1. Dialog med literaturo in videoigrami na primeru slovenske književnosti : doktorska disertacijaAleš Čeh, 2025, doktorska disertacija Opis: Videoigre so finančno in po dosegu najbolj prodoren medij 21. stoletja, kar med drugim dokazujejo tudi številne medmedialne povezave z drugimi mediji, predvsem s književnostjo in filmom. Obenem drži, da videoigre kot digitalne naslednice fizičnih iger obstajajo tudi izven polja »umetnosti«, a hkrati znotraj kulturnega ustroja človeštva, kar disertacija opiše skozi kratko analizo kulturne in estetske vrednosti igre skozi zgodovino. Pokaže se, da je pripoved v igri obstajala v vseh civilizacijah in kulturah človeške zgodovine, segajoče vse do antike in tudi predzgodovinskega človeka.
Kljub temu pa so se ob analizah kulturne in estetske vrednosti videoiger odprli številni epistemološki konflikti, ki so pri interpretaciji videoiger botrovali dejstvu, da sta se pri študijah videoiger in povezanosti z drugimi mediji oblikovala dva znanstvena aparata – naratološki in ludološki. Določeni raziskovalci so videoigre analizirali predvsem kot pripovedi, drugi pa so v ospredje postavili igralni del, torej so analizirali zlasti mehanike, pravila in ostala nepripovedna stanja in elemente igre.
Disertacija Dialog med literaturo in videoigrami na primeru slovenske književnosti izvirno prinaša kombinirani aparat, saj so naratološko prvič obravnavane tudi igralne mehanike, interpretacijo katerih si je prisvajala ludologija. Izvirna klasifikacija videoiger glede na vsebnost pripovedi predvideva štiri nivoje, med katerimi najbolj izstopajo interakcijsko odprte pripovedne igre, kar dokazuje tudi analitični del, kjer se je pokazalo, da številni avtorji pripovedne prvine, ki jih razvijalci vnašajo v interakcijsko odprte pripovedne igre, preslikajo tudi v literarna dela. Tipologijo medmedialnih priredb na premici literatura-videoigre disertacija uvaja s štirimi izvirnimi definicijami oziroma postopki, ki so dokumentacija, prenos, izposojanje in imitacija. Izvirna klasifikacija v disertaciji med drugim zajema tudi analizo igre Assassin's Creed (2007) in njene povezanosti z Bartolovim romanom Alamut (1938).
Gledališke igre, poezija in pripovedništvo slovenske književnosti, ki kažejo povezanost z videoigrami, so analizirane skozi optiko, ki jo razvija teoretični del disertacije, zlasti v pregledu pripovednih prvin in pripovednih tehnik med književnostjo in videoigrami, kjer je analizirana tudi medmedialna povezanost. Nekatera dela so izkazala povezanost samo na ravni vsebine (Novak, Crčinović Krofič in drugi), pri drugih delih se je pokazala ožja povezanost z videoigrami na nivoju pripovednih prvin (že omenjeni Bartol, Kleč in drugi), pri nekaterih pa povezanost na nivoju pripovednih tehnik (Gracar, Tomažin in drugi). Slednji primeri so bili najzanimivejši, saj so razkrili inovativno plast pripovedovanja, za katero lahko upravičeno sklepamo, da se bo v prihodnosti pri literatih še razvijala, kar bo pozitivno vplivalo tako na izvirnost književnosti kot pripovedni in umetniški razvoj medija videoiger.
Ključne besede: medmedialnost, naratologija, pripovedne prvine, pripovedne tehnike, videoigre
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (9,94 MB) |
2. Jezik ob meji in na mejiMarija Bajzek Lukač, 2025 Opis: Znanstvena monografija Jezik ob meji in na meji predstavlja sociolingvistični pogled na prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, leksikografijo in jezikovno krajino Porabja. Knjiga je razdeljena na tri poglavja: (1) Jezik ob meji, (2) Jezik v slovarjih in (3) Jezik na meji. V prvem poglavju je prikazan razvoj prekmurskega knjižnega jezika od začetkov evangeličanskega slovstva in razvoja katoliške pismenosti do nastanka Pavlove slovnice prekmurskega slovenskega jezika. V drugem poglavju so zbrani prispevki o leksikografiji, o slovarju govora Gornjega Senika, velikem madžarsko‑slovenskem slovarju in o slovenskih zemljepisnih poimenovanjih v Porabju ter širši okolici. Tretje poglavje prinaša sociolingvistične razprave o jezikovnem načrtovanju, jezikovni krajini in stanju materinščine (prek‑ mursko narečje, porabski govor) v Porabju. Osrednje spoznanje monografije Jezik ob meji in na meji je, da se je slovenski jezik ob Rabi do začetka 20. stoletja razvijal skupaj in sočasno s prekmurščino. Ustvarjalci tega območja so pomembno prispevali k razvoju in ohranjanju prekmurščine. Porabščina je danes jezik sporazumevanja med starejšimi govorci, zato potrebuje več pozornosti in strokovne podpore, če želimo, da bo ostala vitalna in obstala v prostoru ob Rabi.
Ključne besede: prekmurski slovenski knjižni jezik, porabsko narečje, gornjeseniški govor, jezikovna krajina, jezikovno načrtovanje, narečni slovarji, veliki madžarsko‑slovenski slovar
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (6,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Multivariatni razlagalni model družbenih dejavnikov integracije priseljenih mladostnikov v Evropi : doktorska disertacijaLucija Dežan, 2025, doktorska disertacija Opis: Razumevanje integracije priseljenih učenk in učencev je pomembno v luči naraščajoče etnične, jezikovne ter kulturne heterogenosti evropskih izobraževalnih ustanov in držav. Šole predstavljajo za večino priseljenih učenk in učencev prvi ter glavni prostor, kjer spoznavajo značilnosti države sprejema, s svojim delovanjem pa pospešujejo ali otežujejo integracijski proces. Uspešno integracijo priseljenih učenk in učencev razumemo kot dvosmeren ter večdimenzionalen proces, ki na dolgi rok omogoča njihovo družbeno, ekonomsko in politično sodelovanje ter preprečuje negativne vidike družbene izključenosti (npr. revščino, izkoriščanje, etnično segregacijo ali getoizacijo). Že obstoječa literatura je sicer ločeno naslovila posamezne dejavnike integracije, povezane z makro, mezo ali mikro ravnjo, vendar ostaja razmeroma neraziskano, kako se ti dejavniki prepletajo ter v kolikšni meri določajo integracijske izide priseljenih učenk in učencev. To je še posebej problematično v luči širših družbenih trendov, povezanih z vzponom skrajno desnih strank ter populističnega protiudara, ki krepijo protipriseljenski sentiment. Le s poglobljenim razumevanjem integracijskega procesa, utemeljenim na empiričnih podatkih, lahko namreč oblikujemo politike in ukrepe, ki bodo prispevali k zniževanju ksenofobnih stališč. Ta disertacija zapolnjuje omejeno vrzel s proučevanjem strukturnih značilnosti držav ter izobraževalnih sistemov v povezavi z individualnimi dejavniki priseljenih učenk in učencev v kontekstu šolskega okolja. Pri tem smo bili posebej pozorni na šest kazalnikov integracije: integracijo v šolsko okolje, obšolske dejavnosti in medvrstniško skupino ter psihološko dobrobit, znanje jezika države sprejema ter učni uspeh priseljenih učenk in učencev. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učenk in učencev (N = 3244) iz šestih evropskih držav in 40 izobraževalnih ustanov. Rezultati poudarjajo izrazit pomen inkluzivnega delovanja pedagoškega osebja, ki se je izkazal kot najmočnejši napovednik integracije priseljenih učenk in učencev. Dodatno se je izkazalo, da predstavljajo osnovne šole pomembno podporno okolje za integracijo, kar pripisujemo bolj individualiziranim ukrepom, širšemu naboru obšolskih dejavnosti ter tesnejšemu sodelovanju s priseljenimi družinami v primerjavi s srednjimi šolami. Ugotovili pa smo tudi, da odraščanje v bolj urbanem okolju prispeva k boljšemu znanju jezika države sprejema ter višjim stopnjam psihološke dobrobiti priseljenih učenk in učencev. Urbana okolja s svojo infrastrukturo (npr. ljudske univerze, knjižnice, jezikovne šole, kulturna društva) in etnično heterogenim prebivalstvom omogočajo lažje usvajanje jezika države sprejema, ohranjanje lastnih kulturnih značilnosti ter spoznavanje nove družbe, kar prispeva k hitrejši integraciji. Na podlagi ugotovitev ob koncu podamo tudi priporočila za oblikovanje političnih ukrepov na področju integracije priseljenih učenk in učencev.
Ključne besede: integracija, priseljeni učenci in učenke, kazalnik integracije, šola, migracije, upravljanje z večkulturnostjo
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,78 MB) |
4. Svetlobna onesnaženost na Dravskem poljuIgor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik, Danijel Ivajnšič, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Svetlobno onesnaževanje predstavlja obliko onesnaževanja okolja, ki v javnosti še ni v dovolj veliki meri prepoznana. V poglavju smo predstavili stanje svetlobnega onesnaženja na Dravskem polju in njegove spremembe v obdobju 2013-2021. Procese spreminjanja svetlobnega onesnaženja smo prikazali s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja. Drugi vir podatkov so predstavljale meritve s Sky Quality Metrom, ki v svetu predstavlja standardiziran način merjenja svetlobnega onesnaženja. Prostorske razlike v stopnji svetlobne onesnaženosti med posameznimi deli Dravskega polja smo prikazali tudi z vsenebnimi posnetki in njihovo analizo.
Ključne besede: Dravsko polje, radianca, daljinsko zaznavanje, prostorske razlike
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (3,91 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Nekatere lastnosti in aktivnosti starejših prebivalcev Dravskega poljaMaja Hadner, Danijel Ivajnšič, Eva Konečnik Kotnik, 2023, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Delež ljudi, starejših od 65 let, narašča v razvitih državah, tudi v Sloveniji. Staranje prebivalstva vpliva na družbo kot celoto, kar se odraža tudi v prostoru. V poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotavljali nekatere socialne lastnosti in aktivnosti starejših prebivalcev Dravskega polja, razlike med njimi in njihovo medsebojno pogojenost. Na razlike v izbranih socialnih lastnostih in aktivnostih med anketiranimi starejšimi posamezniki z Dravskega polja vplivajo dejavniki: višina dohodkov, stopnja izobrazbe in zdravstveno stanje. Spoznanja smo povezali z (družbeno)geografskimi značilnostmi regije. Opredelili smo povezavo z umeščenostjo naselij v prostor ter z razvojem in širitvijo naselij, gospodarskimi razmerami in njihovim vplivom na okolje. Poznavanje vzrokov heterogenosti v socialnih lastnostih ter v aktivnostih starostnikov lahko pripomore k razumevanju njihovega odnosa do prostora in delovanja v njem, s tem pa tudi na načrtovanje trajnostnih organizacijskih politik, vpeljavo ustreznih ukrepov in na kakovostno staranje v vse bolj starajoči se družbi Dravskega polja.
Ključne besede: Dravsko polje, starejši prebivalci, socialne lastnosti, aktivnosti, vzroki heterogenosti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. The puzzle of scientific disagreementMariangela Zoe Cocchiaro, Borut Trpin, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Scientists often find themselves in disagreement with their peers, yet continue to hold fast to their views. While Conciliationism, a prominent position in the epistemology of disagreement, condemns such steadfastness as epistemically irrational, philosophers of science often defend it as rationally permissible–indeed, even beneficial for scientific progress. This tension gives rise to what we call the puzzle of scientific disagreement.
Ključne besede: scientific disagreement, conciliationism, steadfastness, philosophy of science, epistemology
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (364,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. "Tegobe" gob : demistifikacija gliv v okviru okoljske komunikacijeBojan Varga, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Glive imajo izjemen potencial pri reševanju okoljskih izzivov – od mikoremediacije (čiščenja onesnaženih območij s pomočjo gliv) in razvoja trajnostnih materialov do razgradnje plastike – a v praksi ostajajo precej neprepoznane. Njihova marginalna prisotnost v okoljskem diskurzu je posledica ne le znanstvene kompleksnosti, temveč tudi komunikacijskih in kulturnih dejavnikov. Eden od razlogov je tudi njihova mistifikacija – v javnosti so pogosto dojete kot nevarne, skrivnostne ali nepomembne. Raziskava obravnava vpliv naravoslovnih in družbenih dejavnikov na javno razumevanje gliv ter analizira, kako lahko interdisciplinarni pristopi prispevajo k učinkovitejšemu ozaveščanju. Na podlagi intervjujev z akterji, ki se v slovenskem prostoru ukvarjajo z raziskovanjem, gojenjem in/ali ozaveščanjem o glivah, so bile prepoznane ključne komunikacijske ovire. Vpogledi v njihove prakse kažejo na pomanjkanje družboslovnih perspektiv, a tudi na možnosti za razvoj novih, bolj povezanih pristopov k okoljski komunikaciji, in odpirajo prostor za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: glive, mistifikacija, trajnostni razvoj, okoljska komunikacija, interdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (481,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Fear of aging among young peopleDanijela Lahe, Maja Hmelak, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Fear is a natural emotion that individuals experience throughout their lives. Growing up, fear manifests itself in the emotions, behaviour and actions of young people, often associated with stressors such as fear of failure, social problems or too high expectations. Among the most important fears at a young age is the fear of death (thanatophobia), which can intensify anxiety and stress, especially when combined with social media pressures. In addition, the fear of aging (gerontophobia) stems from existential concerns about mortality and the social stigmatization of aging. Addressing these fears through psychological interventions, confidence building, and cultural coping mechanisms is key to reducing anxiety and building resilience. For the purposes of the research, a quantitative methodology with an online survey was used. Primary and secondary sources were collected, analysed and synthesized. Primary data were obtained through a survey aimed at Slovenian secondary school students. Secondary sources were obtained from professional literature and websites. The survey sample included 1,234 respondents aged between 15 and 29, including high school and university students. The data collection was carried out using the method of improbable (occasional) sampling. To ensure representativeness, data were weighted by gender. Statistical analysis, including descriptive and multivariate analysis, was performed with the SPSS 21 program, where the internal consistency of the scales was measured with the Cronbach alpha coefficient.
With the research, the authors wanted to check whether there is a fear of aging among young people. It turned out that the average fear of loss is 51.2%, while the fear of physical appearance and psychological worries is present in 20.5% and the fear of the elderly in 6.7%. Statistically significant differences were found in terms of gender, status, place of residence and frequency and quality of contacts with the elderly, indicating the complexity of factors that influence the fear of aging.
Ključne besede: aging, contact with the elderly, fear of aging, young people, thanatophobia
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (257,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Das Sprachverhalten der Grenzgänger in der Region Prekmurje : MagisterarbeitKlemen Kovač, 2025, magistrsko delo Opis: Die vorliegende Magisterarbeit beschäftigt sich mit den Grenzgängern, die aus der Region Prekmurje kommen und nach Österreich zur Arbeit pendeln, dabei untersucht sie, wie sich das auf ihr Sprachverhalten auswirkt. Die Arbeit ist in zwei Teile aufgeteilt. Im theoretischen Teil der Arbeit werden zuerst Prekmurje – die Heimatregion unserer Informanten, und Südoststeiermark - deren Arbeitsregion vorgestellt, bevor der Begriff der Grenzgänger erklärt wird und auf Typen, Gründe, die Sprachtheorie und die Zahl der Grenzgänger, wie auch die Folgen des Berufspendels eingegangen wird. Im weiteren Verlauf werden die Konzepte der Arbeitsmigration, Sprachbiografien und Mehrsprachigkeit vorgestellt. Es folgt der empirische Teil, wo als erstes die Methodologie vorgestellt wird. Mit mehreren Grenzgängern aus Prekmurje wurden nämlich narrative halbstrukturieret Interviews geführt, diese wurden dann transkribiert und in Kategorien unterteilt und später analysiert. Die Resultate der Analyse wurden mit theoretischen Ansätzen verglichen. Danach werden die Forschungsziele und Fragen, sowie die Hypothesen dargestellt. Gegen Ende der Magisterarbeit werden die Resultate präsentiert und interpretiert.
Ključne besede: Grenzgänger, Migration, Mehrsprachigkeit, Prekmurje, Sprachbiografien
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,44 MB) |
10. Cesar Karel I. Habsburški v češki zgodovinski perspektivi : magistrsko deloPeter Donko, 2025, magistrsko delo Opis: Karel I./IV. je prevzel vodenje habsburške monarhije ob koncu leta 1916 sredi vihre prve svetovne vojne. Kljub težavnim okoliščinam si je le malo ljudi predstavljalo konec države, ki je kmalu sledil. Obkrožen z vojnimi hujskači, nezmožen doseči mir ob vsesplošnem pomanjkanju, je mlad in neizkušen cesar, za katerega si ob njegovem rojstvu prav nihče ni predstavljal, da bo sedel na habsburškem prestolu. Soočiti se je moral z nacionalnimi nasprotji, ki so tlela v državi. Ker so bili Čehi eni najvidnejših nasprotnikov režima in del njih je kot prvi izražal zahteve po samostojni državi, je pomembno, da poznamo njihovo politično realnost in njihove narodne voditelje, ki so s svojimi dejanji prispevali delček, ki je vodil k razpadu Avstro-Ogrske in h Karlovemu osebnemu zatonu. Češka je pri raziskovanju cesarja Karla zanimiva tudi iz vidika, da je tam avstrijski cesar in ogrski kralj preživel lep del mladosti, hkrati pa je govoril tudi češki jezik. Od priljubljenega meščana do osovraženega monarha je bila usoda Karla, ki jo bomo spremljali skozi dela čeških zgodovinarjev in čeških političnih časnikov. Osredotočil se bom na dojemanje Karla in drugih ključnih dogodkov ob nastanku prve češkoslovaške republike. Dalje je Karel v obupu poskušal z restavracijo monarhije na Madžarskem, kjer pa je prav Češkoslovaška bila ena izmed glavnih nasprotnic, pripravljenih tudi vojaško posredovati za to, da Habsburžan ne bi nikoli več sedel na ogrski prestol. Poleg tega bom analiziral reakcije čeških časnikov na Karlovo mnogo prezgodnjo smrt.
Ključne besede: Karel I./IV., Habsburžani, Avstro-Ogrska, Češkoslovaška, prva svetovna vojna
Objavljeno v DKUM: 22.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,32 MB) |
