SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


3521 - 3530 / 4170
Na začetekNa prejšnjo stran349350351352353354355356357358Na naslednjo stranNa konec
3521.
PRIMORSKI SLOVENCI MED ITALIJO IN ARGENTINO
Miha Zobec, 2011, diplomsko delo

Opis: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike…) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Ključne besede: izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, izseljenska društva, izseljenski tisk, Argentina, integracija.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2980; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

3522.
BITI ARGENTINEC IN ŽIVETI DOMA
Miha Zobec, 2011, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema pričujoče naloge je razgrniti določene razsežnosti izseljevanja z območja Slovenskega primorja v času med svetovnima vojnama. Delo izhaja iz spoznanja, da je fenomen migracij potrebno osvetljevati z mnogoterih zornih kotov in da so pristopi, ki poudarjajo zgolj odzivanje individuumov na zahteve družbene strukture, pomanjkljivi in neustrezni. Pozornost je tako posvečena zlasti novim pogledom, ki v ospredje postavljajo fluidnost družbenih vplivov, ki se vzpostavljajo v vmesnem prostoru med zahtevami globalnih determinant in možnostmi vsakdana. Redukcija na mehanične vplive od zunaj bi migracijo zožila na dejavnike privlaka in potiska (znane kot pull/push) in bi razloge za selitve poenostavljeno iskala bodisi v povpraševanju po delovni sili v ciljni deželi, boljših zaslužkih (dejavniki privlaka) ali lakotah, neugodnih letinah, neusklajenem razmerju med centrom in periferijo (dejavniki potiska) in še drugimi podobnimi, vselej zunanjimi razlogi. Naloga pa si prizadeva prikazati, da je tovrstna perspektiva nezadostna in da že ob vprašanju izseljevanja v času do prve svetovne vojne ravno tako maliči kot pojasnjuje stvarnost. Drugi del naloge je posvečen vprašanju vključevanja izseljencev v argentinsko okolje in ohranjanju stikov z domačimi. Pozornost je tu prav tako namenjena dogajanju na mikro ravni, v ospredje je zato postavljeno ozadje družine, ki je, četudi razpršena po različnih koncih sveta (domači vasi Pliskovica, ki je bila najprej v Italiji, nato v Jugoslaviji; drugi družinski člani pa so bili v Franciji in Argentini) nenehno ohranjala stike.
Ključne besede: izseljevanje, fašizem, Argentina, mikro pogled, korespondenca, družinske mreže, asimilacija, skupnost, samota.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2089; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

3523.
VELIKA BRITANIJA IN FALKLANDSKA VOJNA
Urška Bohinec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pojem falklandska vojna označuje obdobje vojaškega konflikta med Veliko Britanijo in Argentino v času med 2. aprilom 1982 in 14. junijem 1982. Korenine spora segajo daleč v preteklost, v obdobje kolonializma, ko so bili Falklandski otoki predmet spora med Španijo in Veliko Britanijo. S propadom španskega kolonialnega imperija in nastankom neodvisnih držav na njegovih tleh, si je neodvisna Republika Argentina kot dedinja španskega imperija prilaščala tudi Falklande, ki pa si jih je še vedno lastila tudi Velika Britanija. Spor zaradi suverenosti nad njimi je ostajal nerešen vse do dvajsetega stoletja. Otočje je bilo gospodarsko sicer nepomembno, vendar se mu zaradi njegove strateške lege nobena izmed sprtih strani ni želela odreči. V dvajsetem stoletju so bila sprožena diplomatska pogajanja, ki pa niso prinesla rešitve. Ob razmerah, ki so vladale v obeh državah leta 1982, se je spor zaostril. Argentina je 1. aprila 1982 izvedla invazijo na otočje in ga osvojila. Velika Britanija se ji je proti pričakovanjem svetovne javnosti postavila po robu. Po drugi svetovni vojni je država izgubljala status velesile, zato je želela s posredovanjem na Falklandskih otokih ponovno potrditi svoj sloves. Po argentinski invaziji sprti strani nista popuščali pri svojih zahtevah, zato so diplomatska prizadevanja za mirno razrešitev konflikta spodletela. Spor je zato prerasel v vojaški spopad. V boju je bolje izurjena britanska vojska premagala argentinsko, ki se je 14. junija 1982 predala. Kljub porazu je Argentina ohranila zahteve po Falklandskem otočju, vendar se Velika Britanija ni bila več pripravljena pogovarjati o njegovi prihodnosti. Status quo ostaja nespremenjen do danes.
Ključne besede: falklandska vojna, Velika Britanija, Argentina, Falklandsko otočje, Južna Georgia, Južni Sandwich otoki, novejša zgodovina
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2225; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3524.
SOCIALNA PODOBA PTUJA MED OBEMA VOJNAMA
Jasmina Krajnc, 2011, diplomsko delo

Opis: Gospodarsko in družbeno zaostalost ptujskega območja so v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno, zaznamovali viničarstvo, razdrobljenost zemljiške posesti, nizka kmetijska produktivnost in skromno razvita industrija. Zaradi šibke ekonomske osnove, posledic prve svetovne vojne, nenehnih kriz in odpuščanja z dela je prišlo do posameznih socialnih nemirov. Posledica tega pa je bila gospodarska izčrpanost in porast življenjskih stroškov, kar pa je najbolj prizadelo mestne reveže, katerih številka je nenehno naraščala. Občino je obremenjevala velika brezposelnost in je le s težavo namenjala dodatna sredstva ubožnemu skladu. Poskusi izboljšave življenjskih pogojev socialno ogroženih so se kazali na različnih ravneh. Socialno politično delo je v glavnem obsegalo zaščito otrok in mladine, pomoč siromašnim in skrb za zaščito delavstva, sem pa moramo prišteti tudi pokojninsko zavarovanje. Izjemno veliko vlogo pa so igrala tudi dobrodelna društva, tako prosvetna kot cerkvena. Zdravstveno stanje občanov pa so nadzorovale ptujske zdravstvene institucije, kot je bila ptujska bolnišnica in hiralnica.
Ključne besede: mestna občina Ptuj, socialna politika, delavsko gibanje, ureditev zdravstva, bolnišnica, hiralnica, nalezljive bolezni, babiška služba, vrtec, sirotišnica, dobordelna društva.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1642; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (715,24 KB)

3525.
ZGODOVINA KOT TEMA IN MOTIV V ROMANIH DRAGA JANČARJA
Katja Pavič, 2011, diplomsko delo

Opis: Drago Jančar je v svetu eden izmed najbolj uveljavljenih in prevajanih sodobnih slovenskih pisateljev. Njegov literarni opus ni le obsežen, temveč je tudi po kakovosti izredno uravnotežen. Jančar se je najprej uveljavil s krajšo pripovedno prozo, pozneje se je posvetil še pisanju romanov pa tudi dramatiki in esejistiki. Njegova umetniška besedila se ne dotikajo le slovenskega duhovnega in kulturnega sveta, ampak izpričujejo tudi obče razumljivo literarno govorico. Tematsko so v njegovih delih v ospredju bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo mehanizmi zgodovine, na drugi pa njegova lastna zaznamovanost. Zgodovinska tematika s številnimi zgodovinskimi motivi je v njegovih delih zelo pogosta. V diplomskem delu podrobneje predstavljam zgodovinske teme in zgodovinske motive v njegovem romanesknem opusu. Jančar je v svojih romanih po zgodovinski tematiki posegal že od samega začetka ustvarjanja. Zanimala ga je grška mitologija, tuj mu ni bil niti čas antike, nadvse ga je zanimalo obdobje 17. in 18. stoletja, čas, ko je prevladal barok, ko so sežigali čarovnice in ko je po Evropi divjala kuga. V romanih je moč zaslediti tudi tematiko predvojnega, medvojnega in povojnega obdobja na slovenskih tleh pa tudi zgodovinski motivi so povezani z omenjenimi obdobji. Slednji se nanašajo tako na osebe kot na dogodke iz zgodovine. Jančar je napisal romane, ki so dobili oznako zgodovinski roman; v njih je zgodovinska tematika zasnovana širše. Ponekod pa se zgodovina pojavlja le kot motiv, torej Jančar skozi zgodovinska dejstva predstavlja sodobnega človeka in družbo. V njegovih delih se pogosto pojavljajo motivi iz zgodovine, ne samo v romanih, tudi v kratki prozi in dramatiki. Jančar zelo spretno prepleta preteklost s sedanjostjo, tako da včasih ne vemo, kateri čas je realni in kateri fiktivni. Jančarjeve stvaritve niso noben produkt okolja, pač pa so rezultat njegovega mišljenja.
Ključne besede: Drago Jančar, zgodovina, tema, motiv.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2943; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (905,67 KB)

3526.
SMRT JUGOSLAVIJE V IZBRANIH DELIH DŽEVADA KARAHASANA
David Križman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se lotil raziskovanja problema in obravnave razpada Jugoslavije v izbranih treh romanih Dževada Karahasana in enem esejskem delu. To so romani: Nočni shod (Noćno vijeće), Sara in Serafina (Sara i Serafina) Šahrijarjev prstan (Šahrijarov prsten) ter esejsko delo Dnevnik selitve (Dnevnik selidbe). V diplomskem delu sem vzel v obzir predvsem pisateljevo življenje v Sarajevu med okupacijo, kar ga je odločilno zaznamovalo, ter težavo, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, jo je pa postavila z začetkom vojne, to je vprašanje narodnosti. Pisatelja sem izbral, ker je primeren zaradi obeh razlogov: kot poročevalec o grozotah vojne, saj jih je občutil na svoji koži, in kot poznavalec vprašanja narodnosti, saj je njegova soproga srbske nacionalnosti. Ta nacionalna razklanost, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, je vodilni motiv v njegovih romanih. V izbranih romanih in eseju je prikazano stanje v Bosni in Hercegovini pred in med vojno. Prikazan je psihološki profil protagonistov, ki čakajo na katastrofo, njihova predvojna bojazen, pisateljevo videnje stanja, kakršno je, predvsem v Sarajevu in Bosni in Hercegovini, ter iskanje odgovora na vprašanje, kako je to mogoče preseči in premagati. V dveh delih je glavni protagonist pisatelj sam, ki subjektivno opisuje dogodke v svoji državi, v ostalih delih pa sta vodilna lika izseljenec, ki se v Bosno in Hercegovino vrne po petindvajsetih letih in skuša razumeti, kaj se dogaja v državi, ter starejša gospa, ki nikakor noče zapustiti svojega doma in raje živi pod okupacijo, kot pa da bi zapustila in potem pogrešala svoj dom. Diplomska naloga obravnava življenje v Sarajevu in po drugih mestih, ki jih je vojna še posebej prizadela, odnose ljudi med vojno ter pojavnost groteske v izbranih delih Dževada Karahasana.
Ključne besede: Dževad Karahasan, Nočni shod, Sara in Serafina, Šahrijarjev prstan, Dnevnik selitve, razpad Jugoslavije, vojni roman, groteska.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2008; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (504,33 KB)

3527.
ŽIVLJENJSKI STILI PREBIVALCEV V BLOKOVNI SOSESKI V ŽALCU IN SOSESKI ENODRUŽINSKIH HIŠ V PODVINU
Maja Brdnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavani življenjski stili prebivalcev v blokovni soseski v Žalcu in soseski enodružinskih hiš v Podvinu. Najprej smo predstavili območje preučevanja in nekaj osnovnih pojmov, ki se navezujejo na obravnavano temo. Pojasnili smo, da socialna geografija v sedanjosti vedno več pozornosti namenja preučevanju socialnih skupin v prostoru. Pri tem je pomembno poznavanje njihovega življenjskega stila, saj ta odraža način njihovega delovanja v prostoru. Življenjski stil intervjuvanih prebivalcev smo v nalogi opredelili na podlagi njihovih socioekonomskih značilnosti, mobilnosti in oblik potrošnje. Te kazalnike smo določili s pomočjo teorije Pierra Bourdieuja. Ta pravi, da je življenjski stil posameznika povezan z različnim obsegom njegovega materialnega, socialnega in kulturnega kapitala. V empiričnem delu smo po tematskih sklopih analizirali vsebino intervjujev. Podatke smo predstavili kvantitativno (tabelarno in grafično) in kvalitativno (opisno). Na koncu smo predstavili značilnosti življenjskih stilov, ki se pojavljajajo v izbranih soseskah.
Ključne besede: socialna geografija, socialni prostor, življenjski stil, potrošnja, mobilnost
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1368; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3528.
KAKOVOST BIVALNEGA OKOLJA V IZBRANIH STANOVANJSKIH SOSESKAH V ZAGORJU OB SAVI
Kristijan Adamlje, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti bivalnega okolja pomembnejših stanovanjskih sosesk v Zagorju ob Savi. Gre za izbrana stanovanjska območja, ki jih lahko opredelimo kot soseske. Blokovne stanovanjske soseske so bile v Sloveniji prevladujoča oblika stanovanjske gradnje v obdobju med leti 1965 in 1990. Razlikujejo se po tipologiji in morfologiji objektov, opremljenosti in funkcionalnosti. Posledica tega je različna kakovost bivalnega okolja. Ta je lahko vzrok socialni in prostorski diferenciaciji mesta, po drugi strani pa izhodišče za ukrepe urbanističnega načrtovanja, ki so namenjeni izboljšanju kakovosti bivalnega okolja. Elementi bivalnega okolja so dostopnost, opremljenost, ekološka neoporečnost in urejenost določenega območja. V analitičnem delu diplomskega dela smo v okviru naštetih elementov izbrali bolj podrobne kazalce bivalnega okolja, na podlagi katerih smo izvedli analizo. Sledil je socialni del raziskave, v katerem smo uporabili dodatno metodo za ugotavljanje kakovosti bivalnega okolja. Gre za delo z vprašalnikom, ki je sestavljen na podlagi omenjenih kazalcev. Na ta način smo raziskali tudi značilnosti dojemanja in zaznavanja bivalnega okolja s strani stanovalcev. Soseske slabše kakovosti so ponavadi cenovno ugodnejše in zato se vanje priseljuje socialno bolj ogroženo prebivalstvo, kar lahko vodi do segregacije prebivalstva v naselju. To je problem, ki ga lahko v prihodnosti rešimo s primernimi urbanističnimi prijemi. V sklepnem delu so podane nekatere rešitve, ki lahko privedejo do bolj enakomerne kakovosti bivalnega okolja v stanovanjskih soseskah. Kakovostno bivalno okolje je pogoj za razvoj kulture bivanja.
Ključne besede: stanovanjska soseska, Zagorje, kakovost bivalnega okolja, kultura bivanja, elementi bivalnega okolja
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 1524; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

3529.
VREDNOTNI VIDIK ZASEBNOSTI MED MLADIMI V SLOVENIJI
Laura Rožman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vrednotni vidik zasebnosti med mladimi v Sloveniji smo želeli raziskati vrednote, ki se povezujejo z zasebnim življenjem (partnerstvo, zakonska zveza, ljubezen, družina, spolnost), in odnos mladih do teh vrednot. Diplomsko delo je razdeljeno na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu smo obravnavali opredelitve vrednot in vrednote, ki se vežejo na zasebno življenje. Prikazali smo, da se vrednote mladih skozi zgodovinska obdobja spreminjajo, prav tako so vrednote, ki se nanašajo na zasebno življenje, v različnih kulturah različne oziroma različno sprejete. Pri vrednotnih orientacijah v zasebnosti so jasno razvidne velike razlike med spoloma. V empiričnem delu smo najprej uporabili relevantne podatke iz baz podatkov raziskav Mladina 2000 in Mladina 2010, s čimer smo lahko prikazali spreminjanje vrednotnih orientacij v desetletnem razmiku in pomikanje starostnih mej v pomembnih prehodih zasebnosti. Izvedli smo tudi lastno anketno raziskavo, katere podatki so nam omogočili pridobiti še odgovore na vprašanja o vrednotah mladih ter o stališčih mladih glede partnerstva, zakonske zveze, družine, spolnosti in usklajevanja družinskega ter kariernega življenja.
Ključne besede: Mladi, vrednote, spreminjanje zasebnosti, partnerstvo, ljubezen, družina, razlike med spoloma.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2150; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3530.
PRIMERJALNA ANALIZA KONCEPTOV REGIONALNIH POVEZAV 1919-1945
Tomaž Guček, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Primerjalna analiza konceptov regionalnih povezav predstavlja analizo regionalnih povezav v treh regijah, in sicer ameriški, vzhodnoazijski in evropski. Glavni poudarek je na času po prvi svetovni vojni, ker pa ima vsaka stvar svoj začetek, je analiziran tudi čas pred prvo svetovno vojno. Avtor je ugotovil, da je do sodelovanja ali povezovanja prišlo na pobudnico najmočnejših sil v posameznih regijah in da sta bila glavna koncepta povezovanja ekonomski in varnostni namen. V Ameriki so se želele Združene države ekonomsko razširiti v regijo. Pri tem so rabile stabilno regijo. Zato so si prizadevale za miroljubno reševanje konfliktov med državami v regiji. V Vzhodni Aziji je želela Japonska vzpostaviti regijo pod njenim vodstvom, ker je verjela, da se bo svet razdelil na približno štiri regije. V Evropi do regionalnih povezav na evropski ravni sicer ni prišlo, vendar so ideje in dejanski poizkusi v tej smeri obstajali.
Ključne besede: regionalne povezave, koncepti, sodelovanje, zgodovina, mednarodni odnosi.
Objavljeno: 13.05.2011; Ogledov: 1405; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (534,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici