dolgozat alappillére pedig azon kérdőíves kutatás, amelyet a lendvai I. Számú Kétnyelvű Általános Iskola tanulói között végeztem el. A kérdőívet összesen 152 tanuló töltötte ki. A kérdőívekkel a 7–9 éves korosztályt, tehát a 2., 3. és 4. osztály tanulóit céloztam meg abban a reményben, hogy ők már tudnak olvasni, és még tart náluk a mesei beállítottság. A kérdőívek segítségével megállapítottam, hogy a 2–4. osztály tanulói mennyire kedvelik és ismerik a meséket, valamint azt is, hogy hányan és hol találkoznak a mesei élménnyel. Továbbá a meseszámok ismeretére és a kedvenc mesekezdésekre is kíváncsi voltam. Az eredményekből levonható, hogy a gyerekek szeretik a meséket és azok hőseit. A tanulók körében a legnépszerűbbnek a klasszikus mesék (leginkább a varázs- és állatmesék) és azok hősei bizonyulnak. A válaszokban megmutatkozik a modern mesék, illetve rajzfilmhősök ismerete és hatása is.
Ključne besede: mese, népmese, műmese, mesepszichológia, olvasás, mesélés, a mese hatása, gyermeki világlátás
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

42.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 98; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

43.
Nekateri problemi socialne ontologije
Tomaž Koltai, 2017, magistrsko delo

Opis: Vsebina magistrskega dela opisuje osnovne principe socialne ontologije po teoriji Johna Searla. Ta teorija izhaja iz naturalizma in pojasnjuje socialne bitnosti, kot posledico naravnih procesov, ki so biološko in fizikalno razložljivi. Osnovni paradoks socialne ontologije je hkratni pojav ontološke subjektivnosti in epistemološke objektivnosti. Searle pojasnjuje, da je tak pojav možen in ne predstavlja paradoksa. Socialna ontologija je po Searlu rezultat jezika oz. govornih dejanj. Z reprezentiranjem socialnih bitnosti kot stvarnih, jih delamo obstoječe. Za nastanek socialnih bitnosti je potrebno pripisovanje statusnih funkcij objektom, ki teh funkcij nimajo. Poleg tega je potrebna kolektivna intencionalnost, ki je temelj družbene stvarnosti. Kolektivne intencionalnosti ni možno pojasnjevati kot seštevek individualnih intencionalnosti, kot menijo metodološki individualisti. Pripisi statusnih funkcij, ki imajo obliko konstitutivnih pravil, so institucionalna dejstva. Statusna funkcija, ki je pripisana objektu, osebi ali dejstvu, temu pripisuje deontične moči. Deontične moči pri članih skupnosti povzročajo razloge za dejanja, ki so neodvisni od subjektivnih nagnenj članov. Na ta način so socialne bitnosti objektivne. V delu so podane tudi kritike in problemi teorije socialne ontologije Johna Searla. Opisanih je pet primerov kritik in problemov: problem ''Ad Hoc'', problem ''prostostoječih Y terminov'', problem institucionalnih dejstev, ki ne potrebujejo kolektivne prepoznave, kritika o drugih vrstah socialnih institucij in kritika o estetskih vplivih v socialni ontologiji. Vsaka predstavljena kritika vsebuje tudi Searlov zagovor. Poleg kritik sta predstavljeni še dve drugi teoriji socialne ontologije. To sta metodološki/ontološki individualizem in teorija skupne zavezanosti. Teorija skupne zavezanosti se v določenih segmentih s Searlom strinja, teorija metodološkega in ontološkega individualizma pa predstavlja nasprotno pozicijo.
Ključne besede: socialna ontologija, kolektivna intencionalnost, institucionalna dejstva, statusne funkcije, metodološki individualizem, ''prostostoječi'' Y termini
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (586,14 KB)

44.
Spodbujanje ustvarjalnosti pri pouku slovenščine v 6. in 9. razredu z de Bonovim orodjem CoRT
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z ustvarjalnostjo v slovenskem šolskem sistemu pri pouku slovenščine. Predstavili smo pojem ustvarjalnost in prikazali, zakaj je ustvarjalnost ena od ključnih kompetenc 21. stoletja, ki bi jo šola morala razvijati oziroma spodbujati pri učencih in jih tako opolnomočiti, da bodo po končanem večletnem formalnem izobraževanju pripravljeni za življenje (in delovni trg). Prvi del magistrskega dela temelji na uporabi deskriptivne metode. V drugem (empiričnem) delu smo s petimi učnimi pripravami za 6. razred in petimi učnimi pripravami za 9. razred praktično predstavili, kako lahko orodja CoRT vpletemo v pouk slovenščine. Z dvema učiteljicama slovenščine, ki si pri pouku slovenščine prizadevata pri učencih spodbujati ustvarjalnost, smo naredili tudi intervju. Ugotovili smo, da je slovenski šolski sistem tog in nekoliko zastarel. Posamezniki sicer prepoznavajo ustvarjalnost kot pomembno kompetenco in jo skušajo spodbujati v okviru krožkov, dnevov dejavnosti (izven pouka), v kurikulumu pa je še vedno ni. Orodja CoRT 1 in 4, ki jih je razvil Maltežan Edward de Bono, pionir na področju poučevanja ustvarjalnega mišljenja, so uporabna pri pouku slovenščine, saj pri učencih spodbujajo osredotočeno ustvarjalno mišljenje, timsko delo, toleranco do različnih mnenj, učijo jih pogledati na problem z različnih vidikov, z njimi se učenci priučijo zavedanja posledic lastnih dejanj. Najpogosteje uporabljena orodja so PNZ, SDL, PPP, AMI, P & N (iz CoRT 1), naključni vložek in DA, NE, PO (iz Cort 4).
Ključne besede: ustvarjalnost, tehnike spodbujanja ustvarjalnosti, CoRT, Edward de Bono, pouk slovenščine, šolski sistem, učne priprave
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

45.
Individualni in situacijski dejavniki delovne učinkovitosti oseb s statusom invalidne osebe
Nina Fekonja, 2017, magistrsko delo

Opis: V preteklosti je veliko raziskovalcev preučevalo odnos med delovno učinkovitostjo in mnogoterimi različnimi dejavniki. V pričujoči nalogi smo pozornost namenili odnosu, ki ga oblikuje delovna učinkovitost z izbranimi psihološkimi koncepti na populaciji zaposlenih invalidnih oseb. Uporabljeni so bili vprašalniki o delovni učinkovitosti, vprašalnik delovnih zahtev in resursov, vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnik spoprijemanja s stresom. V raziskavi je sodelovalo 137 oseb, ki imajo status invalida in so zaposlene na prostem trgu dela, v invalidskem podjetju ali v zaposlitvenem centru. Rezultati so pokazali, da delovno učinkovitost najbolje napovedujejo raznolikost delovnih nalog in opora sodelavcev kot koncepta delovnih zahtev in resursov ter usmerjenost na problem, manj uporabne strategije in novejša dimenzija uporabe substanc in humorja kot strategije spoprijemanja s stresom. Pokazale so se tudi signifikantne razlike med skupinami glede na vrsto zaposlitve in delovne zahteve ter resurse. Do statistično pomembnih razlik je prišlo na dimenziji opora sodelavcev in poddimenziji instrumentalna opora sodelavcev med zaposlenimi v zaposlitvenem centru in zaposlenimi v invalidskem podjetju ter zaposlenimi v zaposlitvenem centru ter na prostem trgu dela. Do statistično pomembnih razlik je prišlo še med zaposlenimi glede na vrsto zdravstvenih težav in samooceno lastnih omejitev. Posamezniki, ki imajo psihofizične poškodbe in/ali bolezni, vrednotijo svoje težave višje oz. jih pri delu ovirajo bolj kot tiste, ki imajo bodisi samo fizične poškodbe in/ali bolezni bodisi samo psihične poškodbe in/ali bolezni. Ugotovitve tako nakazujejo, da je socialna opora na delovnem mestu bistvena sestavina uspešnega kadra, še posebej, ko govorimo o ranljivih skupinah. Nedvomno je vsaka invalidna oseba individuum zase, zato je edino pravilno, da je deležna individualne obravnave, pri posploševanju rezultatov moramo biti tako skrajno previdni. Kljub temu pa dobljeni podatki dajejo neke grobe smernice za nadgradnjo nadaljnjega dela z zaposlenimi invalidi, da bo zadovoljstvo s sodelovanjem prisotno, tako na strani delodajalca kot na strani zaposlenega invalida.
Ključne besede: invalidi, delovna učinkovitost, delovno zadovoljstvo, delovne zahteve in resursi, spoprijemanje s stresom
Objavljeno: 25.10.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

46.
Clarifying power, domination, and exploitation
Tibor Rutar, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The paper examines two ubiquitous concepts of power: the "classical sociological" concept which draws on Max Weber's definition of power, and the "Foucauldian" concept which stems from Michel Foucault's genealogical works. Three main theses are argued for. First, the two concepts are not, in most respects, as radically different as it is usually claimed. It is demonstrated that both can make room for different sources of power, for understanding power in a non-reified way, for the fact that power is rarely completely centralised, etc. Second, in those respects in which the two concepts actually differ, the classical view of power is more convincing and useful than the Foucauldian one. It is demonstrated that the Foucauldian view is implicitly positivist in the normative domain and thus unable to differentiate between power and domination, and that it succumbs to errors of methodological holism (i. e. undertheorising agency). Third, it is argued that the classical sociological view allows to analytically distinguish between power, domination and exploitation. These three categories are shown not to be synonymous and to carry with them importantly different sociological implications. It is demonstrated that exploitation cannot merely refer to any process of unpaid appropriation of surplus as obvious false positives are generated from this definition. Nonetheless, such appropriation is the fundamental characteristic which differentiates exploitation from domination (but not power itself), and this reveals an important sociological implication for the dynamics of struggle of the exploited against exploitation in contrast to the struggle of the dominated against the dominators.
Ključne besede: power, domination, exploitation, Foucault, value-neutrality
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 105; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (423,22 KB)

47.
´Thank you in advance´: Slovenian request emails and responses
Sara Orthaber, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Communication through email represents one of the most important forms of business communication, not just within a company but also externally with customers. The paper examines email interactions between the agents representing a Slovenian transport company and its customers. More specifically, the study examines specific aspects and elements of email production in a Slovenian customer service setting. It is hoped that the findings will help enhance the communication skills of learners of Slovenian as a foreign language and students of translation and increase their cultural awareness and their knowledge of technology-mediated customer service communication. Moreover, the findings could increase students' understanding of the pragmatic motivations behind interactants' linguistic choices.
Ključne besede: Slovene language, e-mails, email communication, institutional interaction
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (204,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

48.
Vzgojni stili staršev in njihove vrednotne usmeritve
Mateja Rubin, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil preučiti vzgojne stile staršev ter njihove vrednotne usmeritve in medsebojne povezave. Preučili smo, kako se vrednote staršev razlikujejo glede na izobrazbo, spol, velikost kraja in religioznost, zanimalo pa nas je tudi, kako starši privzgajajo vrednote in za katere si najbolj prizadevajo, da bi jih privzgojili svojim otrokom. V raziskavi je sodelovalo 78 otrok in 146 njihovih staršev. Na podlagi Vprašalnika starševske avtoritete PAQ in modificirane oblike Muskove lestvice vrednot MLV-M smo ugotovili, da pri starših prevladuje avtoritativen stil vzgajanja, ki ne kaže statistično pomembne povezave z vrednotami Muskove klasifikacije vrednot. Pri permisivnih starših obstaja šibka negativna statistično pomembna povezanost z moralnimi vrednotami, prav tako šibko negativno statistično pomembno se s societalnimi, kulturnimi, ekološkimi, spoznavnimi in izpolnitvenimi vrednotami povezuje tudi avtoritaren vzgojni stil. Ocene pomembnosti vrednot se glede na kraj bivanja staršev in njihovo izobrazbo niso pomembno statistično razlikovale, glede religioznosti pa se je pokazala šibka statistično pomembna pozitivna povezava s tradicionalnimi, religioznimi, patriotskimi, moralnimi in apolonskimi vrednotami. Matere so v svoji vrednotni usmeritvi bolj apolonsko usmerjene v primerjavi z očeti, ki se bolj usmerjajo k dionizičnim vrednotam. Oboji si v največji meri prizadevajo, da bi svojim otrokom preko pogovora ter z zgledom privzgojili vrednoti poštenost in delavnost.
Ključne besede: vrednote staršev, vzgojni stili, MLV-M, Vprašalnik starševske avtoritete PAQ, vzgoja vrednot.
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

49.
Razlike med mlajšimi in starejšimi odraslimi v teoriji uma
Doris Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo podrobneje spoznali in preučili teorijo uma v starosti tako, da smo skupino starejših odraslih primerjali s skupino mlajših odraslih. Za preučevanje teorije uma smo uporabili zgodbe iz testa socialnih zmot (iz angl. Faux Pas Recognition Test). Teorijo uma smo preučevali ločeno na dimenziji afektivne in kognitivne teorije uma. Rezultati so pokazali, da se skupini mlajših in starejših odraslih nista razlikovali pri odkrivanju socialnih zmot ter identifikaciji osebe, ki je zagrešila socialno zmoto. Pri kognitivni teoriji uma so bili bolj uspešni mlajši odrasli, medtem ko pri afektivni teoriji uma ni bilo razlik med skupinama. Preučili smo tudi razlike med spoloma pri obeh dimenzijah teorije uma, vendar se le-te niso pokazale. Prav tako izobrazba ni bila pomemben napovedovalec razlik med mlajšimi in starejšimi odraslimi pri kognitivni teoriji uma.
Ključne besede: teorija uma, kognitivna teorija uma, afektivna teorija uma, test socialnih zmot
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (841,80 KB)

50.
Problemorientierter Unterricht und Deutschunterricht in der Gesamtschule
Tara Svetina, 2017, magistrsko delo

Opis: In der heutigen Gesellschaft wird oft nach einem guten Unterricht, guten Methoden und Formen des Unterrichts und Unterrichtens gestrebt. Es werden immer neue Methoden des Unterrichtens »entwickelt«, die das Lehren und Lernen noch erfolgreicher machen sollen. Eine relativ neue Methode des Unterrichts und Unterrichtens ist auch der problemorientierte Unterricht bzw. das problemorientierte Lernen. Beim problemorientierten Unterricht spielen die problemorientierten Aufgaben eine sehr entscheidende Rolle, denn ohne sie kann der problemorientierte Unterricht nicht ausgeübt werden und das problemorientierte Lernen kann nicht erfolgen. Das Ziel der Magisterarbeit ist die Forschung gewesen, ob in den Kurs- und Arbeitsbüchern problemorientierte Aufgaben vorhanden sind, die uns den problemorientierten Unterricht ermöglichen. Die Arbeit ist aus dem theoretischen und empirischen Teil konzipiert. Im theoretischen Teil der Arbeit sind die gefundenen Begriffe, die mit dem problemorientierten Unterricht verbunden sind, definiert und selektiert. Die Definitionen und die Selektion sind bei der richtigen Verdeutlichung des Begriffs problemorientierter Unterricht sehr hilfreich gewesen. Im weiteren Verlauf widmete man sich dem problemorientierten Unterricht, dessen Merkmalen und Zielen, dem Lerninhalt, Lernmethoden, den Vorteilen und Nachteilen. Im empirischen Teil sind die Kurs- und Arbeitsbücher für den Deutschunterricht analysiert worden. Die Forschung basiert auf den problemorientierten Aufgaben, in welchem Maß sie in den Kurs- und Arbeitsbüchern vorhanden sind. Dies zeigt uns, ob die Kurs- und Arbeitsbücher für den problemorientierten Unterricht geeignet sind bzw. ob man mit den Kurs- und Arbeitsbüchern problemorientiert unterrichten kann. Für die Forschung wird auch ein spezielles Model, aus den ausgewählten Charakteristiken der problemorientierten Aufgaben, zur Analyse der Aufgaben gemacht, mit dessen Hilfe alle Aufgaben objektiv und nach dem gleichen Muster bewertet wurden. Die Ergebnisse der Untersuchung haben eine sehr geringe Anzahl der problemorientierten Aufgaben in den Kurs- und Arbeitsbüchern gezeigt. Die ausgewählten analysierten Kurs- und Arbeitsbücher für den Deutschunterricht sind somit nicht für den problemorientierten Unterricht geeignet.
Ključne besede: Problemorientierter Unterricht, problemorientiertes Lernen (POL), problemorientierte Aufgaben, Deutschunterricht, Kurs- und Arbeitsbücher.
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 74; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici