SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


3521 - 3530 / 4089
Na začetekNa prejšnjo stran349350351352353354355356357358Na naslednjo stranNa konec
3521.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU MURSKE RAVNINE TER ŠIRŠEM OBMOČJU GORIČKEGA
Barbara Sreš, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge je predstavljena problematika svetlobnega onesnaženja, ki ni prisotna le v Sloveniji, temveč se pojavlja po vsem svetu. Marsikdo izmed nas se ne zaveda, da uhajanje svetlobe iz umetnih virov (svetlobna onesnaženost) onesnažuje naravno okolje in prinaša številne negativne posledice, kar se kaže kot negativni vpliv na zdravje človeka, pri ostalih živih bitjih pa pušča posledice na njihovem naravnem vedenju. Ne smemo pa pozabiti, da množično osvetljevanje z umetnimi viri svetlobe poveča tudi porabo ter s tem posledično stroške plačila električne energije. Med ljudmi namreč še vedno prevladuje mišljenje, da večja osvetljenost naravnega okolja pomeni napredek in razvoj, vendar je takšno razmišljanje precej zmotno. Osvetlitev naravnega okolja je potrebna, vendar le, če je kakovostna. Glavna rešitev za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja so ekološke ali zasenčene svetilke, ki ne sevajo umetne svetlobe v nebo in so okolju ter ljudem prijaznejše.
Ključne besede: Svetlobna onesnaženost, zdravje ljudi, povečana poraba električne energije, ekološke ali zasenčene svetilke.
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1753; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

3522.
TURISTIČNI RAZVOJ TERM PTUJ Z BLIŽNJO OKOLICO
Primož Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Turistični razvoj Term Ptuj z bližnjo okolico je v veliki meri odvisen od mesta Ptuj, ki je zelo znano, najstarejše slovensko mesto. Geografska lega in iskanje nafte v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja sta omogočila odkritje termalne vode, ki jo na podlagi balneokemijskih karakteristik uvrščamo med termomineralne vode. Zato je v kraj prihajalo še več turistov, ki so skupaj z ugodnimi naravnimi in družbenimi dejavniki pripomogli k razvoju in razširitvi Term Ptuj. Turistična sezona traja vse leto, vrhunec je poleti. Terme Ptuj pa ne omogočajo samo kopanja temveč tudi veliko drugih možnosti rekreacije in izletništva. Zgodovina mesta Ptuj in z njo pogojena kultura, umetnost, običaji in izročila pripomorejo še k večji prepoznavnosti Term Ptuj. Danes turistična dejavnost, ki jo izvajajo Terme Ptuj prispevajo h gospodarskem napredku kraja in njegovih prebivalcev, hkrati pa se zavzemajo za ohranjanje naravnega in sociokulturnega okolja. Vsaka dejavnost pa ima negativne posledice. Vedno več turistov pomeni tudi vedno večjo obremenitev za okolje.
Ključne besede: PTUJ, VRSTE TURIZMA, TERME PTUJ, TERMOMINERALNA VODA, REKREACIJA, TURISTIČNI OBISK, MOŽNOSTI NASTANITVE, POSLEDICE RAZVOJA TURIZMA
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1529; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

3523.
ZAKONODAJALCI ANTIČNE GRČIJE
Lovro Mandl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni zakonodajalci antične Grčije. Obravnavani so njihovi zakoni in reforme, ki so jih zapisali ter zapustili kasnejšim generacijam. Predstavljena je polis, kot prva pravno urejena država, pri kateri so imeli pomembno vlogo prav tako zakonodajalci. Polis je začela nastajati nekje v 8. stol. pr. Kr., glavno vlogo pri tem pa so imeli zakonodajalci, ki so s svojim poznavanjem zakonov pripomogli k uveljavitvi mestnih držav v antični Grčiji. Poleg tega je obravnavana tudi Gortina, ki je prvi in pomemben civilni zakonik v evropski zgodovini, ter pregled po drugih antičnih pravih s poudarkov na rimskem. Uporabljena je literatura s področja zakonodajalcev antične Grčije, prava, uporabljeni pa so tudi podatki z določenih spletnih strani. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da je grška antična zakonodaja predstavljala pomemben vir za proučevanje in napredek kasnejšega prava, predvsem rimskega, ki pa je svoj vpliv ohranilo vse do današnjih dni.
Ključne besede: Zakonodajalci, antična Grčija, Gortina, zakonik, polis.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1642; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3524.
ČLOVEKOVA KOMUNIKACIJA Z MEDIJI ZUNAJ DOMA
Nina Buh, 2010, diplomsko delo

Opis: Družboslovne vede doslej še niso raziskale medijev zunaj doma z vidikov, ki bi presegali interese oglaševalcev. O njih so pisali in pišejo predvsem ekonomisti v oglaševalskih priročnikih, oglaševalci in medijski načrtovalci. V obdobju zasičenosti s temi mediji so na pobudo urbanistov nekaj členov vključili tudi v zakonodajo, ki ureja posege v okolje. Sociologi, psihologi in drugi družboslovci jim ne namenjajo posebne pozornosti, čeprav so v naših življenjih vedno bolj prisotni. Cilj je bil podrobneje opisati medije zunaj doma in najti tiste njihove značilnosti, ki jih uvrščajo v množične medije. Oglaševanje kot njihova primarna lastnost je definirano kot enosmerna, neosebna komunikacija, vendar človekovo zaznavanje okolice in njegova reakcija na oglaševanje v javnem prostoru omenjeno definicijo postavljajo pod vprašaj. Izbrala sem oglaševalske kampanje (Benetton, Kdo mi postavlja merila, Sun Mix) na medijih zunaj doma, ki so izzvale odziv javnosti in privedle do izrazitejšega artikuliranja odnosa do oglasov in oglaševanja. Upoštevana so stališča, objavljena tako v tiskanih medijih kot na internetnih forumih. Začetni del naloge je posvečen razvoju teh medijev in prednostim oziroma slabostim oglaševanja na njih, kakor so opisane v dostopni literaturi. Ugotovila sem, da so oglaševalci pripravljeni prestopiti marsikatero mejo, da bi pritegnili pozornost mimoidočega. Medijski načrtovalci vedo, kam medij z oglasom postaviti, da ga bo opazilo čim več ljudi, ekonomisti znajo s posebnimi metodami (OMEX) in orodji izračunati podatke o frekvenci in dosegu določenega oglasa na mediju zunaj doma. Čeprav bi naj bile lokacija postavitve, število ponovitev oglasa in vizualna podoba bistvene komponente pri pritegovanju človekove pozornosti, je običajno vsebina oglasa tista, ki doseže ta cilj.
Ključne besede: Množični mediji, mediji in oglaševanje zunaj doma, javni prostor, odziv javnosti, človekovo zaznavanje okolice.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1307; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

3525.
VZROKI IN POSLEDICE PROTIHABSBURŠKE ZAROTE
Nina Buh, 2010, diplomsko delo

Opis: Hrvaško in madžarsko ozemlje je bilo v 17. stoletju pod pritiskom dveh močnih držav, habsburške monarhije in turškega imperija. Po miru v Žitvi leta 1606 so se Turki ustalili nevarno blizu hrvaške meje, v Veliki Kaniži. Habsburžani so bili v tem času zaposleni z vojaškim in političnim dogajanjem v zahodni in srednji Evropi, zato so polagali premalo pozornosti na obrambo pred Turki. Hkrati je dunajski dvor v drugi polovici 17. stoletja z upravno centralizacijo in gospodarsko politiko v duhu tedaj sodobnega merkantilizma poskušal okrepiti absolutno monarhijo tudi na hrvaškem in madžarskem ozemlju ter s tem zmanjšati njihovo neodvisnost. Nevarnosti, ki so jo predstavljali Turki, so se zavedali le neposredno prizadeti narodi in so zato od Habsburžanov zahtevali ofenziven nastop proti Turkom. Prošnje, preslišane na dvoru, so pripeljale hrvaške in madžarske plemiče do oblikovanja zarote z namenom osvoboditve izpod habsburške nadoblasti. Zdi se, da je bil za oblikovanje zarote ključen podpis sramotnega Vasvárskega miru in neaktivnost cesarske vojske pod poveljstvom Rajmonda Montecuccolija pri obrambi utrdbe Novi Zrin, ki jo je dal v obrambne namene zgraditi Nikolaj Zrinski. Prav družina Zrinski je bila poleg družine Frankapan (tudi Frankopan) edina še preostala plemiška družina starega hrvaškega plemstva. Ker so imeli velika posestva tudi na Madžarskem, je bila njihova vloga v javnem življenju izjemna tako na Hrvaškem kot Madžarskem. Prvi idejni vodja zarote je bil ban Nikolaj Zrinski. Po njegovi smrti leta 1664 je vlogo vodje prevzel njegov brat Peter Zrinski, ki je k zaroti pritegnil svojega svaka Franca Krištofa Frankapana, zeta Franca Rákóczyja ter še nekatere plemiče, med drugim tudi štajerskega grofa Ivana Erazma Tattenbacha. Zarotniki so se zavedali, da brez podpore močne države upor ne more uspeti, zato so stekla pogajanja s francoskim kraljem Ludvikom XIV., zaveznike pa so iskali tudi na Poljskem in predvsem v Turčiji. Protihabsburška zarota je bila pred udejanjenjem razkrinkana, zarotniki so bili kaznovani s smrtjo v opomin novim pomislekom o uporu proti dunajskemu dvoru. Posledice razkritja so bile na Madžarskem in še toliko bolj na Hrvaškem bistvenega pomena za nadaljnji politični in družbeni razvoj.
Ključne besede: Protihabsburška zarota, Zrinski, Vasvárski mir, habsburški absolutizem.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1295; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

3526.
PREBIVALSTVO KOBILJA NA PODLAGI CIVILNIH MATIČNIH KNJIG MED LETI 1895 IN 1919
Uroš Sajko, 2010, diplomsko delo

Opis: Kobilje kot obmejna vas ob madžarski meji je v svoji preteklosti doživela veliko sprememb. V svoji nalogi sem skušal te spremembe prikazati. V prvem delu naloge sem predstavil zgodovino ter upravno in cerkveno ureditev Kobilja. Dotaknil sem se tudi priključitve Prekmurja h kraljevini SHS in narodnega življenja pred priključitvijo. Drugi del naloge pa v petih poglavjih obravnava popis prebivalstva v Kobilju med leti 1895 in 1919 na podlagi civilnih matičnih knjig. Najbolj podrobno sem pregledal rojstva, poroke in smrti. Na podlagi pridobljenih podatkov iz rojstne matične knjige sem lahko ugotovil, katerega leta, meseca je bilo rojenih največ otrok; spol novorojenčkov, število nezakonskih otrok in najpogostejša imena novorojencev. Iz poročne matične knjige je bilo mogoče ugotoviti število porok, starost mladoporočencev, katerega meseca je bilo največ porok, izvor krajev mladoporočencev. Iz podatkov, pridobljenih iz mrliške matične knjige, sem ugotovil, katerega leta je umrlo največ ljudi in kdaj najmanj, v katerih mesecih so največkrat umirali, koliko so bili stari, kaj je bil vzrok smrti. V Kobilju se je med leti 1985 in 1919 rodilo 830 otrok, umrlo pa 511 ljudi. V petindvajsetih letih je bilo tudi 236 porok.
Ključne besede: Kobilje, prebivalstvo, civilne matične knjige, rojstva, poroke, smrti, 1895, 1919.
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2480; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

3527.
VKLJUČITEV MORALNIH VREDNOT V VSEBINAH ANGLEŠKIH UČBENIKOV V OSNOVNIH ŠOLAH
Ines Gorenšček, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s teorijo, da bi moral izobraževalni sistem javnih šol bolj poudarjati moralne vrednote. Le-te lahko učitelj vključi v vsak šolski predmet in s tem zadovolji navodila vzgojnega načrta. Učitelji angleščine do neke mere lahko sami določajo vsebine, ki bodo obravnavane pri urah anglečine, zato je njihova naloga lažja in a hkrati tudi toliko bolj pomembna. Učitelji angleščine lahko spodbudijo moralni razvoj otrok tako z učnimi vsebinami kot tudi z učnimi metodami in svojo osebnostjo. Znano je, da večina učiteljev najpogosteje sledi vsebinam učbenika, ki ga uporablja. Zanimalo me je, kako učbeniki s svojimi vsebinami spodbujajo otrokov moralni razvoj. V teoretičnem delu diplome sem razložila pomen moralnih vrednot in kasneje zbrala in primerjala nekaj teorij moralnega razvoja. Osredotočila sem se tudi na prihodnost poučevanja na osnovnih šolah in pomebnosti vsestranskega učenja. Ugotovitve sem zapisala v zaključku teoretičnega dela. V empiričnem delu pa sem se posvetila analizi dveh najbolj uporabljenih učbenikov, Messages and Project. Ugotovitve sem predstavila tudi v razpredelnicah in grafihv poglavju 5.3. Nazadnje pa sem s pomočjo vprašalnika zbrala še mnenja učiteljev angleščine in jih medsebojno primerjala. Ugotovitve sem strnila v zaključku diplomskega dela.
Ključne besede: angleški učbeniki, osnovna šola, poučevanje angleškega jezika, moralne vrednote, vseživljenjsko učenje, moralni razvoj otrok
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1783; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (780,23 KB)

3528.
Različne teorije jezikovnih sprememb
Katja Mihelin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so najprej naštete in opisane vrste jezikovnih sprememb: glasovne spremembe, spremembe po analogiji, semantične spremembe, spremembe v sintaksi in spremembe, ki so posledica jezikovnih kontaktov. Sledi opis dveh različnih pristopov k jezikovnim spremembam. Najprej je predstavljen zgodovinski pristop s pomočjo študija dela Rogerja Lassa. Lassov pristop k proučevanju jezikovnih sprememb je konservativen in temelji na analizi jezika kot abstraktnega objekta, neodvisnega od govorcev in uporabnikov. Jezikovne spremembe je po njegovem mnenju potrebno proučevati kot spremembe v notranjem sistemu in strukturi. Drug pristop, ki je opisan v diplomskem delu, pa je jezikovni pristop, ki zagovarja dejstvo, da je govorec, tj. uporabnik jezika, tisti, ki jezik spreminja. Diplomsko delo vsebuje tudi različna mnenja o proučevanju jezika kot živega organizma. V zadnjem poglavju so navedene možne skupne točke dveh prej opisanih pristopov.
Ključne besede: jezikovne spremembe, jezikovni pristop, zgodovinski pristop, endogene spremembe, govorec
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1360; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (326,42 KB)

3529.
Družbeni in kulturni vidiki angleških tiskanih reklamnih oglasov
Sara Jurečko, 2010, diplomsko delo

Opis: Skozi stoletja je oglaševanje postalo zelo prefinjena in prepričevalna oblika komunikacije. Zaradi svoje prepričevalne narave se hitro prilagaja in tako vpliva na različne družbene skupine znotraj ene države. Diplomsko delo trdi, da so družbeni in kulturni vidiki previdno vtkani v retorično in vizualno strukturo oglasov, ker je družbeno in kulturno pogojeno oglaševanje bolj učinkovito. Osnovni namen je poiskati kulturno pogojena prepričevalna orodja v besedilu oglasa, zato delo natančno opredeli vzajemen odnos med jezikom in kulturo ter hkrati poudarja dve kulturni dimenziji, kolektivistično in individualistično. Definirane so tudi najpomembnejše značilnosti zahodne kulture, kot na primer vidika 'nizkega in visokega konteksta'. Reklamne oglase šestih kanadskih revij smo primerjali s primernimi slovenskimi reklamnimi oglasi glede na njihovo zunanjo in jezikovno podobo. Pri tem so bili upoštevani vsi pomembni situacijsko specifični parametri, kot so družbena slojevitost bralstva in tip oglaševanih izdelkov. Primerjava angleških oglasov z njihovimi slovenskimi različicami je pokazala, da je oglaševalski jezik prežet s kulturnimi in družbenimi parametri, vendar je kljub nekaterim kulturnim razlikam med kanadskim in slovenskim sistemom vrednot očitna prisotnost globalizacije. Analiza oglasov je tako pokazala zelo malo kulturnih razlik v načinu oglaševanja, ki so vidne le pri oglaševanju specifičnih izdelkov.
Ključne besede: oglaševanje, družbeni vidiki, kulturni vidiki, kultura, individualizem, kolektivizem, družbena slojevitost, globalizacija
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1459; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (10,00 MB)

3530.
ZAGORSKI PREMOGOVNIK IN NJEGOVI RUDARJI DO PRVE SVETOVNE VOJNE
Maja Renko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen zagorski premogovnik, katerega začetki segajo v sredino 18. stoletja. V prvem delu so opisane geografsko-geološke značilnosti območja zagorske doline, ki so omogočile razvoj in organiziranost premogovnika in ostalih industrijskih obratov. Prvo dovoljenje za pridobivanje premoga je bilo izdano 11. novembra 1755, s katerim se je uradno začela zgodovina rudarjenja na slovenskem narodnostnem ozemlju. Zagorje je sredi 19. stoletja postalo središče premogovništva in topilniške industrije v takratni deželi Kranjski. Zasavska rudarska združba Zagorje je imela pod svojim okriljem steklarno, topilnico svinca, cinkarno, apnenico in stope za kremenčev pesek. Z izgradnjo južne železnice in posledično cenejšega transporta se je povečalo povpraševanje po premogu. Število zaposlenih rudarjev je naraslo. V osrednjem delu diplomske naloge je opisano življenje rudarjev. Skozi zgodovino so le-ti krojili socialno podobo kraja, kar je vidno v načinu gradnje rudarskih kolonij in bivanja v njih. Življenje rudarjev so vseskozi spremljali: uniforma, rudarski znak in zastava ter njihova zavetnica sv. Barbara. Rudarjem je med delom v rudniku hudomušno nagajal Perkmandeljc.
Ključne besede: Zagorska dolina, zgodovina premogovništva, rudar, industrija, prehrana, rudarski simboli
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 2563; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici