31. Koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga: kognitivni in socialnopsihološki izidiNejc Plohl, 2018, magistrsko delo Opis: Socialna omrežja, kot je Facebook, ponujajo vrsto priložnosti za učinkovito množično komunikacijo. Te so pogosto uspešno izrabljene s strani marketinških podjetij, ki v njih vidijo sredstvo za povečevanje profita, medtem ko institucije – ki bi iste principe lahko uporabile za izobraževanje in spodbujanje javnosti k družbeno koristnim vedenjem – v aplikaciji principov učinkovite množične komunikacije tradicionalno zaostajajo.
V pričujoči študiji se osredotočamo na enega od tovrstnih principov, in sicer na strategije psihološkega ciljanja, pri katerih pošiljatelj sporočila poskrbi za ujemanje Facebook oglasov s psihološkimi karakteristikami posameznika, ki bo oglasu izpostavljen. Medtem ko pretekla literatura razkriva nekatere koristi psihološko ciljanih strategij v kontekstu komercialnega marketinga, v pričujoči študiji raziskovanje psihološkega ciljanja premikamo v kontekst socialnega marketinga in nadgrajujemo s preverjanjem mnogih – do tega trenutka slabo raziskanih – elementov. Pri tem se osredotočamo na tri raznolike teme, ki imajo znanstveno podporo in bi lahko koristile posameznikom ter družbi v celoti (cepljenje proti gripi, preventiva demence in zmanjševanje ogljičnega odtisa), Facebook objave pa prilagajamo posameznikovi ekstravertnosti, odprtosti ali pa obema omenjenima osebnostnima lastnostma hkrati (profil osebnosti).
Za preverjanje učinkovitosti psihološko ciljanih strategij v kontekstu socialnega marketinga smo pripravili dva eksperimenta. V prvi študiji (laboratorijska študija) preverjamo pretežno kognitivne mehanizme, prek katerih bi psihološko ciljanje lahko vodilo do želenih izidov, kot je vedenjska sprememba, in sicer samoporočano naklonjenost Facebook objavam, pozornost, zajeto s sledilnikom oči in spomin, merjen z računalniško nalogo. Na vzorcu 98 udeležencev ugotavljamo, da oglasi s kongruentno ekstravertnostjo in kongruentnim profilom osebnosti kažejo konsistentne koristi v primerjavi z inkongruentnimi objavami, a so učinki na naklonjenost, pozornost in uspešnost prepoznave blagi. Nadalje v drugi študiji (spletni eksperiment) preverjamo bolj oprijemljive, socialnopsihološke izide, in sicer spremembo stališč ter spremembo vedenjskih namer. Na vzorcu 312 udeležencev ugotavljamo, da se v smeri izrazitejšega poviševanja stališč in vedenjskih namer v primerjavi z inkongruentnimi oglasi nagibajo predvsem učinki objav s kongruentnim profilom osebnosti, a so le-ti blagi in ne popolnoma uniformni. Ob tem smo v obeh študijah preverjali še odobravanje psihološkega ciljanja. Rezultati kažejo, da večina udeležencev ne odobrava psihološkega ciljanja ali pa bi psihološko ciljanje odobravali le pod določenimi pogoji, npr. kadar se uporablja v dobro uporabnikov. Pri tem se kažejo tudi pomembni napovedniki odobravanja, npr. starost.
Skupno ti rezultati implicirajo, da psihološko ciljanje lahko prinaša koristi v smislu kognitivnih in socialnopsiholoških izidov, a so te šibke. Nadalje študija razkriva, da ima večina ljudi zadržke do uporabe psihološkega ciljanja. V diskusiji te rezultate povežemo s preteklo literaturo, izpostavimo njihovo uporabno vrednost ter se dotaknemo pomanjkljivosti pričujočih študij.
Ključne besede: strategije psihološkega ciljanja, personalizacija, osebnostne lastnosti, socialni marketing, Facebook
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 149; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,76 MB) |
32. Poznavanje in raba frazemov iz grško - rimske mitologijeEva Zore, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in raba frazemov iz grško-rimske mitologije v teoretičnem delu obravnava frazeologijo kot vedo, opredeljuje frazeološko enoto ter pomen in rabo frazemov. Posveča se pravopisnemu vprašanju frazemov in predstavi prisotnost frazeoloških enot v splošnih in specializiranih slovarjih. V drugem poglavju teoretičnega dela je osvetljen pojem mita ter grška in rimska mitologija. V empiričnem delu je v ospredju zbirka frazeoloških enot, temelječih na grško-rimskem mitološkem ozadju. Gradivo, ki je bilo zbrano na podlagi Slovarja slovenskih frazemov (2015) Janeza Kebra, priročnika Kdo je kdo v antiki (2004) Vladete Jankovića, Slovarja grške in rimske mitologije (1995) Joëla Schmidta in Kratke zgodovine mita (2005) Karen Armstrong, podaja pomen zbranih frazeoloških enot v slovenskem jeziku, razlaga njihovo mitološko ozadje, prikazuje rabo, pojavitve v korpusu Gigafida in slovarjih ter navaja angleško ustreznico. Ugotovljeno je, da so obravnavani frazemi v korpusu Gigafida prisotni predvsem v publicističnih besedilih in da je njihova pravopisna podoba pogosto neenotna (npr. Pirova zmaga, pirova zmaga). Poznavanje in raba izbranih frazeoloških enot sta bila preverjena med študentkami in študenti slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Anketa je pokazala, da je védenje študentov o obravnavani tematiki (npr. poznavanje pomena in mitološkega ozadja enot) skopo, uporaba tovrstnih enot pa redka.
Ključne besede: frazeologija, frazem, grška mitologija, rimska mitologija, pravopis
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 93; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,52 MB) |
33. Slovenska Bistrica z okolico v 18. stoletjuNina Levart, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja strnjen prikaz dogajanja v mojem domačem kraju – mestu Slovenski Bistrici – in v bližnji okolici v času zgodnjega novega veka, s poudarkom na 18. stoletju. Razvoj mesta je umeščen v obdobje od njegovega nastanka v poznem srednjem veku vse do baročnega razcveta v terezijanskem obdobju. Poleg opisa pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenja tedanjih Slovenjebistričanov, magistrsko delo zajema tudi obrazložitev funkcioniranja mestne uprave, odnosa mesta do lastnika – deželnega kneza in do deželnih oblasti, vpliva mestne lege na gospodarski razvoj, poteka mestne urbanizacije, prikaz osnovnih demografskih podatkov, opis baročne kulturne dediščine ter predstavitev položaja cerkvenih ustanov, zemljiškega gospostva Bistriški grad, razvojnih faz gradu in vloge njegovih lastnikov.
Obdobju vladanja Marije Terezije (1740–1780) je namenjeno posebno poglavje, saj so njene za tisti čas sila radikalne reforme močno spremenile družbeno in naravno podobo takratnih slovenskih dežel. Monarhijo je celovito reorganizirala in modernizirala po zgledu razsvetljenskih načel. V okviru davčno-upravnih reform je izdala odlok o popisu imetnikov hiš po posameznih območjih. Za področje Slovenske Bistrice je bilo leta 1754 izvedenih pet popisov: popis imetnikov hiš, zavezanih davku mesta Slovenska Bistrica, popis imetnikov hiš, podložnih tukajšnjim cerkvenim ustanovam (mestni Župniji sv. Jerneja, združenim beneficijem minoritov v njihovem samostanu v Slovenski Bistrici in beneficiju sv. Ane) ter gospoščini Bistriški grad. V magistrsko delo so vključeni v transkriptivni obliki – iz gotice so prečrkovani v latinico. Analiza omenjenih virov prikaže njihovo pomembnost, saj vsebujejo veliko podatkov, ki zgodovinarju omogočajo spoznati tedanje gospodarske in socialne razmere v mestu in njegovi bližnji okolici.
Ključne besede: mesto Slovenska Bistrica, slovenjebistriške cerkvene ustanove, zemljiško gospostvo Bistriški grad, rodbina Attems, 18. stoletje, Marija Terezija, popis imetnikov hiš 1754, transkripcija.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 36; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,69 MB) |
34. Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)Vita Zgoznik, 2017, magistrsko delo Opis: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Ključne besede: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 49; Prenosov: 2
Celotno besedilo (21,74 MB) |
35. Spletna slovenščina pri Slovencih v NemčijiSaška Štumberger, 2018, strokovni članek Opis: V prispevku je na gradivu objav skupine Slovenci v Nemčiji na Facebooku analizirana spletna slovenščina Slovencev v Nemčiji. Člani skupine so pripadniki mlajše generacije, ki so se v Nemčijo preselili pred kratkim in pogosto izmenjujejo informacije o upravnih postopkih. Zaradi okoliščin sporočanja je v besedilih kot prevladujoča jezikovna zvrst predvidena raba knjižnega in pogovornega jezika ter z višjim deležem strokovne leksike s področja uprave.
Ključne besede: slovenščina, spletna slovenščina, izseljenci, družbena omrežja, strokovna leksika, knjižni jezik, Slovenci v Nemčiji
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 13; Prenosov: 3
Celotno besedilo (513,05 KB) |
36. Dostopnost Ustave RS za ljudi z motnjami v duševnem razvojuŽiva Jakšić Ivačič, Barbara Kadunc, Špela Mlakar, Špela Schmid, 2018, strokovni članek Opis: Konvencija o pravicah invalidov zahteva, da so vse informacije dostopne invalidom v njim razumljivi obliki. Namen prispevka je evalvirati proces prirejanja Ustave Republike Slovenije v lahko berljivo in razumljivo obliko s poudarkom na udeležbi lektorjev z motnjami v duševnem razvoju. Štiri člene ustave smo priredile v dve obliki, pri preverjanju pa smo ugotovile, da si lektorji želijo vseh informacij, ki so v izvirnem besedilu člena, vendar v njim razumljivi obliki. Izrazili so željo, da bi ob prvi različici priredbe, zvesti izvirnemu besedilu, imeli tudi razlagalno različico.
Ključne besede: Konvencija o pravicah invalidov, Ustava RS, lahko branje, lektorji, motnje v duševnem razvoju
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 4
Celotno besedilo (526,52 KB) |
37. Uresničevanje dvojezičnega izobraževanja gluhih otrok v slovenskem šolskem sistemuMatic Pavlič, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Pristopi k izobraževanju gluhih otrok se razlikujejo glede na učni jezik in vključenost v večinsko okolje. Slovenski izobraževalni sistem ne omogoča vsem gluhim otrokom zadostnega stika s polno zaznavnim jezikom, da bi lahko nemoteno usvojili prvi jezik, v literaturi pa se premalo poudarja nova spoznanja o dvojezičnem oziroma dvomodalnem usvajanju znakovnega in govornega jezika. Oboje predstavlja ta članek, ki se zavzema za popolno uresničitev dvojezičnega izobraževanja gluhih in podaja razloge za tak pristop.
Ključne besede: slovenski znakovni jezik, izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usvajanje jezika, dvojezičnost, polžev vsadek, inkluzija
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 3
Celotno besedilo (442,24 KB) |
38. Uporabnik jezikovnih virov in orodij kot objekt ali subjekt jezikovne politike?Mojca Šorli, 2018, pregledni znanstveni članek Opis: V podsklopu "Jezikovna opremljenost na področju tujih jezikov" ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in potrebe uporabnikov raziskujem navade, strategije, potrebe in stališča uporabnikov, zlasti prevajalcev in tolmačev, do jezikovnih virov in orodij za tuje jezike, tako v odnosu do obstoječe infrastrukture kot tiste, ki po njihovem mnenju ni dovolj razvita.
Ključne besede: tuji jeziki, jezikovna politika, jezikovna infrastruktura, jezikovni viri, jezikovna tehnologija, prevajalci, tolmači, jezikovni uporabniki, spletna anketa
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 24; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,30 MB) |
39. Raziskanost narečne slovenščineVera Smole, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja in komentira rezultate empirične raziskave (spletna anketa), nastale v okviru CRP Jezikovna politika republike Slovenije in potrebe uporabnikov, in le v tistem delu, ki daje uvid v to, koliko uporabniki poznajo in rabijo priročnike o narečni slovenščini ter kaj potrebujejo in čemu dajejo prednost. Pridani so še rezultati krajše in še bolj ciljno usmerjene ankete na zelo majhnem vzorcu.
Ključne besede: slovenščina, narečna slovenščina, narečni slovar, narečni atlas, narečna besedila, potrebe jezikovnih uporabnikov, nesnovna kulturna dediščina, empirična raziskava
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 12; Prenosov: 3
Celotno besedilo (447,73 KB) |
40. Normativni opis in jezikovna standardizacija v aktualnem jezikovnopolitičnem okviruHelena Dobrovoljc, 2018, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku je pozornost usmerjena v problematiko jezikovne standardizacije oziroma njene faze, ki jo je treba vedno pogosteje posodabljati – jezikovne kodifikacije. Predstavljene so teoretske smernice in prikazana je kronologija normativistične dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju. Podrobneje je predstavljena sodobna jezikovna politika, ki kljub izkazanim interesom javnosti, potrebam pišočih, šolnikov, ne nameni temu področju pozornosti in financiranja, in to ne glede na obvezujoče dokumente, kot sta npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 in Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, ki jih ministrstvo za kulturo oziroma služba za jezik redno naročata pri ekspertih, a jih ne udejanita.
Ključne besede: jezikovna standardizacija, normiranje, jezikovna po litika, pravopis
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 13; Prenosov: 3
Celotno besedilo (605,50 KB) |
