SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 3970
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Razmišljanje o vprašanju jezika v visokem šolstvu
Majda Potrata, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (384,42 KB)

22.
Miscellania o poučevanju slovenskega jezika na Karlovi univerzi v Pragi
Alenka Jensterle-Doležal, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (320,00 KB)

23.
24.
25.
13. konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri MSK
Irena Stramljič Breznik, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: poročila, slovanske študije, slavistična srečanja, konference
Objavljeno: 25.04.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (266,88 KB)

26.
A cseh szak 50 éve (1955–2005) (50 years of the Czech Department 1955–2005)
Agnieszka Janiec-Nyitrai, 2009, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: book reviews, Czech, Slavic philology, Eötvös Loránd University, Hungary
Objavljeno: 25.04.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (244,78 KB)

27.
Tourism potentials of selected medieval fortresses in Bosnia and Herzegovina
Ranko Mirić, Nusret Drešković, Boris Avdić, Senada Nezirović, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The medieval heritage in the context of cultural and historical tourism in Bosnia and Herzegovina is often neglected, but the practice of other European countries shows that this segment of history can be exploited on a very high level. This is primarily related to large objects in the form of fortresses, which generally have a dominant position over the surrounding area. In Bosnia and Herzegovina there are a large number of such forts (over a hundred), which testify to the turbulent medieval past. The fact is also that a large number of such facilities are in an inadequate state, but there are also those who may or already have their tourist function. Within this paper, four examples of medieval forts in Bosnia and Herzegovina - two in the Bosna River valley and two in Northeast Bosnia, from the aspect of their tourism attractiveness and degree of valorization have been analyzed. The methodology in this paper is based on detailed empirical research conducted through very extensive field observation, with the application of combined qualitative and quantitative comparative method of tourism valorization. The particular method used in the paper was based on the application of GIS cartographic models for adequate spatial representation of the study objects.
Ključne besede: medieval fortresses, Vranduk, Doboj, Srebrenik, Zvornik, tourism valorization
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 92; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

28.
Thermal regime of annual air temperature in Bosnia and Herzegovina
Nusret Drešković, Ranko Mirić, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Horizontal air temperature is defined by the value of the mean air temperature for a certain surface area unit. It is defined by the value of horizontal thermal gradient, i.e. the value of average change of horizontal temperature per unit area. In order to define the horizontal change of air temperature in Bosnia and Herzegovina, a GRID thermal model was constructed whose spatial resolution is 20 m. Based on obtained thermal model geo-database it was determined that the mean annual air temperature for the whole area of Bosnia and Herzegovina is about 10.9 °C, keeping in mind that there are significant thermal differences with respect to the two existing climate zones. More specifically, on the territory of the northern temperate climate zone the average annual temperature is about 9.7 °C, while in the Mediterranean climate zone the said value is 12.1 °C. In this work, it was also found that thermal contrasts are very pronounced as well, due to the fact that average annual temperature in the highest mountain peak zones in southeastern Bosnian highlands is negative and is found to be -1.4 °C (Maglić peak), while at the Neum coastal zone it is measured at 15.9 °C. The above stated pronounced thermal contrasts are determined on a small horizontal distance, as a consequence of climactic position of Bosnia and Herzegovina as well as highly pronounced terrain dynamics.
Ključne besede: Bosnia and Herzegovina, horizontal thermal gradient, GRID thermal model, climate zones, average annual air temperature
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

29.
Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016
Dejvid Balek, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja trende v spreminjanju rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji med letoma 2000 in 2016. Poudarek je predvsem na sondnih območjih Dolinsko, Krško- Brežiško polje in Ljubljansko barje. Analizirali smo rabo tal na proučevanih sondnih območjih ter v sedmih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo za obe obravnavani leti. Osredotočili smo se predvsem na neustrezne oblike rabe tal, ki se pojavljajo na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji.
Ključne besede: poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, občine, Slovenija
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 101; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (923,62 KB)

30.
Onesnaženost zraka z delci PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014
Uroš Rebernak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Onesnaženost zraka ima velik vpliv na zdravje in počutje ljudi, poleg tega vpliva tudi na ostale žive organizme. V preteklosti je za najbolj problematično onesnaževalo veljal žveplov dioksid, po uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla ter izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji v Sloveniji težav z njim nimamo več. Sedaj je pri nas najbolj pereč problem onesnaženost zraka z ozonom in delci PM$_{10}$. Članek analizira letne in dnevne režime delcev PM$_{10}$ v Mariboru, Ljubljani in Kopru v obdobju 2005–2014, interpretira linearni trend koncentracij delcev PM$_{10}$, primerja povprečne vrednosti delcev PM$_{10}$na vseh treh merilnih mestih in analizira primera dnevnih režimov ekstremno visokih koncentracij delcev PM$_{10}$, ki sta ju povzročila ognjemeta in uporaba zasebne pirotehnike.
Ključne besede: kakovost zraka, onesnaženost zraka, delci PM10, Maribor, Ljubljana, Koper
Objavljeno: 17.04.2018; Ogledov: 96; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (655,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici