SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 4200
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki plesa kot obšolske dejavnosti pri osnovnošolcih severovzhodne slovenije
Zala Horvatič, 2018, magistrsko delo

Opis: Empirični del magistrskega dela temelji na pregledni (survey) raziskavi motivov in učinkov plesa kot obšolske dejavnosti v severovzhodni Sloveniji. Anonimni vprašalnik je rešilo 171 otrok, katerih starost se je razpenjala med 6 in 15 let, ki trenirajo ples na različnih plesnih šolah. Naš primarni vir raziskave so temeljna področja človeškega razvoja po Razvojni psihologiji (Marjanovič Umek in Zupančič, 2009): telesni, intelektualni, čustveno- osebnostni in socialni razvoj. Motive in učinke smo podatkovno ločili glede na spol, starost in učno uspešnost in s tem pridobili ogromno zanimivih rezultatov, ki bodo v pomoč vsem učiteljem plesa.
Ključne besede: ples, motivi, učinki, obšolska dejavnost, razvojna psihologija
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

2.
Branje v angleščini in odstopanja v izgovorjavi angleščine glede na težavnost besedila
Zala Horvatič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili različne vidike psiholingvistike, ki se ukvarja prav s prejemanjem, procesiranjem in tvorjenjem jezika v možganih. V teoriji smo zajeli tudi osnove fonetike in fonologije in opise glasov ter procesov, pomembnih za našo raziskavo. Naslonili smo se na raziskave dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta vodilna raziskovalca angleške fonetike na slovenskih tleh. Postavila sta temelje izgovarjave angleščine pri Slovencih, ki so bili teoretično izhodišče magistrske naloge. Ker je naša raziskava bazirala na branju teksta, smo se v teoretičnem delu ukvarjali tudi s temo glasnega branja. V magistrski nalogi se nismo ukvarjali z vsemi angleškimi fonemi, temveč smo se osredotočili na nekatere soglasnike in procese, pri katerih sodelujejo. Ugotovili smo veliko različnih pomembnih novosti, ki jih je mogoče raziskovati vnaprej in ki nam dajejo pomemben vpogled v govor naših študentov. Glavni cilji naše magistrske naloge so bili smiselnosti teoretičnih problemov/vidikov fonetike in fonologije pri študiju angleškega jezika v Sloveniji ter njenega poučevanja. Tukaj se je smiselno vprašati, koliko časa je dovolj, da študentom predstavimo fonetiko in fonologijo, da jo razumejo, znajo in ponotranjijo. Glede na to, da je govorjeni jezik prvi stik pri spoznavanju novih ljudi, je v tujem okolju izgovarjava angleščine izjemnega pomena, sploh za študenta angleškega jezika, kaj šele za bodočega profesorja angleščine, ki želi svoje znanje predajati mladim umom.. Angleška fonetika in fonologija je izjemno pomemben predmet, ki ga študentje angleškega jezika spoznajo v prvem letniku. Zaradi tega s to magistrsko nalogo iščemo načine, kako lahko teoretični del predmeta fonetike infiltriramo v praktični del, da bi se študentje pri predmetu čim več naučili in uporabili svoje znanje fonetike v vsakdanjem življenju. Zaradi kompleksnosti fonetike in fonologije je treba najprej raziskati dejansko znanje študentov angleščine Univerze v Mariboru. V magistrski nalogi smo raziskovali angleško izgovarjavo 20 študentov UM, prvega letnika 1. stopnje bolonjskega sistema, smeri Angleški jezik in književnost. Nekaj smernic, na katere smo bili med našo raziskavo posebej pozorni, smo dobili iz prejšnjih raziskav dr. Klementine Jurančič in dr. Rastislava Šuštaršica, ki sta naša vodilna raziskovalca angleške fonetike. Študentom smo pripravili dva različna teksta, in sicer odlomek iz pravljice Piskač iz Hamelina in odlomek iz zgodovinske monografije. Prvi tekst, ki je bil zgodovinska monografija, je vseboval nekaj besed, ki jih v prostem govoru zelo redko zasledimo, zato smo ga klasificirali kot težek tekst. Drugi tekst smo označili za lahkega zaradi enostavnega in vsem znanega besedišča iz pravljice. Med obdelavo rezultatov smo uporabili program SPSS, ki nam je z Paired Samples T-Test pokazal zanimive rezultate. Na tem mestu moremo opozoriti na majhen vzorec sodelujočih (dvajset študentov). Test je pokazal, da so odstopanja med lahkim in težkim tekstom minimalna, kar pomeni, da so študenti, ki so imeli dobre rezultate na lahkem tekstu, prenesli znanje na težek tekst. Le temu rečemo govorne navade ali po angleško “speech habits. Pri tem enakem testu, pa so se nam pokazala tri odstopanja, ki so se nagibala v eno ali drugo smer; torej v prid težkemu ali lahkemu tekstu. Zreducirana zvenečnost v začetnih soglasniških sklopih (z izjemo aspiracije) (60% mean v prid tekstu 1) je imel eno besedo (flowers) za glas /l/ in dve (izmed treh) za /r/, zreducirana zvenečnost v končnem soglasniškem sklopu (aritmetična sredina/povprečje/mean 22% v prid tekstu 2) je imel le en reprezentativni glas za process (/b/), in variante morfemov (44,5% v prid tekstu 2) so imeli neenakomerno porazdeljene besede, kjer so se lahke besede ponavljale ( beseda rats tudi 7 krat. Poleg tega ne moremo čez dejstvo, da je pri glasnem branju vključen stres in vsi ostali procesi, ko beremo v tujem jeziku.
Ključne besede: študentje, Branje, Soglasniki, Fonetika, Fonologija, Izgovarjava, Aspiracija
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 28; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Samostalniške manjšalnice v korpusu turk
Nino Dončec, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Vloga samostalniških manjšalnic v turističnem korpusu TURK preučujemo obliko in pomen manjšalnic, da bi odkrili, kakšno vlogo imajo v turističnih tipih besedil. S pomočjo korpusne analize smo v turističnem korpusu TURK pridobili manjšalnice, ki smo jih najprej delili glede na spol, obrazilo in frekvenco z namenom, da bi dobili natančne podatke o najrodnejših obrazilih in številu pojavitev le-teh. V nadaljevanju smo manjšalnice razporedili glede na pomenska polja, ki smo jih določili s pomočjo skupne uvrščevalne pomenske sestavine (UPS). Ustvarili smo sedem širših pomenskih polj, pri čemer smo vsako izmed njih delili še na ožje pomensko polje. Temeljno urejevalno načelo takega polja je paradigmatsko, saj ga določa UPS (nadpomenka), členi polja pa so razviti s sopomenkami in manjšalnicami, se pravi deli besedne družine, ki ohranjajo UPS. Takšna delitev manjšalnic je bila izbrana z namenom dokazati, da manjšalnice v turističnih besedilih sicer nastopajo v pomenu majhno, ljubko, nedoraslo; ob tem pa nastopajo še v vlogi modifikacijskega argumenta.
Ključne besede: turistični korpus TURK, manjšalnice, obrazila, pomenska polja, korpusni pristop, korpusna analiza, manjšalnice kot modifikacijski argument.
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Feminativi v slovenskem jeziku
Tjaša Markežič, 2019, doktorska disertacija

Opis: Stališče družbe do posameznega spola in do družbenih razlik med žensko in moškim se odraža na posameznih ravneh življenja, tudi v jeziku. Dejstvo, da se namesto ženskih poimenovanj za bitja uporabljajo moška, lahko razložimo s tem, da ima slovnični spol možnost posploševanja. V Sloveniji se je začelo o tem razmišljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, v nekaterih drugih državah pa že prej; ena od rešitev za neseksistično rabo jezika so feminativi. Tvorjenje le-teh je tipična besedotvorna možnost slovenščine in tudi drugih (slovanskih) jezikov, pri čemer je mogoča tvorba iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Feminativi se v slovenščini po teoriji Jožeta Toporišiča tvorijo na dva načina: (a) z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola; (b) z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi. V pričujoči doktorski disertaciji nas zanima družbena prepoznavnost žensk, kot jo razberemo iz slovenskega jezikovnega sistema. Besedotvorje namreč omogoča prepoznavanje zakrite ali izražene družbene hierarhizacije. Namen je bil ugotoviti funkcijsko produktivnost feminativnih obrazil in njihovo pojavnost potrditi s pomočjo jezikovnih priročnikov in korpusov. Feminativi se sicer po Toporišiču (2004) lahko tvorijo z naslednjimi priponskimi obrazili: -a/-á, -ica/-íca, -ja, -ulja, -inja/-ínja, -ka, -ovka in -íčna. To velja za tvorbo iz občnoimenske in lastnoimenske podstave. Za raziskavo feminativne tvorbe v slovenščini smo uporabili različne jezikovne vire in ugotovili, da se v novejših virih pojavljajo še druga priponska obrazila, s katerimi tvorimo feminative, pri čemer nekatera nastopajo samo kot dodajalna, druga pa zgolj kot zamenjevalna. Raziskovali smo, kateri način tvorjenja feminativov v slovenščini prevladuje, z dodajanjem feminativnega priponskega obrazila samostalniku moškega spola ali z zamenjavo moškospolskega obrazila z ženskospolskim. Disertacija opozarja tudi na variantna feminativna obrazila (dve različni obrazili ali več ob enakem pomenu in podstavi). Pri analizi gradiva se je nabralo veliko število feminativov, kjer sta se ob isti podstavi pojavili dve ali več variantnih priponskih obrazil. Primerjava tovrstnih tvorjenk glede na kvalifikatorje v obeh izdajah Slovarja slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu je pokazala njihovo slogovno zaznamovanost, večpomenskost in možnost zamenljivosti, korpusna analiza pa prikazuje njihovo pogostnost; glede na vse našteto bomo predlagali ustreznejši feminativ. Nadaljnja analiza dokazuje, da k večini moškospolskih poimenovanj bitij v sodobnem knjižnem jeziku feminativ že obstaja ali pa njegovo obliko lahko predvidimo. V posebnem poglavju smo obravnavali tvorbo feminativov iz lastnoimenske podstave. Proučevali smo ženskospolska poimenovanja za prebivalke, zbrana v slovarskem delu Slovenskega pravopisa kot podiztočnice pri zemljepisnih lastnih imenih, in priimkovne feminative, prav tako zbrane po Slovenskem pravopisu, analizo pa smo obogatili s korpusnimi podatki. Pri analizi prvih se kot najpogostejše ženskospolsko priponsko obrazilo še vedno kaže obrazilo -ka, pri priimkih pa opažamo zlasti, da je ženska kot družbeno bitje še vedno zapostavljena, priimkovni feminativi iz korpusa Gigafida pa izražajo izrazito negativno konotacijo. V slovenskem besedotvorju so raziskave feminativov redke, celovite predstavitve in pregleda pa do zdaj sploh ni bilo. Gre za razvijanje novih besedotvornih spoznanj, ki so lahko povezana z družbeno realnostjo.
Ključne besede: jezikoslovje, besedotvorje, feminativ, priponsko obrazilo
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,88 MB)

5.
Charles Bukowski: Women – the Analysis of Vulgarisms in Hungarian and Slovenian Translation
Lucija Kardoš, 2019, magistrsko delo

Opis: In this Master’s Thesis I will analyse the Hungarian and Slovenian translations of Charles Bukowski’s Women. I will focus on the analysis of vulgarisms, swear words and curse words. The book has a bad reputation, as many critics and readers have labelled it as sexist, chauvinistic, and are of the opinion that in general it degrades women. In this thesis we will include some of Simone de Beauvoir’s thoughts, furthermore, I will be discussing controversial works from antiquity to contemporary literature that are regarded as ‘filthy’. I will touch upon some hot contemporary topics such as Gender Studies. Following the release of 50 Shades of Grey, the taboos of fetishism, BDSM, and other sexual fantasies became quite commercial, and are considered to be a part of everyday life. These types of books were severely censured fifty years ago. My aim is to also explore how erotic novels and their explicit language are accepted by society. In the empirical section I will analyse in detail the translation of swear and curse words. I believe that a translator mirrors the elements into the target audience (in my case into the Hungarian and Slovenian cultures).
Ključne besede: translating vulgarisms, vulgarisms, swear words, curse words, erotica, Charles Bukowski
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 59; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

8.
Opus Ivane Kobilce v interpretaciji likovnih kritikov
Tea Plaftak, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je opus in značaj slikarke Ivane Kobilca (1861–1926), kakor so ju interpretirali likovni kritiki od konca 19. stoletja do današnjih dni. Rojena Ljubljančanka je večino svojega življenja in predvsem leta umetniškega ustvarjanja preživela izven rojstnega mesta. Svojo pot je iz Ljubljane kot osemnajstletna nadaljevala na Dunaju, v Münchnu, Parizu, Sarajevu in Berlinu, svoj življenjski in umetnostni krog pa sklenila v Ljubljani. Umetnica je bila od samih začetkov deležna pozornosti kritike, raziskovalcev, novinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, umetnostnih poročevalcev in širše javnosti. Prvi del magistrske naloge se ukvarja s stanjem raziskav, ki je, glede na Kobilčino priljubljenost, zelo obsežno, saj vključuje poročanja, razmišljanja in dognanja piscev ter kritikov v več kot 130-ih letih. Zaradi obsežnosti sem stanje raziskav obravnavala kronološko, medtem ko je vsebinsko razdeljeno na dva dela: poročanje in kritika ob razstavah ter Kobilčin značaj, kakor so ga interpretirali različni pisci. Stanje raziskav je pokazalo, da so sliko o Kobilci v začetkih »ustvarjali« moški pisatelji z le redkimi izjemami. Slednje se je spremenilo z letom 1950, ko so o Kobilci začele pisati predvsem ženske. Želja umestiti Kobilco v »mrežo« točno določenega umetniškega sklopa, dogajanj ali gibanj je vseskozi prisotna. Slednja je najbolj izražena s poskusi umestitve Ivane Kobilca v sklop feministične umetnosti na prelomu 20. v 21. stoletje. V nadaljevanju sledi analiza najnovejše Kobilčine retrospektivne razstave Narodne galerije iz leta 2018 in spremljajočih kritiških besedil. Dognanja spremljajoče monografije, še zlasti pa enega izmed avtorjev, Jureta Mikuža, so bistveno pripomogla »izluščiti« najkakovostnejše poudarke kritiških razmislekov preteklih obdobij, prav tako pa se je slednja pokazala kot logično nadaljevanje in nadgradnja razstave iz leta 1979 ter poglobljene študije v spremnem katalogu, ki jo je napisala Špelca Čopič.
Ključne besede: Ivana Kobilca, Ferdo Vesel, realizem, impresionizem, kritika, kritiki, feminizem
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

9.
Normativne in slogovne značilnosti Slomškovih pridig
Cvetka Rezar, 2019, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. V zgodovinsko-razvojnem pregledu avtorica ob besedilih oznanjevalne jezikovne zvrsti, ki v razvoju izkazujejo najvišjo stopnjo kultiviranosti, obravnava jezikovni razvoj oziroma preobrazbo knjižne norme od Trubarja do Slomška in s tem najprej dokazuje, da se je slovenski knjižni jezik normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku, ki je odločilno vplival na normo in predpis osrednje- in vzhodnoslovenskega knjižnega jezika. Z raziskavo avtorica tudi potrjuje, da je pridižni jezik živ, govorjeni slovenski jezik, v katerem se po Trubarjevem vzoru normiranja osrednjeslovenskega knjižnega jezika narečne značilnosti pokrajine združujejo v kultiviran knjižni sistem. Pridižni jezik je poleg tega dokaz za obstoj pokrajinskih knjižnih različic. Hkrati se v njem slovenska jezikovna tradicija nadgrajuje s sodobnimi jezikovnimi dogajanji, to pa se povezuje v zanesljivo in trdno jezikovno normo ter predpis. V pridižnem jeziku namreč pride do soočanja pisne tradicije in govorne podobe jezika, v njem se tudi uresniči puristična strukturna preobrazba slovenskega knjižnega jezika, s čimer pridižni jezik odpira pot jezikovnemu poenotenju in trdni jezikovni normativnosti. Doktorska disertacija torej z razvojnim pregledom slovenskega pridižnega jezika predstavlja temelj za vrednotenje Slomškovega izvirnega deleža pri oblikovanju knjižnega jezika in njegovih presežkov stilne ubeseditve. Avtorica tako v nadaljevanju najprej opozori na Slomškova splošna prizadevanja za slovenski jezik in na njegov jezikovni nazor, kot ga je izkazoval bodisi v jezikovnem načrtovanju bodisi v praktičnih pogledih na jezik, uresničenih v slovnici Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne in v govorniškem priročniku Vaje cerkvene zgovornosti. Avtorica nato s predstavitvijo Slomškovega pridigarstva, njegovega pridižnega opusa, njegovih teoretičnih pridižnih izhodišč, korpusa izbranih diplomatično prepisanih rokopisnih pridig in njihovih značilnosti, bodisi zgradbenih bodisi slogovno ubeseditvenih preide na osrednji del obravnave doktorske teme. V osrednjem delu disertacije sledi jezikovna in slogovna analiza Slomškovega pridižnega jezika in njegova umestitev v razvojni lok slovenskega pridigarstva, zlasti glede na pomen, ki ga je Slomškova pridiga imela pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja. S tem dokazuje, da je Slomšek sledil Kopitarjevemu jezikovnemu konceptu in ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Zato je pomemben element v kontinuiteti jezikovnega razvoja od Trubarja. Poleg tega avtorica na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti dokazuje, da je bil Slomšek pomemben zagovornik poenotenja slovenskega jezika ne le v teoretičnih izhodiščih, temveč tudi v jeziku svojih pridig, saj je v izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika in ga soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Primerjalni pregled oblikoslovnih značilnosti potrjuje, da ni dosledno sledil oblikam, ki jih je predstavil v svoji rokopisni slovnici, v celoti ni sprejemal niti Metelkovega središčno slovenskega knjižnega sistema, čeprav je bil zanj sprejemljivejši od Kopitarjevega, niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so na podlagi razvojno-zgodovinsko utemeljene variantnosti kompromisno nakazovale pot sprejemanja novih oblik, ki jih je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, Primož Trubar, Matija Kastelec, Janez Svetokriški, Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar, Ožbalt Gutsman, Marko Pohlin, Jurij Japelj, Paškal Škrbinc, Friderik Irenej Baraga, Anton Krempl, Jožef Borovnjak, slovenski jezik, zgodovina jezika, osrednjeslovenski knjižni jezik, vzhodnoslovenski knjižni jezik, pridige, jezikovna analiza, jezikovna norma, slogovna analiza, umetnostni jezik, pridižni jezik, diplomatični prepis, korpusni pristop, digitalna humanistika
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

10.
Telesna aktivnost in depresija pri študentih: vloga intenzitete in motivacije za telesno aktivnost
Martina Peršak, 2019, magistrsko delo

Opis: Povezanost telesne aktivnosti in duševnega zdravja je predmet številnih raziskav zaradi mnogih pozitivnih posledic, ki jih prinaša aktivno izvajanje telesne aktivnosti. Eno izmed najpomembnejših je preprečevanje nekaterih duševnih motenj med katere spada tudi depresija. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojavnost depresije glede na telesno aktivnost in vrsto motivacije med študenti. Zanimalo nas je kakšna je intenzivnost telesne aktivnosti med študenti, in kako je povezana z depresijo in motivacijo telesne aktivnosti. Raziskovali smo ali pri ukvarjanju s telesno aktivnostjo obstajajo razlike med spoloma. V raziskavi je sodelovalo 257 študentov Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Saltin-Grimby lestvico telesne aktivnosti (Saltin-Grimby Physical Activity Level Scale – SGPALS), Vprašalnik motivacije za telesno aktivnost – SRQ-E (Exercise Self-Regulation Questionnaire – SRQ-E) in Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa (Depression Anxiety Stress Scales –DASS-21). Ugotovili smo, da so študenti pogosteje intenzivno telesno aktivni v primerjavi s študentkami, prav tako so študenti pri telesnih aktivnostih bolj notranje kot tudi bolj zunanje motivirani v primerjavi s študentkami. Ugotovili smo, da se posamezniki, ki so za ukvarjanje s telesno aktivnostjo notranje motivirani, bolj intenzivno posvečajo telesni aktivnosti, kot pa zunanje motivirani posamezniki. Multipla regresija je pokazala, da manjša intenzivnost telesne aktivnosti ni ključen napovednik depresije. Notranja motivacija za ukvarjanje s telesno aktivnostjo se kaže kot najpomembnejši znanilec depresije, medtem ko analiza ni pokazala pomembnejših razlik med zunanjo motivacijo in depresijo med ženskim in moškim spolom študentov.
Ključne besede: telesna aktivnost, intenzivnost telesne aktivnosti, notranja motivacija za telesno aktivnost, zunanja motivacija za telesno aktivnost, študenti
Objavljeno: 19.03.2019; Ogledov: 78; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (916,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici