SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


3521 - 3530 / 3970
Na začetekNa prejšnjo stran349350351352353354355356357358Na naslednjo stranNa konec
3521.
GOVOR VASI ROTHWEIN
Marjeta Placet, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja teoretično in empirično analizo govora vasi Rothwein (Radvanje), ki leži na ozemlju Avstrije, tik ob slovenski meji. Govor spada v vzhodnokoroško podjunsko narečje. Diplomsko delo zajema zapis besedja po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja in izvor nekaterih besed. Ker se mnoge značilnosti govora Rothweina ujemajo s sosednjim govorom Pernic in Mlak, lahko sklepamo, da sta govora nastala iz iste vokalne podstave. Posebnost govora je predvsem v rabi velikega števila prevzetih besed iz nemškega jezika in uporabi nemških besed v primerih, ko ne poznajo ustrezne slovenske besede. Moji informatorji so bili predvsem ženskega spola, kar se kaže v večjem obsegu zbranega besedja s področij, ki so značilna za ženske. Z raziskavo govora vasi Rothwein sem želela izvedeti, kakšne so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora ter ali je na govor vplivala dolgoletna družbena in upravna povezanost s sosednjima krajema Pernice in Mlake.
Ključne besede: NAREČJE, GOVOR, ROTHWEIN, GLASOSLOVJE, OBLIKOSLOVJE
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 1262; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3522.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V ZAPRTI SOSESKI NA PRIMERU ZAPRTE SOSESKE POD PEKRSKO GORCO V OBMESTJU MARIBORA
Polona Onič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava življenjske stile prebivalcev zaprte stanovanjske soseske v obmestju Maribora. V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej opredelili razmerje med socialno geografijo in sociologijo, saj se koncepti obeh disciplin v diplomski nalogi povezujejo in so združeni v celoto. Opredelili smo pojem socialna skupina in pojem socialni prostor. Socialni prostor smo obravnavali na podlagi različnih znanstvenih pristopov. Najprej smo se posvetili socialno prostorski dialektiki, ki prostor obravnava iz geografskega stališča. Nato smo dodali še sociološko dojemanje socialnega prostora, kjer smo izbrali interpretativni, strukturalistični in kulturni pristop. V nadaljevanju smo se posvetili geografskim definicijam urbanizacije, suburbanizacije, urbanizacijskega cikla ter dodali izsledke sociologov, ki so se ukvarjali s temi procesi. Od procesov v prostoru smo prešli na opis konkretnega prostora, zaprtih sosesk. V nadaljevanju smo opredelili življenjski stil, s pomočjo katerega smo se v empiričnem delu lotili proučevanja konkretne socialne skupine. Znotraj te teme smo posebaj obravnavali družbeno neenakost in delitev na socialne sloje ter podrobneje opredelili značilnosti življenjskih stilov. Pri tem smo kot teoretično osnovo uporabili teorijo Pierra Boudieuja. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kateri življenjski stili se pojavljajo v socialni skupini, ki živi v zaprti soseski v obmestju Maribora in kakšne so značilnosti teh življenjskih stilov. Najprej so prikazane morfološke značilnosti soseske, nato analiza socialnogeografskih značilnosti in stopnje mobilnosti. Sledi analiza kvalitativnih intervjujev stanovalcev zaprte soseske. V sklepnem delu so prikazane ugotovitve, do katerih smo prišli med izdelavo diplomskega dela.
Ključne besede: zaprta soseska, življenjski stil, suburbanizacija, socialni prostor
Objavljeno: 11.08.2010; Ogledov: 1692; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (5,81 MB)

3523.
DRUŽINA IN SAMOVREDNOTENJE MLADOSTNIKOV
Damjana Kladnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava družino in samovrednotenje mladostnikov. Kadar se posameznik vrednoti negativno, se zavrača in ima do sebe slabši odnos kot tisti, ki se ceni in vrednoti pozitivno. Pri samovrednotenju gre torej za vrednostno obarvana stališča, ki jih posameznik zavzame do sebe in svojih sposobnosti, vse to pa pomembno vpliva na kvaliteto njegovega življenja, še posebej pa na njegovo zdravje, notranje zadovoljstvo, opravljanje nalog, postavljanje in doseganje ciljev ter kvaliteto odnosov z drugimi. Življenje znotraj družine je eden izmed prvih in najosnovnejših krajev razvoja samovrednotenja, tu se namreč zarišejo njegove najbolj osnovne in trajne smernice, s katerimi potem človek vstopi v odnos s širšo skupnostjo in družbo. Tudi mladostniki so vključeni v sistem družine in njihovo samovrednotenje lahko razumemo le, če jih dojemamo kot del tega sistema, saj je odvisno od tega, kako starši izpolnjujejo družinske naloge, še posebej od odnosov, načina vzgoje, pravil in komunikacije znotraj njihove družine. Teoretičnemu delu diplome sledi empirični del. Podatke smo zbirali na vzorcu 120 mladostnikov. Preverili smo, ali obstajajo razlike v višini splošnega samovrednotenja pri mladostnikih in v njihovih osebnih izkušnjah z odnosi in razmerami doma glede na nekatere neodvisne spremenljivke. Prav tako smo želeli raziskati, ali ima družina res tako velik vpliv na samovrednotenje mladih, kot ji ga pogosto pripisujemo. Ugotovili smo, da če so odzivi staršev pretežno pozitivni, potem se mladi pozitivno vrednotijo, ob nenehnih negativnih odzivih in izkušnjah v družini pa se vrednotijo negativno oziroma težje razvijejo pozitivno samooceno. Starši so torej izjemni kreatorji mladih osebnosti, zato je pomembno, da vedo, kako jim naj v času, ki ga imajo na voljo, najbolje pomagajo razviti in okrepiti občutek lastne vrednosti, kar bo pomembno pripomoglo k njihovi boljši kvaliteti življenja.
Ključne besede: samovrednotenje, pomen družine, vzgoja, odnosi v družini, komunikacija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2005; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

3524.
BESEDJE V IZBRANIH PESMIH A. M. SLOMŠKA
Cvetka Rezar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja besedje izbranih pesmi A. M. Slomška. V prvem poglavju najprej govori o Slomškovi pesniški dejavnosti, ki je temeljila predvsem na vzgojnih ciljih in ne toliko na umetniški dovršenosti. Raziskovanje besedja je omejeno na izbor dvanajstih pesmi iz pesniške zbirke Matije Ahacla Koroške in Štajerske pesmi, za katere avtorica predpostavlja, da so izvirne Slomškove, saj imajo njegov podpis. Pesmi so vsebinsko in oblikovno predstavljene, opozorjeno pa je tudi na podatke o njihovem nastanku. S kronološkim pregledom so prikazani popravki, ki se pojavljajo v različnih izdajah Ahaclove zbirke (1833, 1838, 1852) in v Slomškovi Šoli veseli. Avtorica v teh spremembah, za katere predpostavlja, da jih je naredil Slomšek sam, prepoznava Slomškov jezikovni razvoj in njegovo težnjo po poenotenju vzhodno- in osrednjeslovenskega jezika. V naslednjem poglavju sledi jezikovna analiza izbranih pesmi na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pravopisni ravni. K tej analizi je dodana še primerjava s tremi pesmimi, ki niso izvirne Slomškove, saj jih je priredil po drugih predlogah. Avtorica v jezikovni analizi prepoznava odstopanja od današnje knjižne norme in ugotavlja značilnosti Slomškovega jezika ter njegovo pot približevanja k osrednjeslovenskemu jeziku. Pri tem ugotavlja, da t. i. nove oblike niso upoštevane niti v izbranih pesmih niti v priredbah, opazno pa je mešanje vzhodno- in osrednjeslovenskih oblik (sinkretizem). V zadnjem delu naloge sledi še slovarska predstavitev besedja izbranih pesmi, ki s sistematičnim prikazom besed, s slovničnimi podatki, z razlago pomena in s ponazarjalnim gradivom predstavlja Slomškov bogat besedni zaklad ter hkrati opozarja na posebnosti njegovega časa (19. stoletje) in prostora (vzhodnoštajerski prostor).
Ključne besede: A. M. Slomšek, Slomškove pesmi, Slomškovo besedje, 19. stoletje, vzhodno- in osrednjeslovenski knjižni jezik
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2868; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

3525.
STRUNJAN KOT TURISTIČNA DESTINACIJA
Petra Mandalenič, 2010, diplomsko delo

Opis: V drugi polovici 20. stoletja je dinamični gospodarski razvoj povzročil krčenje in slabšanje naravnega okolja. Eden izmed vzrokov je tudi intenzivni razvoj turizma. Da bi ohranili najvrednejše dele narave, smo najbolj ranljiva območja zavarovali z zakonom. Med zavarovanimi območji je tudi Krajinski park Strunjan, velik del naselja Strunjan, ki je obenem zelo priljubljena turistična destinacija na slovenski obali. V prvem delu so prikazani naravno in družbeno geografski dejavniki Strunjana, ki so pomembni za razvoj turizma. Predstavljen je Krajinski park Strunjan ter njegova ožje zavarovana območja. V drugem delu je opisan razvoj turizma, prikazana je turistična ponudba ter obseg in značilnosti turističnega prometa v Strunjanu. Predstavljena je tudi primerjava z nekaterimi drugimi obmorskimi kraji. V tem delu so analizirani tudi rezultati ankete gostov Strunjana, ki se nanašajo na socio-ekonomsko sestavo, njihove potrebe in motive. V zadnjem delu je opisana občutljivost obalnega območja ter vplivi turizma na okolje. Podani so tudi predlogi za učne poti po Krajinskem parku Strunjan.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, turistični motivi, Strunjan, Krajinski park Strunjan, Slovenija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1749; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (26,32 MB)

3526.
MOŽNOSTI TURISTIČNEGA RAZVOJA V OBČINI JESENICE
Katarina Ilijev, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje kompleksen geografski pregled obravnavanega območja z vidika možnosti turističnega razvoja. Občina Jesenice je v preteklosti veljala za visoko industrijsko razvito občino. Zaradi železarske krize konec prejšnjega stoletja je bilo potrebno gospodarsko prestrukturiranje in na tem mestu se pojavlja turizem kot razvojna priložnost. S pomočjo literature in virov so predstavljene glavne naravne in družbene značilnosti z vidika razvoja turističnih dejavnosti. Prikazana je obstoječa turistična ponudba in analiza turističnega povpraševanja. V zadnjem delu naloge so opredeljene razvojne usmeritve turizma v občini Jesenice v prihodnje ter konkretni primeri potencialnih turističnih proizvodov. Občina Jesenice s svojo ugodno lego, podnebjem, dobro infrastrukturo, bogato naravno in kulturno dediščino predstavlja potencial za razvoj turistične dejavnosti. Največjo oviro za razmah turizma predstavlja pomanjkanje prenočitvenih kapacitet. Ob obstoječih potencialih ter z izgradnjo nočitvenih kapacitet bi se občina Jesenice lahko razvila v turistično privlačen kraj, vreden obiska.
Ključne besede: turizem, turistični razvoj, občina Jesenice, turistični motivi, turistični programi
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1403; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (25,96 MB)

3527.
ARGENTINSKI SLOVENCI V LETIH 1960 - 1991
Ivan Hriberšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Argentinski Slovenci v letih 1960—1991 je prikaz zgodovine pomembnega dela slovenskega naroda, ki živi izven meja matične države in ga odlikuje nesebično delo pri ohranjanju in širjenju slovenstva v svetu. Glede načina delovanja se je skupnost slovenske politične emigracije v Argentini do osamosvojitve Slovenije močno razlikovala od ostalih izseljenskih skupnosti v svetu. Namen diplomske naloge je predstaviti del velikega duhovnega, kulturnega, političnega in organizacijskega delovanja slovenske politične emigracije, ki je brez primere v naši zgodovini, in je bilo javnosti v domovini petdeset let nepoznano. Naloga predstavlja opis skupnosti in njenih najpomembnejših značilnosti glede političnega delovanja, kulture, jezika in identitete ter medgeneracijskih razlik. Osnovo metodologije za izdelavo diplomske naloge predstavlja proučevanje periodičnih gradiv zbornikov Zedinjene Slovenije, tednika Svobodna Slovenija, objavljenih znanstvenih člankov, razpoložljivih arhivskih virov in literature ter spletnih strani slovenskih društev v Argentini.
Ključne besede: Izseljenstvo, slovenska politična emigracija v Argentini, Zedinjena Slovenija, organiziranost, krajevni domovi, identiteta, dosežki.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 1566; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3528.
VELIKA DEPRESIJA IN NEW DEAL V LUČI SLOVENSKEGA ČASOPISJA (1929-1936)
Tine Franko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega potek velike depresije oz. velike gospodarske krize v Združenih državah Amerike (nadalje ZDA) ter predstavi vsebino obširnega programa gospodarskih in socialnih reform New Deala v luči izbranih člankov slovenskega časopisja - Slovenskega naroda in Slovenca - v letih od 1929 do 1936. Besedilo se osredotoča na politične, gospodarske in socialne razmere v ZDA pred finančnim zlomom, ki so povezane z vzroki velike depresije, politične spremembe in vsebino New Deala ter končno daljnosežne posledice velike depresije in New Deala. Slovensko časopisje je o omenjenih temah vseskozi redno poročalo. Na osnovi hitrega gospodarskega razvoja so ZDA po prvi svetovni vojni dokončno prevzele pozicijo prve gospodarske in politične sile sveta. Valu blaginje, t. i. »zlatih dvajsetih let« je sledil finančni polom jeseni 1929 in naznanil desetletno obdobje velike depresije. Padanje cen zaradi hiperprodukcije, upadanje industrijske rasti in investicij, propadanje številnih bank in podjetij zaradi plačilne nesposobnosti, množična brezposelnost, revščina ter še povrhu naravne nesreče (suša, peščeni viharji) so (p)ostale stalne značilnosti skozi vsa trideseta leta 20. stoletja. Posledice velike depresije so se hitro razširile izven meja ZDA. Naraščajoči gospodarski in družbeni problemi so zaostrili razmere na notranjepolitičnem prizorišču in povzročili izvolitev demokratskega predsedniškega kandidata Franklina Delana Roosevelta. Njegova administracija je uvedla obsežen program gospodarskih in socialnih reform New Deal ali nov dogovor. Pri tem je šlo za dogovor med predsednikom ZDA in ameriškim narodom o novi, enakopravnejši in pravičnejši družbeni ureditvi. Take revolucionarne spremembe so v deželi tradicionalnega gospodarskega liberalizma naletele na velik odpor višjih, vplivnih in bogatejših slojev, ki so iskali oporo v sodni veji oblasti, predvsem na ameriškem vrhovnem sodišču. S hitro, korenito in inovativno državno pomočjo je ZDA le uspelo prebroditi najhujše čase. A šele vstop v 2. svetovno vojno in povečano oboroževanje je deželo dokončno potegnilo iz brezna velike gospodarske krize. Velika depresija in New Deal sta ena večjih mejnikov v sodobni svetovni zgodovini, katerih posledice so segale preko ameriških meja ter posledično spremenile politične, gospodarske in družbene razmere tedanjega in poznejšega obdobja.
Ključne besede: Velika depresija, velika gospodarska kriza, finančni zlom 1929, New Deal, gospodarske in socialne reforme, ZDA v medvojnem obdobju, Franklin Delano Roosevelt.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3544; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (4,68 MB)

3529.
OBRAVNAVANJE RAZLIČNIH ZVRSTI JEZIKA V NEUMETNOSTNIH BESEDILIH PRI POUKU SLOVENŠČINE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Iris Hamler, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Obravnavanje različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole (poudarek na narečju in interesnih govoricah) so v uvodu predstavljene zvrsti in snopi zvrsti, kjer smo izpostavili socialne zvrsti jezika. Le-te delimo na knjižni in neknjižni jezik. Knjižni jezik se deli še na zborni in na splošno- ali knjižnopogovorni jezik, neknjižni jezik pa na pokrajinsko pogovorni in na zemljepisna narečja. Poleg vseh socialnih zvrsti smo predstavili še modifikacije osnovnih socialnih zvrsti, t. i. interesne govorice, kot so sleng, žargon in latovščina (argo). Več pozornosti smo namenili slengu, govorici mladih, saj tudi učbeniški kompleti v večji meri pri interesnih govoricah obravnavajo samo sleng. V nadaljevanju diplomskega dela sledi analiza Pouk slovenščine v osnovni šoli, ki je zelo povezan in odvisen od devetletnega osnovnega šolanja (devetletke), njenih ciljev ter organizacijskih in vsebinskih sprememb. Pouk slovenščine se tako v osnovni šoli deli na tri triletja. V I. triletje spadajo 1., 2. in 3. razred, v II. triletje 4., 5. in 6. razred, v III. triletje pa 7., 8. in 9. razred. Posvetili se bomo pouku slovenščine v tretjem triletju (torej v 7., 8. in 9. razredu) osnovne šole, torej tudi obravnavi splošnih, funkcionalnih in izobraževalnih ciljev pri obravnavi neumetnostnih besedil tega triletja. Pri pouku slovenščine je potrebno upoštevati tudi naloge in cilje sodobnega jezika, ki temeljijo na sporazumevalni zmožnosti učencev, zato nas zanima, v kolikšni meri so zmožni tvoriti in sprejemati različna besedila glede na različne okoliščine, namen in vsebino. Pri pouku slovenščine prav tako ne smemo pozabiti na didaktična načela kot osnovne smernice, ki vplivajo na izbiro celotnega učnega procesa in nas opozarjajo na bistvene značilnosti uspešnega pouka ter nas svarijo pred različnimi pomanjkljivostmi v poučevanju. Jedro diplomskega dela temelji na predstavitvi vseh učbeniških kompletov za pouk slovenščine v tretjem triletju in na preučevanju ter analizi le-teh pri obravnavi različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole. Predstavljeni so učbeniški kompleti HURA ZA SLOVENŠČINO! (DZS), SLOVENŠČINA (Mladinska knjiga) in SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN (Rokus). Pregled učbeniških kompletov temelji na obravnavi različnih (socialnih) zvrsti jezika, s poudarkom na narečju in interesnih govoricah. Pri obravnavi narečja lahko iz učnega načrta razberemo dvojno vlogo le-tega: na eni strani je narečje kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, na drugi pa gre za usvajanje narečja kot socialne zvrsti. Namen diplomskega dela je predstaviti socialne zvrsti jezika in zastopanost le-teh tako v učnem načrtu kot v učbeniških kompletih za tretje triletje osnovne šole in hkrati ugotoviti, ali se določeni učbeniški kompleti dovolj posvečajo omenjeni tematiki oziroma ali se skladajo s tem, kar predvideva učni načrt. Pomembno je tudi ugotoviti, katere vrste nalog so pri preučevanju omenjene tematike predvidene (naloge zaprtega tipa, naloge polodprtega tipa ali naloge odprtega tipa) in koliko je teh nalog. Poleg omenjene analize učbeniških kompletov bomo s pomočjo ankete poskušali ugotoviti, kaj o zastopanosti socialnih zvrsti v učbeniških kompletih in skladnosti le-teh z učnim načrtom menijo učitelji slovenščine petih različnih osnovnih šol. Na podlagi vsebinskega pregleda in analize vseh učbeniških kompletov lahko ugotovimo, da so analizirani učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, torej za obravnavano tematiko uresničujejo z učnim načrtom predpisane vsebine in cilje, vezane na narečje in interesne govorice. Čeprav so učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, je možno opaziti razlike, ki se pojavljajo v vlogi oziroma pomenu, ki jo obravnavani tematiki pripisujejo posamezni učbeniški kompleti.
Ključne besede: Ključne besede: socialne zvrsti, modifikacije socialnih zvrsti, pouk slovenščine v tretjem triletju, učbeniški kompleti, učni načrt.
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3264; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3530.
UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM
Liljana Hronek, 2010, diplomsko delo

Opis: Učenje geografije na prostem zajema vse učenčeve učne aktivnosti izven šolskih prostorov in je zaradi neposrednega stika z okoljem (naravnim in družbenim), ki ga učenec doživlja z vsemi čutili, učno zelo dragoceno in nenadomestljivo. V diplomskem delu smo predstavili terminološko raznolikost poimenovanja učenja na prostem, ki deloma izhaja tudi iz same opredelitve izvedbe izkustvenega učenja ter značilnosti pomembnega učenja geografije na prostem. Z vidika vključenosti učenja geografije na prostem smo analizirali osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji ter jih med seboj primerjali. Ugotovili smo, da zaradi različnih učnih sistemov v izbranih državah prihaja do različne stopnje zastopanosti učenja geografije na prostem, da pa vse države izkustvenemu učenju namenjajo vedno večjo pozornost. Osnovnošolske učne načrte za pouk geografije v Sloveniji smo z vidika vključenosti učenja geografije na prostem analizirali za obdobje zadnjih 50-ih let. Izdelali smo tudi primer učenja geografije na prostem za 9. razred osnovne šole.
Ključne besede: geografija, učenje na prostem, neposredno opazovanje, učni načrti, osnovna šola, Slovenija, Hrvaška, Nemčija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2079; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici