SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 3530
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Slovenski jezik v sočasnem sporazumevalnem prostoru
Drago Unuk, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Družbene spremembe, sporazumevalna pomnožitev in tehnološke spremembe so ustvarile stopnjevano potrebo po večji dinamičnosti in variantnosti tudi v jeziku in z jezikom. Sočasno sporazumevanje temelji na govornosti, ki spreminja pojmovanje standardiziranosti jezika, ta je tradicionalno temeljila na pisnosti. Statična standardizirana različica postaja manj pomembna, družbena in sporazumevalna dinamika proizvajata drugačne in nove različice jezika, te se močno notranje razčlenjujejo in interferirajo pod izrazitejšim vplivom standardnega jezika (zemljepisna narečja), mednarodnosti sporazumevanja in kompleksne dejavnosti nosilcev (družbena narečja). V javno sfero se opazno širi pogovornost. Izrazito se povečuje število poklicnih poimenovanj, ki nastopajo kot najbolj dinamični del besedišča, obenem pa narašča njihovo vstopanje v druge jezikovne različice in stile sporočanja. Posameznik z jezikom uresničuje tako svojo individualnost in ustvarjalnost kot pripadnost družbeni in kulturni skupini v aktualnem sporazumevalnem prostoru. Pomembnost vloge jezika v izobraževalnem procesu se kaže v dejstvu, da je jezik tudi način pridobivanja in oblikovanja znanja.
Ključne besede: sociolingvistika, jezikovna dinamika, variantnost jezika, pogovornost, digitalne tehnologije
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (214,69 KB)

92.
Ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela
Ana Kozina, Tina Vršnik Perše, Marija Javornik Krečič, Milena Ivanuš-Grmek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se osredotočamo na pojem kakovosti pedagoškega dela in izpostavljamo vlogo, ki jo ima pri tem ravnatelj kot upravni in pedagoški vodja šole. V prvem delu prispevka opozorimo, da enoznačne definicije, kaj je kakovost izobraževanja, pravzaprav nimamo, saj gre za zapleten pojav, odvisen od mnogih dejavnikov. V nadaljevanju te dejavnike na kratko predstavimo. V drugem delu članka prikazujemo del rezultatov raziskave TALIS, kjer smo med drugim ugotavljali, kakšna je ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela v odvisnosti od osnovnih značilnosti šole in ravnatelja samega.
Ključne besede: osnovne šole, kakovost, ravnatelji, upravljanje šole, pedagoški slog vodenja, vodenje, administrativni slog vodenja
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (298,59 KB)

93.
Prefiksoidne zloženke ali besedne zveze med slovarjem, normo in korpusno rabo
Lora Nadelsberger, Nikolina Brkić, Irena Stramljič Breznik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek ugotavlja razkorak med zapisanimi pravili in aktualno rabo v jeziku pri dveh vrstah zloženk: 1. medponskih zloženkah oz. zloženkah, ki nastanejo z medponskim zlaganjem dveh samostalnikov (avtošola), in 2. prefiksoidnih zloženkah oz. zloženkah, pri katerih v prvem delu nastopajo krni (ekoživilo). Prispevek nato na primerih bio, mobi, tehno in turbo kot prvin besednih zvez oz. zloženk preverja priporočila o zapisovanju v pravopisu kot normativnem priročniku in jih sooča z zapisovalno prakso v novejših splošnih slovarjih ter dejansko rabo iz besedilnih korpusov Gigafida in Kres. Podatke o korpusnih zapisovalnih značilnostih primerja s priporočili iz aktualne razprave, ki pri odločitvi o zapisu skupaj oz. narazen daje prednost pomenskemu merilu pred formalnim.
Ključne besede: besedotvorje, besedne zveze, prefiksoidne zloženke, pisanje skupaj ali narazen, norma, raba
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (162,55 KB)

94.
Pedagoški delavci v strokovnem in poklicnem izobraževanju kot aktivni oblikovalci in usmerjevalci lastnega poklicnega razvoja
Marija Javornik Krečič, Tina Vršnik Perše, Milena Ivanuš-Grmek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo del rezultatov evalvacijske študije o profesionalnem razvoju pedagoških delavcev na področju strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki nakazujejo, v kolikšni meri lahko za to poklicno skupino govorimo, da aktivno oblikuje in usmerja svoj poklicni razvoj. Na osnovi analize podatkov o tem, na katerih področjih poklicnega dela in preko katerih oblik se učitelji najpogosteje izobražujejo ter kako pogosto se strokovnega izpopolnjevanja udeležujejo, lahko sklepamo, da premalo. Ob tem velja poudariti, da moramo za razumevanje značilnosti profesionalnega razvoja pri pedagoških delavcih v strokovnem in poklicnem izobraževanju izhajati iz specifik njihovega položaja med sfero izobraževanja in zaposlovanja in zato enoznačnega odgovora na to, kako to spremeniti, ni mogoče podati.
Ključne besede: učitelji, profesionalni razvoj, strokovna usposobljenost, poklicno izobraževanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (150,18 KB)

95.
Materials design for language m-learning
Dejan Pukšič, Melita Zemljak Jontes, Marjan Krašna, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Today's smart phones are versatile multimedia devices. Their processing power is incredible compared to decades-old personal computers (PCs), and the time is right to use them in education. The touch screen has provided a haptic user interface that cannot be considered as merely another mouse. The design of m-learning materials therefore needs to follow a special set of rules to maximize the efficiency of constraints posed by the devices and the user interface. In the article the design considerations are presented in the context of a practical application for using mobile devices in language learning with the application BlaBla$^{TM}$.
Ključne besede: m-learning, design, mobile assisted language learning, haptic user interface
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (729,26 KB)

96.
Koncept CLIL - novost ali stalnica pri učiteljih na OŠ v Sloveniji
Saša Jazbec, Metka Lovrin, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: CLIL je aktualen didaktični koncept učenja in poučevanja tujih jezikov. Pristop je večpomenski, znan po različnih imenih (jezikovna kopel, nejezikovni predmet v tujem jeziku, bilingvalni pouk, imerzija) in različnih izvedbenih oblikah. CLIL počasi postaja tudi del slovenskega izobraževalnega sistema; priporočen je v učnih načrtih, z njim se ukvarjajo, ga spoznavajo in proučujejo študenti jezikoslovci, študenti razrednega pouka, predšolske vzgoje in tudi učitelji podobnih profilov. Namen prispevka je v teoretičnem delu predstaviti koncept CLIL in projekte, mejnike v procesu uveljavljanja le-tega. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, v sklopu katere smo intervjuvali učitelje in učiteljice ter ugotovili, da sta izraz in koncept CLIL v šolskem vsakdanu oz. pri intervjuvanih učiteljicah in učiteljih le delno poznana in razumljena, medtem ko je ideja didaktičnega pristopa zelo favorizirana.
Ključne besede: tuji jeziki, učne metode, CLIL, osnovne šole, nejezikovne kompetence
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 27; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (653,84 KB)

97.
Likovna kritika na Slovenskem s primerom Ludvika Pandurja
Eva Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja v pričujočem interdisciplinarnem magistrskem delu je likovna kritika s primerom slikarja Ludvika Pandurja, katerega slikarski opus delimo na tri obdobja: prvo, poakademsko smer imenujemo Adakta. Za obdobje je značilno lirično doživljanje prizorov samote. Drugo obdobje njegovega opusa lahko imenujemo ekspresivna figuralika. V njem se je vsebinsko in formalno spremenil način slikanja figure – v ospredju so predvsem risarski elementi. Tretje obdobje Pandurjevega opusa lahko označimo z besedno zvezo abstraktna stilizacija, kjer je figura skoraj popolnoma razkrojena. Likovna kritika se je na Slovenskem začela razvijati v začetku 20. stoletja in je bila sprva zelo polemična in pisana s strani strokovnjakov in strokovnjakinj. Pred drugo svetovno vojno, ko je bilo poseganje onkraj likovnih meja vsakdanje, je bila likovna kritika bolj razširjena in tipološko bolj diferencirana. Po drugi svetovni vojni je postajala manj polemična in predvsem opisna. V kontekstu zgodovinskega obdobja po drugi svetovni vojni se je likovna kritika omejila na predvsem akademski in kataložni tip likovne kritike. V osemdesetih letih 20. stoletja se je pričela nagla rast števila likovnih kritik, ki je danes že dosegla točko, ko vsem kritikam sploh ni več mogoče slediti; likovna kritika je trg tako preplavila, da nad njo nimamo več nadzora. Likovne kritike nam danes ne dajejo več pozitivne ali negativne ocene likovnih del, ampak nam nudijo le vrednostno oceno, ki utemelji umetniško vrednost likovnih del. Komodificirana logika kapitalizma, ki je po formalni osamosvojitvi zajela tudi slovenski prostor, namreč usmerja tudi likovno kritiko. Danes so likovne kritike reducirane zgolj na hvalo umetnikov in opisov njihovih del. Analiza stanja likovne kritike na Slovenskem in ocena stanja globalne likovne kritike, povzeta po umetnostnem zgodovinarju in kritiku Jamesu Elkinsu, pokažeta, da je likovna kritika v krizi, saj je po drugi svetovni vojni postajala vedno bolj nepolemična in predvsem opisna. Žanrska analiza likovnih kritik je potrdila obstoj podžanrov likovne kritike, ki izkazujejo ujemalnost s tipi likovne kritike po Elkinsovi klasifikaciji in pokazala, da v Sloveniji prevladujejo kataložni tip likovnih kritik, opisne likovne kritike in poetične likovne kritike dela Ludvika Pandurja. Likovno kritiko umeščamo v odzivne žanre, ki so po Martinovem modelu del širše žanrske družine zgodb. Ugotavljamo, da se kataložna in poetična tipa likovne kritike umeščata med interpretativne žanre, znotraj katerih ju lahko žanrsko dodatno klasificiramo kot strokovno in poetično interpretacijo. Analiza je pokazala, da se zgolj opisna likovna kritika umešča v žanr kritike. Kataložno (po žanrski terminologiji strokovno) in poetično (po žanrski terminologiji poetično) likovno kritiko povezuje namen, vendar pa prva to dosega s terminološkim aparatom likovnokritiške stroke, medtem ko poetična kritika uporablja poetične izraze, metafore, primere ipd. Namen opisne likovne kritike je podati vrednostno sodbo umetniškega dela in je edini tip kritike, ki vključuje to obvezno strukturno enoto. Z analizo smo dokazali, da se način izražanja estetske vrednostne sodbe spreminja glede na register in tip kritike, saj v kataložnem eseju in poetični likovni kritiki prevladujejo čustveno obarvani izrazi, v opisni likovni kritiki pa je razmerje med strokovnim izrazjem in čustvenim izrazjem poenoteno. Likovna kritika Pandurjeva dela pozitivno vrednoti. Spričo razstav smo ugotovili, da kritika Pandurjevih del ni regionalno zamejena, kritike Pandurjevih del spreljamo po celotni Sloveniji in tudi v mednarodnem prostoru.
Ključne besede: likovna kritika, slovensko slikarstvo, Ludvik Pandur, ekspresivna figuralika, abstrakcija, kataložni esej, žanrska analiza, register, razstavni katalog, avtoportreti.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 90; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (11,49 MB)

98.
Tourismus im Regionalpark Goričko - Werbematerial für deutschsprachige Touristen
Tanja Mencigar, 2017, diplomsko delo

Opis: Im Tourismus versucht man mit verschiedenen Informations- und Werbetexten nicht nur einheimische, sondern auch ausländische Touristen anzusprechen und sie durch die Werbematerialien wie Broschüren, Flugblätter, Faltblätter und sonstiges zu überzeugen, in ein Ort zu reisen und sich die dortigen Sehenswürdigkeiten anzusehen. In der Region Pomurje stellen mehr als die Hälfte aller ausländischen Touristen Österreicher dar, was auf die nahe Lage dieses Staates zurückzuführen ist. Das führt zu der Vermutung, dass aufgrund der hohen Zahlen der deutschsprachigen Touristen auch viele Werbematerialien in deutscher oder zumindest englischer Sprache vorhanden sind. Somit ist das Ziel der Diplomarbeit festzustellen, ob genügend und welches Werbematerial im Regionalpark Goričko im Herbst 2016 den deutschsprachigen Touristen zur Verfügung stand. Im theoretischen Teil werden die Region Pomurje und die Zahlen der Touristen in der Region vorgestellt, sowie der Regionalpark Goričko und das touristische Angebot. Der Korpus von Werbematerialien umfasst 58 touristische Informations- und Werbetexte aus dem Regionalpark Goričko, die im Herbst 2016 erhältlich waren. Mit der Analyse wurde gezeigt, dass für deutschsprachige Touristen sehr wohl genügend Werbematerialien vorhanden waren. Es dominierten Werbematerialien über die Natur des Regionalparks Goričko. Viele Informationen konnte der Tourist auch zur Gastronomie und den kulturellen Sehenswürdigkeiten bekommen. Für die Touristen waren im Regionalpark Goričko aber auch Werbematerialien aus Österreich erhältlich. Werbematerialien haben Informations- und Appellfunktion. Welche davon in dem jeweiligen Werbematerial dominierend ist, hängt von der Rezeptionsphase ab. Mit der Analyse einer ausgewählten Broschüre wurde festgestellt, dass Ortsnamen überwiegend nicht übersetzt werden, kulturspezifische Wörter werden übersetzt oder sie werden nicht übersetzt, wobei dann meistens eine Erklärung vorhanden ist.
Ključne besede: Tourismus, Regionalpark Goričko, Werbematerial, deutschsprachige Touristen
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

99.
Rastline v osemnajstem zvezku Iconothece valvasoriane
Katarina Kumprej, 2017, diplomsko delo

Opis: Janez Vajkard (Johann Weichard) Valvasor se je rodil leta 1641 v Ljubljani in je umrl leta 1693 v Krškem. V njegovih delih zaznamo veliko raziskovalne vneme in ljubezni do domače zemlje, torej Kranjske, kar je tudi vodilo do ustanovitve grafične delavnice leta 1678. Delavnico je ustanovil po tem, ko se je ustalil na gradu Bogenšperk, ki ga je leta 1672 kupil od barona Franca Alberta Kajzla. Na grad je povabil razne risarje in bakrorezce, ki so pod njegovim vodstvom ustvarjali dela v okviru različnih tematik. Najvidnejši povabljeni risarji in bakrorezci so: Almanach, Justus van der Nypoort, Johann Wiriex, Pavao Ritter Vitezović, Peter Mungerstorff, Andrej Trost, Mihael Stangl, Matija Greischer, Jernej Ramschissl in Janez Koch. Za Valvasorja so izdelovali grafike, ki jih je kasneje vključeval v svoja knjižna dela. Valvasor je bil tudi zbiralec grafičnih listov in risb. Leta 1685 jih je dal zvezati v osemnajst zvezkov, od katerih se jih je do danes ohranilo sedemnajst. Dragoceno zbirko hranijo v Arhivu Republike Hrvaške v Zagrebu v okviru Bibliothece Metropolitanae, v Sloveniji pa je dostopna kot faksimile z naslovom Iconotheca Valvasoriana. Večino materiala za ikonoteko je Valvasor našel na svojih potovanjih, medtem ko je osemnajsti zvezek v celoti posvečen rastlinam in živalim Kranjske. V XVIII. zvezku ikonoteke so akvareli, ki jih je naslikal zaenkrat še neznani avtor, po vsej verjetnosti pa jih lahko pripišemo Valvasorju ali enemu izmed njegovih sodelavcev. Rastline, upodobljene v osemnajstem zvezku Iconothece Valvasoriane so bile naslikane takoj za tem, ko so bile odtrgane, in večino jih še danes najdemo v okolici gradu Bogenšperk. Akvareli so naslikani izredno spretno, vse povezuje modro-siva senca, rastline in živali pa so zlahka prepoznane. Obstaja možnost, da se je avtor pri nastajanju akvarelov opiral na dela Jacoba Hoefnagla, saj so njegove grafike rastlin in živali, ki jih je hranil v svoji zbirki, dobro služile kot predloge za mnoge slikarje.
Ključne besede: Janez Vajkard Valvasor, Iconotheca Valvasoriana, Bogenšperk, grafična delavnica, rastline na Kranjskem, akvareli, Hoefnagel
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 74; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

100.
CLIL - orodje za izbiro nejezikovnih vsebin
Alja Lipavic Oštir, Alenka Lipovec, Martina Rajšp, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku najprej z rezultati tujih raziskav utemeljimo uspešnost CLIL-a kot pristopa ali metode pri poučevanju tujih jezikov, predvsem zaradi približanja naravnemu usvajanju jezikov. V nadaljevanju predstavimo orodje, ki lahko učiteljem služi kot pomoč pri izbiri nejezikovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole, pri čemer se osredotočimo na področji naravoslovje in tehnika ter družba. Orodje vključuje elemente holistične kvantifikacije, ki učitelju pomaga uzavestiti teoretične principe pristopa CLIL. Na primerih učnih situacij pojasnimo kriterije, ki orodje sestavljajo, in jih vrednotimo s številčnimi vrednostmi. Kot kriteriji so izbrani: temeljnost koncepta, možnost izgradnje nove metodične poti, možnost praktičnega dela znotraj učne situacije in obstoj oz. moč jezikovne zanke. Povprečna vrednost uteži posamičnih kriterijev daje uvid v primernost nejezikovne vsebine skozi perspektivo CLIL-a. V nadaljevanju problematiziramo izbiro nejezikovne vsebine v okviru šolskih predmetov in uporabo orodja prikažemo na nekaj konkretnih primerih iz matematike ter naravoslovja in tehnike v četrtem razredu. Zaključimo z razpravo o še odprtih problemih pri uvajanju CLIL-a.
Ključne besede: tuji jeziki, nejezikovne vsebine, holistične kvantifikacije, naravoslovje in tehnika, učne metode, CLIL
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (655,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici