SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3386
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za starše
Nika Knez, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.
Ključne besede: teorija uma, zgodnje otroštvo, predšolsko obdobje, faktorska analiza, zanesljivost, veljavnost, vprašalnik za starše
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,53 MB)

2.
Posamezni vidki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica
Saša Štukl, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela Posamezni vidiki postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku z vidika staršev in vzgojiteljev v vrtcu »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica je raziskati značilnosti in načine postavljanja meja in pravil pri predšolskem otroku in obenem prikazati razlike in podobnosti med vzgojiteljicami in starši na primeru vrtca »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica. V teoretičnem delu smo opredelili pomen družine in vloge staršev za razvoj predšolskega otroka, prav tako smo pojasnili vlogo in pomen meja in pravil za otroka v predšolskem obdobju, razčlenili smo strategije za doseganje spoštovanja postavljenih meja in pravil ter na koncu opredelili vlogo vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcu pri postavljanju meja. V empiričnem delu smo z raziskavo, ki temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega raziskovanja, prikazali ugotovitve, da vzgojiteljice postavljajo pravila skupaj z otroki, medtem ko starši otrok ne vključujejo, obenem pa smo ugotovili, da so vzgojiteljice bolj dosledne pri mejah in pravilih kot starši.
Ključne besede: avtoriteta, doslednost, kazen, meje, pravila, predšolski otrok, vloga vrtca
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)

3.
ASIRCI V SVETEM PISMU
Petra Matičko, 2016, magistrsko delo

Opis: Asirci so antično ljudstvo z Bližnjega vzhoda, natančneje z območja severnega dela Iraka, danes tudi samooklicane Islamske države. Njihove korenine segajo v drugo tisočletje pred našim štetjem, a so vrh svoje države doživeli šele za časa poznega kraljestva okoli leta 800 pr. n. št. V času zgodnjega kraljestva in srednjega imperija so se uveljavili predvsem kot dobri trgovci, s svojimi kolonijami po Anatoliji. Danes jih mnogi poznajo le kot dobre bojevnike iz časa poznega oziroma novoasirskega imperija, ko jim je uspelo razširiti svojo državo od Perzijskega zaliva na vzhodu do Sredozemskega morja in Egipta na zahodu. Na svojih osvajalskih pohodih so se srečevali z mnogimi ljudstvi, ki so živela na novoosvojenem ozemlju, in eno izmed teh ljudstev so bili tudi Judje, takrat živeči v dveh kraljestvih - Izraelu in Judi, ki so si ju Asirci podjarmili. Ravno njihova prevlada nad judovskim ljudstvom jim je zagotovila mesto tudi v Svetem pismu. O njih natančneje poroča Stara zaveza, čeprav jih na nekaterih mestih kot opomin lahko zasledimo še v Novi zavezi. Na svojih osvajalskih pohodih so Asirci namreč zavzeli mesti Samarijo in ogrožali Jeruzalem, prestolnici obeh kraljestev, in s tem postali neposredno vključeni v njihovo zgodovino.
Ključne besede: Sveto pismo, Stara zaveza, Nova zaveza, Asirija, Zgodnjeasirsko kraljestvo, Zgornja Mezopotamija, Srednjeasirski imperij, Novoasirski imperij, Judje, kraljestvo Izrael, Kraljestvo Juda.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

4.
Muslimani v Evropi
Petra Matičko, 2017, magistrsko delo

Opis: Muslimani so privrženci islama, monoteistične religije, ki je nastala v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je v letih od 613 do 619 n. št. v Meki začel pridigati o novi religiji. Svoje privržence je najprej našel v arabskih beduinskih plemenih in tako ustanovil prvo muslimansko skupnost – umo, kasneje pa se je nova religija začela bodisi z vojaškimi zmagami ali taktičnimi prepričevanji širiti po celotnem Arabskem polotoku. V času prvih kalifatov so se muslimani razširili na območje Sirije, Palestine, Iraka in Severne Afrike ter med vladanjem Omajadov in Abasidov prišli v Španijo in kasneje še na Balkanski polotok ter počasi širili svojo vero tudi po evropskem kontinentu. V 20. stoletju so se pripadniki muslimanske vere – tokrat ne po verskem, temveč po državljanskem načelu – začeli preseljevati v evropske države. Najprej kot ekonomski migranti v nekdanje kolonialne države, kasneje kot ekonomski migranti v razvite industrijske države, v zadnjem obdobju pa tudi kot politični emigranti. Posledica priseljevanj muslimanskega prebivalstva v Evropo je pojav multikulturalizma, segregacije, socialnih in kulturnih napetosti med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci, pa tudi prepletanja muslimanske kulture z evropsko.
Ključne besede: islam, muslimani v Evropi, multikulturalizem, segregacija, islamofobija
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (5,85 MB)

5.
Spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji v obdobju 2000-2016
Dejvid Balek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja spreminjanje rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji, pri čemer se osredotoča na obdobje med letoma 2000 in 2016. V Sloveniji imamo več poplavno ogroženih območij, ki so podvržena različnim oblikam poplav, ki nastanejo iz različnih vzrokov. Raba tal se nenehno spreminja in nič drugače ni na območjih z veliko poplavno nevarnostjo. V naolgi so opisane spremembe posameznih oblik rabe tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji, v desetih slovenskih občinah z največjo površino območij z veliko poplavno nevarnostjo in na sondnih območjih Dolinsko, Krško-Brežiško polje in Ljubljansko barje. Temu so dodane še primerjave oblik rabe tal na podlagi škodnega potenciala in njegovega spreminjanja.
Ključne besede: Poplave, območja z veliko poplavno nevarnostjo, raba tal, škodni potencial, Slovenija, občine
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (3,65 MB)

6.
Izseljevanje iz Prekmurja v obdobju med letoma 1934 in 1941 v luči izbranih časnikov
Dejvid Balek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izseljevanje iz Prekmurja, pri čemer se osredotoča na obdobje med 9. oktobrom 1934 in 6. aprilom 1941. Izseljevanje so Prekmurci dojemali kot eno izmed možnosti za boljši način življenja. Razlogi za izselitev so bili različni, prevladovali pa so ekonomski. Izseljevanje je postalo del vsakdana Prekmurcev in je kmalu preraslo okvire zgolj socialnega problema. Izseljenci so se med seboj razlikovali glede na kraj izselitve ter čas njihove odsotnosti. Izseljevanje je imelo nekatere pozitivne posledice, npr. večanje kupne moči prebivalstva, ter nekatere negativne posledice, kot je pojav nelegalne trgovine z devizami. Osnovo temu delu predstavlja pregled časopisnih člankov iz časnikov Jutro, Murska krajina, Slovenec in Mladi Prekmurec. Zaradi večje objektivnosti so ugotovitve podprte še s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: Izseljevanje, sezonsko delo, Prekmurje, druga svetovna vojna, Aleksander I.
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,64 MB)

7.
Križarske vojne iz vidika arabcev
Tadej Mijović, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analiziral kako so Arabci v svojih očeh videli križarje in križarske vojne. S pomočjo virov in literature sem opredelil, razčlenil ter primerjal kulturo v času križarskih vojn. V nalogi sem se osredotočil na arabski pogled na takratni svet ter njihovo dojemanje. Poskusil sem predstaviti različne poglede krščanske ter islamske vere. Predstavljene so tudi velike osebnosti tistega časa in njihova medsebojna primerjava. O določenih dogodkih tistega časa je bilo malo napisano oziroma lahko rečemo, da se je molčalo. To tančico skrivnosti sem poskušal karseda odmakniti in približati ter pojasniti. Rezultati so bili presenetljivi ampak vseeno v skladu s pričakovanji. Ugotovil sem, da v trenutku zmagoslavja, vsak zapiše dogodke zgodovine po svoje oziroma kako so jih sami videli. Na obeh straneh je bilo kar nekaj pristranskosti in tudi poveličevanja v svoj prid. Glavni cilj magistrske naloge, prikazati arabsko videnje križarskih vojn, je bilo naposled prikazano skozi primerjavo del in zapisov avtorjev takratnega časa. Potrebno je bilo biti pozoren na vsako malenkost.
Ključne besede: Križarske vojne, križarji, velike osebnosti, islam, religija
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (666,61 KB)

8.
Odnosi med Ptujem in Mariborom v poznem srednjem veku
Natalija Munda, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava odnose med Mariborom in Ptujem v poznem srednjem veku. V ospredje je avtorica postavila spor glede vinske trgovine na spodnjem Štajerskem med salzburškim Ptujem in habsburškim Mariborom. Sprva je imel monopol nad vinsko trgovino Ptuj, potem ko so Habsburžani dobili Maribor v svoje roke, so strmeli k temu, da bi monopol dobili v svoje roke. Pri oviranju Ptuja so bili zelo uspešni, saj so izvajali točno določene trgovske poti, po katerih samo se je smelo trgovati. V t. i. vinsko vojno med omenjenima mestoma se vključijo še druga mesta, saj je vinska trgovina v tistem času nudila izjemne možnosti za luksuzno življenje. Trgovci, na splošno gledano, so bili v tistem času najbogatejši sloj prebivalstva, bogatejši celo od plemstva. Zato se začnejo v poznem srednjem veku plemstvo in tudi samostani vključevati v vinsko trgovino, kar je meščanom predstavljalo konkurenco, predvsem samostani, ki so od deželnega kneza dobivali najrazličnejše privilegije, seveda na škodo meščanskih trgovcev. Ti majhni konflikti so botrovali k izbruhu nesoglasij, in ne nazadnje vodili k pravi vinski vojni. Epilog je dobila vinska vojna šele na sredini 17. Stoletja; leta 1654 skleneta obe mesti kompromis, ki ga potrdi tudi cesar Ferdinand III. Vinska trgovina se po podpisu sporazuma še močneje razbohoti.
Ključne besede: Srednji vek, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Radgona, vinogradništvo, vino, vinska vojna, trgovina, trgovske poti, Habsburžani, Salzburška nadškofija.
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (2,35 MB)

9.
Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru
Lea Vrhovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Terminologija čokoladnih sladic v izbranem strokovnem viru v teoretičnem delu obravnava tematiko čokoladnih sladic, njihov nastanek z razvojem slaščičarske obrti in odkritjem kakavovca ter njegovo predelavo v čokolado, ki predstavlja bistveno sestavino čokoladnih sladic. Posveča se tudi področjema terminologije in terminografije. V empiričnem delu je v ospredju izrazje s področja čokoladnih sladic, izpisano iz izbranega strokovnega vira z naslovom Zlata knjiga – čokolada (Remškar 2007), in njegova jezikoslovna analiza na pravopisni, izrazni in pomenski ravni. Ugotovljeno je, da je analizirano izrazje večinoma večbesedno, pri čemer se večina terminov začenja s pridevnikom čokoladen (npr. čokoladna karamela, čokoladna palačinka, čokoladni kipnik, čokoladni narastek, čokoladno pecivo, čokoladno srce); termini so pogosto sestavljeni iz samostalnikov in pridevnikov, pri tem pa je samostalnik v posameznih primerih tudi prevzeta beseda v citatnem zapisu, npr. čokoladni crème brulée, čokoladni petit-fours. Zbrani izrazi so v ustreznem pomenu v veliki meri prisotni v korpusu Gigafida, kjer lahko imajo dodana tudi opisna poimenovanja za lažjo razumljivost in koristne informacije o okoliščinah rabe, izvoru ipd. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika analizirani termini večinoma še niso evidentirani.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: čokolada, čokoladne sladice, terminologija, termin, Zlata knjiga – čokolada, korpus Gigafida, besedoslovje
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

10.
Možnost turističnega razvoja v občini Benedikt
Natalija Munda, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava turistični potencial občine Benedikt. V ospredje je avtorica postavila naravne in kulturne značilnosti, ki jih premore občina. Benedikt leži v osrčju Slovenskih goric. Nekoč je bil kraj povsem kmetijsko območje, v zadnjih dveh desetletjih pa so se v občini pričele razvijati tudi terciarne in kvartarne dejavnosti. Danes v občini prevladujejo polkmetije, saj občani poleg dela na kmetiji hodijo še v službo. V zadnjih nekaj letih se je center občine izjemno razvil, k temu je pripomogla hitra cesta, ki je odvzela promet, ki se je včasih vil mimo Benedikta. Prav tako je k selitvi mladih družin v Benedikt pripomogla gradnja stanovanjskih blokov in načrtna gradnja modernega stanovanjskega naselja v bližini. Razvijati se je začel turizem, občina je poskrbela za informativne table, razne poti povezujejo znamenitosti v celoto. Leta 2004 so končali z deli na vrtini termalne vode, ki je namenjena izgradnji termalnega kopališča v Benediktu.
Ključne besede: Benedikt, termalna voda, naravne znamenitosti, kulturne znamenitosti, Terme Benedikt.
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 40; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici