| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 4362
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Gledalec, objekt in prostor: Instalacija v drugi polovici 20. stoletja na Slovenskem
Deja Bečaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Instalacija je umetniška zvrst, kjer gre za obsežna dela, ki se lahko širijo skozi več prostorov. Njena temeljna značilnost je, da morajo za »izgradnjo« umetniške celote sodelovati trije elementi: gledalec, objekt in prostor. Nanjo je vplivalo zlasti minimalistično kiparstvo, ki je od gledalca zahtevalo, da v svojem obravnavanje umetnine upošteva tudi prostor okoli predmeta. Nastali so ambienti, ki jih je pri nas prva ustvarjala Dragica Čadež (1940–). Ambient je za razliko od instalacije omejen na manjši prostor in je delil okolje z ostalimi predmeti, ki niso bili del postavitve. V osemdesetih in devetdesetih letih so tudi pri nas galerije postavitvam odrejale vse večje prostore, pogoste pa so bile tudi instalacije, ki so se razprostirale preko več sob. V devetdesetih letih so se umetniki začeli odmikati od institucij striktno namenjenim za razstave, hkrati pa je raslo zanimanje za ekološka vprašanja. Ustvarjali so postavitve v naravi (zlasti v sklopu projektov Kipi v vrtu in Štirje letni časi) in site-specific instalacije, ki za razliko od instalacije popolnoma izgubijo smisel, če jih premaknemo. Instalacija ostaja ena najbolj priljubljenih umetniških zvrsti, vendar zaradi poimenovanja, ki se ga pogosto enači z zgolj postavitvijo umetnine na določeno mesto, prihaja do zmede v obravnavanju instalacije kot samostojne umetniške zvrsti.
Ključne besede: instalacija, ambient, site-specific instalacija, instalacija na Slovenskem, aktivacija gledalca, postavitve v naravi
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

2.
Josip Urbanija - kipar in črnovojnik
Karin Šmid, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrskega dela sta skoraj v celoti prezrto življenje in delo kiparja in črnovojnika Josipa Urbanije (1877–1943). V Ljubljani rojeni kipar, ki se je po prvi svetovni vojni za stalno naselil na Dunaju, je v slovenski umetnostnozgodovinski literaturi ostal na robu raziskovalnega interesa. Obravnava njegovega življenja, opusa in sloga se je doslej osredotočala na čas do leta 1914. Leta od 1914 do 1918 so za skoraj vse evropsko prebivalstvo, hkrati pa še veliko svetovnega, pomenila posebno težko obdobje. Prva svetovna vojna je zarezala v njihovo ustaljeno življenje in vojnim razmeram so se morali ljudje v večji ali manjši meri prilagoditi. Kipar Josip Urbanija je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko kot vojak črnovojnik, ampak je vseeno uspel nadaljevati svoje ustvarjanje tekom vojnih let. V magistrskem delu bomo predstavili možnosti likovnega udejstvovanja med vojno, s poudarkom na izkušnji Slovencev, osredotočili pa se bomo tudi na izkušnjo črnovojnikov, prav tako s poudarkom na slovenskem pogledu. Krajino so poleg front spreminjali tudi javni spomeniki. Ti so nastajali predvsem iz potrebe po obeleženju žrtev vojne, pa tudi kot spomin na požrtvovalnost ostalih vojakov, ki so se vojskovali na fronti in delovali v zaledju. Josip Urbanija je s svojima spomenikoma pustil sled v Bosni, spomeniki iz vojnega časa pa so ohranjeni tudi v Sloveniji, v neposrednem zaledju soške fronte. Predstavili bomo ikonografijo spomenikov in njihove oblikovne rešitve. Smrt ni prizanašala tudi v zaledju, kjer so Slovenci leta 1917 izgubili pomembno javno osebo, Janeza Evangelista Kreka (1865–1917). Njegov prezgodnji odhod iz javnega življenja je odmeval po vseh slovenskih časnikih in revijah, ki so Kreku pripisovali mnogo zaslug za slovenski narod. Prek analize nekrologov bomo predstavili podobo Janeza Evangelista Kreka ob njegovi smrti, hkrati pa to povezali s postavljanjem njegovega nagrobnega spomenika in poskusom postavitve spomenika v Ljubljani. V raziskavo so bili prvič pritegnjeni arhivski dokumenti odbora za Krekov spomenik, ki jih hrani Zgodovinski arhiv v Ljubljani.
Ključne besede: Josip Urbanija, prva svetovna vojna, črnovojniki, spomeniška plastika, nagrobna plastika, Janez Evangelist Krek
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

3.
Socialni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri starejših odraslih: stopnja socialne izolacije, občutek osamljenosti in prisotnost želje po smrti zaradi medosebnih odnosov
Mateja Černjavič, 2019, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti v poznejšem življenju. Po številu samomorov med osebami starejšimi nad 65. let se Slovenija uvršča v sam evropski in tudi svetovni vrh. Pri pregledu predhodnik študij s področja samomorilnega vedenja zasledimo, da je področje socialnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi relativno slabše raziskano. V pričujoči študiji smo na vzorcu 104 starejših odraslih preučili odnos med socialnimi dejavniki, natančneje med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, prisotnostjo občutka, da je starostnik drugim v breme, in občutkom odtujenosti v medosebnih odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje. Za namen študije smo uporabili testno baterijo, ki je sestavljena iz vprašanj o demografskih podatkih in socialni izolaciji osebe. Stopnjo tveganje za samomorilno vedenje smo merili s Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS), občutek, da je oseba drugim v breme, in občutek odtujenosti v medosebnih odnosih pa z Vprašalnikom medosebnih potreb (INQ-15). Občutek osamljenosti je bil ocenjen s krajšo različico Lestvice osamljenosti (UCLA). Povzamemo lahko, da je z vidika duševnega zdravja bistvenega pomena osmišljanje starosti in ohranjanje prijateljskih, socialnih vezi, ki, kot je razvidno tudi iz predhodnih raziskav, predstavljajo pomemben preventivni dejavnik samomorilnega vedenja in dobrega duševnega zdravja.
Ključne besede: starejši odrasli, samomorilno vedenje, socialni dejavniki tveganja
Objavljeno: 13.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

4.
Čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom in zaznan stres pri osebah s shizofrenijo
Sanela Zahović, 2019, magistrsko delo

Opis: Osebe s shizofrenijo pogosto uporabljajo izogibajoče strategije spoprijemanja s stresom. Uporaba določenih strategij je lahko odvisna od zaznave stresa, torej kako oseba občuti splošen stres v svojem življenju (Kaur in Beri, 2017). Za zmanjšanje stresa je pomembna uporaba na problem usmerjenih strategij spoprijemanja, pri katerih je ključno zavestno prizadevanje posameznika, ki se nanaša na koncept čuječnosti. Namen magistrskega dela je bil preveriti izraženost in povezanost čuječnosti, zaznanega stresa in strategij spoprijemanja s stresom pri osebah s shizofrenijo v primerjavi z osebami brez dolgotrajnih duševnih motenj. Naš vzorec je vključeval 75 oseb (48 moških in 27 žensk) z diagnozo shizofrenije ter 77 oseb (34 moških in 43 žensk) brez dolgotrajnih duševnih motenj. Uporabljeni vprašalniki so bili: vprašalnik čuječnosti FFMQ, vprašalnik zaznanega stresa PSS ter vprašalnik strategij spoprijemanja s stresom COPE. Rezultati so pokazali, da je čuječnost nižje izražena pri osebah s shizofrenijo, pri zaznanem stresu pa med skupinama ni bilo razlik. Razlike med skupinama so bile tudi pri izraženosti devetih (od skupaj petnajstih) strategij spoprijemanja s stresom. Negativna korelacija se je pokazala med čuječnostjo in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo. Čuječnost je mediator v odnosu med strategijami, usmerjenimi na problem, in zaznanim stresom pri osebah s shizofrenijo.
Ključne besede: čuječnost, strategije spoprijemanja s stresom, zaznan stres, shizofrenija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 27; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
Koncepti narave in kulture ob reki Muri v izbrani prozi Miška Kranjca in Ferija Lainščka
Patricija Palčnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava izbrana prozna besedila dveh slovenskih pisateljev, in sicer Miška Kranjca, ki ga uvrščamo v obdobje socialnega realizma, in Ferija Lainščka, sodobnega slovenskega ustvarjalca. Zaradi dejstva, da oba prihajata iz Prekmurja in posledično v večini svojih literarnih besedil tematizirata prekmursko pokrajino, so ju mnogi literarni kritiki označili kot prekmurska pisatelja. V obravnavo so zajeti trije Kranjčevi romani: Strici so mi povedali, Mladost v močvirju in Povest o dobrih ljudeh ter trije Lainščkovi romani: Ločil bom peno od valov, Muriša in Namesto koga roža cveti. Obravnavanim romanom je skupno tematiziranje prekmurskih pokrajin ob reki Muri, poleg tega je narava in njen preplet s kulturo pomemben sestavni del njihove vsebine. Kot taka so izbrana dela zanimiva za ekokritiško analizo. Teoretični del magistrske naloge je sestavljen iz predstavitve teoretskih izhodišč ekologije, njenega razvoja in posledic, teoretskih izhodišč ekokritike, njene metodologije ter tematskih področij, teorije prostora in izbranih konceptov narave ter kulture. V analitičnem delu sem se osredotočila na upodobitve narave in kulture ter človekov odnos do narave. Na podlagi ugotovljenega sem sklepala o upodobitvi in zastopanosti posameznih konceptov narave ter kulture v izbranih romanih. Nalogo sem sklenila s povzetkom in primerjavo ključnih ugotovitev med avtorjema. Magistrska naloga prinaša pogled Miška Kranjca in Ferija Lainščka na naravo ter kulturo, kot se ta odraža v obravnavanih romanih. Poleg obravnavanih romanov sem v magistrsko nalogo vključila tudi različno strokovno literaturo, članke in monografije, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju in interpretaciji izbrane teme.
Ključne besede: Miško Kranjec, Feri Lainšček, ekokritika, koncepti narave, koncepti kulture, odnos med naravo in kulturo.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (773,63 KB)

6.
Vrednote izbranih protagonistov v seriji Harry Potter s poudarkom na profesorju Robausu Rawsu
Tamara Sprinčnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoča magistrska naloga temelji na analizi protagonista Robausa Rawsa, ki zavzema pomembno profesorsko mesto v knjižni zbirki o mladem čarovniku Harryju Potterju. Analiza je usmerjena k prepoznavanju in določanju vrednot izbranih protagonistov, ki se med branjem izkažejo za pomembne in ključne. V ospredje postavljeni profesor Robaus Raws se v zgodbah izkaže kot izjemno romantičen protagonist, čigar vrednote imajo ključno vlogo pri vzpostavitvi vrednotnega sistema celotne serije. Ob tem skupaj s preostalimi osebami tvori sliko, ki povezuje magičnost zgodbe, sporočilo vsakega posameznika in njihove vrednote z našim lastnim življenjem. S pomočjo izpisanih vrednot, primerjav in zaključkov je mogoče vzpostaviti identifikacijo resnične osebe s samo zgodbo, z izbranim protagonistom ali s pretečenim študijskim letom na Bradavičarki. Naloga odpira pogled na definiranje vrednot, ki so jih razvili različni tuji in slovenski raziskovalci tega področja. Pri delitvi vrednot v skupine in podskupine je za izhodišče uporabljena delitev slovenskega raziskovalca Janeka Muska. Ta je uporabil delitev na velekategoriji apolonskih in dionizičnih vrednot, ki ju je v bistvu dodatno razdvojil. S pomočjo teh teoretičnih podkrepitev je bilo mogoče izpeljati celotno analizo vrednotnega sistema serije, izpostaviti ključne vrednote posameznikov in vzpostaviti hierarhično lestvico vrednot profesorja Rawsa. Sporočilo dela temelji na čarovniji, ustvarjeni s strani J. K. Rowling. Ta ni omejena le na svet čarovnikov in območje Bradavičarke. Takšen svet je v nas, v vsakem posamezniku in se zrcali skozi moč brezpogojne in pristne ljubezni. Prav zaradi tega so knjige o Harryju Potterju odlična odskočna deska za srečanje z irealnim kot tudi realnim življenjem, podkrepljenim s črno-belim slikanjem življenja na dobro in zlo. Črno-belo slikanje življenja nas hkrati opozarja, da pravih bitk ne bijemo navzven, temveč v nas samih, kar doživljajo protagonisti obravnavane serije del. Zmeraj znova je moč zaznati, koliko so v življenju pomembni naši lastni cilji, do katerih pridemo s pomočjo vrednot. Za najmočnejšo vrednoto se vedno znova izkaže ljubezen, brez katere ni vredno živeti življenja.
Ključne besede: vrednote, Harry Potter, Robaus Raws, brezpogojna ljubezen, dobri in zli čarovniki, čarovnija.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 18; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Motivacija za učenje tujega jezika pri starejših odraslih
Karina Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: V življenju želijo vsi ljudje pridobiti čim več znanja in tako napredovati na najrazličnejših področjih. Učenje in izobraževanje sta pojma, ki se pojavljata skozi celotno življenje. Potreba po odkrivanju nečesa novega se zato ne spremeni niti v poznem življenjskem obdobju. Ko posameznik doseže starejšo odraslost, ga ženejo določene potrebe, ki jih želi zadovoljiti, zato si velika večina želi znova odkriti že znana ali neznana področja iz mlajših let. Prav tu nastopi pomemben dejavnik motivacije, ki je tako pomemben del posameznikovega življenja, ker s pomočjo le-te sprejema določene odločitve, ki so v korist njegovi osebnostni in mentalni rasti. Posamezniki, ki se v tem obdobju odločijo za učenje nemškega jezika, se srečujejo z najrazličnejšimi ovirami, ki so povezane z okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Namen magistrskega dela je izluščiti motivacijske dejavnike, ki so najpogosteje prisotni pri odločitvi za učenje nemškega jezika pri starejših odraslih. Osrednji del magistrskega dela sestavlja proučevanje literature s področja izobraževanja, motivacije ter obdobja starejše odraslosti. V empiričnem delu ugotovimo, da na motivacijo za izobraževanje ključno vpliva spol ter uporabnost nemškega jezika, ker le-ta dejavnik, starejše odrasle najpogosteje spodbuja, da se odločijo za učenje nemškega jezika. Osredotočili smo se le na tiste posameznike, ki se učijo nemškega jezika, zato je bilo število anketirancev manjše. Zelo pogost motivacijski dejavnik je, razumevanje nemških televizijskih programov, ker se posamezniki s temi srečujejo vsakodnevno. Zanimalo nas je tudi, kako starejši vidijo sebe po obisku tečajev in se na podlagi rezultatov, počutijo bolj psihično ter fizično dejavne. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na podlagi teoretičnih izsledkov, smo v veliki večini ovrgli.
Ključne besede: starejši odrasli, izobraževanje, izobraževalne ovire, motivacija, nemški jezik
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (956,20 KB)

8.
Živalski frazemi v izbranih prekmurskih govorih
Ana Sobočan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na živalske frazeme, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival in v naravi prostoživečo žival. Živalski frazemi so zbrani v ravenskem in goričkem govoru, ki ju slovenska dialektologija uvršča v panonsko narečno skupino. V teoretičnem delu je predstavljen geografski in zgodovinski oris obravnavanih krajev, iz katerih so prihajali informatorji. Raziskava preverja živalske frazeme in njihovo uporabo, evidentirani pa so tudi zbrani pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali. Frazemi so slovarsko urejeni in po pojavnosti primerjani s slovarskimi in knjižnimi viri (Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovar slovenskih frazemov). Ugotavljajo se tudi podobnosti in razlike z zbranim narečnim naborom frazemov z istimi sestavinami. Največ je frazemov, ki vsebujejo poimenovanje za domačo žival. V obeh krajevnih govorih se najpogosteje uporablja žival krava, kar odraža pogost neposrednega stika s temi živalmi. V obeh krajevnih govorih so raziskani tudi tisti specifični živalski frazemi, ki jih v knjižnem jeziku ne najdemo. Ugotovitve kažejo, da ima velika večina zbranih frazemov negativno konotacijo, kjer so na človeka prenesene lastnosti večinoma negativne. Živalski frazemi, pregovori, zmerljivke in psovke z motivom živali so pogost pojav ter se redno pojavljajo kot jezikovne enote pri vsakdanji komunikaciji.
Ključne besede: dialektologija, narečna frazeologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, živalski frazemi, živalska frazeologija
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
Pripovedni vzorci v socialno-psiholoških mladinskih romanih Janje Vidmar
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delo pisateljice Janje Vidmar. Namen magistrskega dela je bil raziskati pripovedne vzorce, ki se pojavljajo v izbranih mladinskih romanih: Princeska z napako (1998), Debeluška (1999), Baraba (2001), V imenu ljubezni (2003), Vsiljivka (2004), Fantje iz gline (2005), Nimaš pojma (2005), Zoo (2005), Uspavanka za mladega očka (2006), Softibluz (2006), Angie (2007), Pink (2008), Pleme (2009), Šuterji (2009), Brez (2011), Elvis Škorc, genialni štor (2018) in Črna vrana (2018).V prvem delu so predstavljene značilnosti socialno-psihološkega mladinskega romana in njegov razvoj na Slovenskem. Na kratko je predstavljen tudi termin problemski roman, ki velja za priložnostni izraz in pri samem preučevanju izbranih romanov ni bil uporabljen. V osrednjem delu je bila narejena analiza notranje in zunanje zgradbe. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del Janje Vidmar, so bili sledeči: delo spada med mladinsko prozo oz. natančneje v sklop socialno-psiholoških mladinskih romanov, v katerih se pojavljajo različni pripovedni vzorci, ki so predstavljeni skozi motivno-tematske značilnosti in skozi glavne literarne like, ki so postavljeni v zapletene situacije in so mnogokrat v konfliktu z okolico. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo sedemnajst del, kjer smo ugotovili, da je romanom skupno to, da jih povezujejo teme, ki še danes veljajo za tabuizirane. Ob koncu je podana tudi jezikovna analiza izbranih romanov. V sklepu so podane značilnosti posameznih motivov, tem, oseb ter čas in prostor dogajanja, hkrati so na podlagi analize podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Janja Vidmar, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, pripovedni vzorci, tabu teme.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
Poznavanje frazeologije v 1. in 2. letniku gimnazije na primeru frazema poljubiti matildo
Martina Slankovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava področje frazeologije. Kot samostojna jezikoslovna disciplina izraža mentalne entitete in bogati besedišče našega jezika. Vezana je na tiste leksikalne enote, ki glede na svoje sestavine izkazujejo samostojni frazeološki pomen. V teoretičnem delu so poleg frazeologije kot jezikoslovne discipline predstavljene ključne značilnosti, zgradba, funkcije in pomeni frazeološke enote. Ker raziskovanje frazeologije pomeni odkrivanje motivov, nagibov in pogojev oziroma so frazemi nosilci kulturne konotacije, teoretični del razkriva izvor izbranega frazema poljubiti matildo. Posebno pozornost posveča zapisovanju (iz)lastnoimenskih sestavin frazeoloških besednih zvez, ki so prisotne tudi v frazemih umiranja, npr. poljubiti matildo, in frazeološki zmožnosti učečega se, ki se od konca osnovne do konca srednje šole zelo razvije, čeprav frazeološka komepetenca ni zgolj rezultat dela v šoli, ampak tudi izkušenj s svetom. Empirični del zajema pregled pojavnosti frazeologije v potrjenih učbenikih in delovnih zvezkih za jezik v 1. in 2. letniku gimnazije ter analizo raziskave, izvedene maja 2019 na izbrani gimnaziji, ki je preverjala prepoznavanje in razumevanje frazema poljubiti matildo pri dijakih 1. in 2. letnika ter njihov zapis (iz)lastnoimenske sestavine z veliko ali malo začetnico. V prilogi so pripeta navodila dijakom.
Ključne besede: (iz)lastnoimenske sestavine frazeoloških besednih zvez, frazeologija v srednji šoli, frazemi s pomenom umreti, poljubiti matildo, frazeološka kompetenca
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 18; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.89 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici