Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je predstavljena vojna, ki je v zgodovinopisju znana pod imenom anarhija oz. brezvladje. Gre za državljansko oz. nasledstveno vojno na Angleškem, ki se je v prvi polovici 12. stoletja odvila med kraljem Štefanom in cesarico Matildo. Po smrti kralja Henrika I. je sporno nasledstvo privedlo do državljanske vojne. Vojna, čeprav je trajala od leta 1139, spori pa so se začeli že leta 1135, ko je kralj Štefan prevzel oblast, do leta 1153 ni imela veliko prelomnih dogodkov. Obdobje je zaznamovalo brezvladje oz. sočasna vladavina dveh; kralja Štefana in Cesarice Matilde, ki sta vsak imela svojo vojsko podpornikov. Ravnovesje moči se je prenašalo iz ene strani na drugo stran, dokler se leta 1148 Matilda ni odločila zapustiti Anglije in se umakniti v Normandijo. Po njenem odhodu se je v vojni pojavil nov protagonist, ki je s tem postal naslednji pretendent za prestol. To je bil Matildin sin Henrik. S kraljem Štefanom je Henrik leta 1153 sklenil sporazum v Wallingfordu, kjer ga je kralj priznal za svojega zakonitega naslednika. Po kraljevi smrti je Henrik leta 1154 v Angliji zavladal kot kralj Henrik II. in odprl pot uspešni kraljevi dinastiji Plantagenetov.
Ključne besede: anarhija, Anglija, kralj Štefan, Cesarica Matilda, Plantageneti
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavan razvoj Term Olimia v povezavi z razvojem turizma v občini Podčetrtek. Z začetkom izkoriščanja termalne vode v 50. letih 20. stoletja so današnje Terme Olimia postavile temelj za razvoj zdraviliškega turizma v občini Podčetrtek. Z večanjem bazenskih in prenočitvenih kompleksov se je turistični obisk večal, kar je vodilo do razširitve ponudbe in razvoja ostalih vrst turizma, kot so izletniški, rekreacijski, velneški, kongresni in poslovni turizem. V razvoj turizma so se na različne načine s svojo ponudbo vključevali tudi manjši in večji lokalni akterji s področja kulinarike, popoldanske obrti, prenočišč, organizacije dogodkov ipd. Od leta 2000 naprej je turistična ponudba v občini postala še širša s pomočjo novih rekreacijskih objektov, sprehajalnih, kolesarskih in učnih poti, kulinaričnih doživetij in ogledov okoliških znamenitosti. Posodobili so tudi prometno infrastrukturo. Veliko novosti in razširitev je bilo v tem obdobju zaslediti tudi v samih Termah Olimia. Kljub temu da Podčetrtek ne sodi med največje slovenske občine, ga glede na število obiskovalcev lahko uvrstimo med najbolj obiskane občine. Širitev turistične ponudbe je v zadnjih letih pripeljala do tesnega povezovanja z občinama Bistrica ob Sotli in Kozje, s katerima oblikuje obsoteljsko turistično regijo. Drugi del magistrskega dela se je nanašal na učno pot, namenjeno učencem 9. razreda osnovne šole s pomočjo aplikacije Actionbound, skozi katero učenci spoznajo naselje Podčetrtek in pomembe turistične prvine za razvoj te dejavnosti.
Ključne besede: turizem, občina Podčetrtek, Terme Olimia, zdraviliški turizem, obsoteljska turistična regija
Objavljeno v DKUM: 09.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,38 MB)

Opis: Bolniki z depresijo lahko izkazujejo resne kognitivne motnje, ki lahko trajajo dlje časa kljub zdravljenju z zdravili in psihoterapevtski obravnavi. Oslabljeno kognitivno funkcioniranje ni omejeno zgolj na akutno fazo depresije, ampak vztraja tudi v obdobjih remisije ter se poslabšuje s ponavljajočimi se epizodami. Kognitivni primanjkljaji, povezani z depresijo, prav tako napovedujejo raven vsakodnevnega in psihosocialnega funkcioniranja in so pomemben dejavnik pri vzdrževanju začaranega kroga depresivne simptomatike. Kognitivna remediacija predstavlja obetavno metodo za obravnavo kognitivnih primanjkljajev pri depresiji in navadno vključuje trening kognitivnih funkcij in razvoj kognitivnih strategij ter je namenjena izboljšanju kognitivnega funkcioniranja ali kompenzaciji oslabljenih kognitivnih funkcij v vsakdanjem življenju. Cilj doktorske študije je bil oceniti učinkovitost kognitivne remediacije na vzorcu depresivnih udeležencev. Bolniki (N = 50) z depresijo so bili naključno razporejeni v aktivno ali kontrolno skupino. Aktivna intervencija (računalniško podprta kognitivna remediacija) je obsegala 15 sej s programsko opremo CogniPlus; prav tako so bili udeleženci eksperimentalne skupine vsak teden deležni verbalne seje, namenjene prenosu kognitivnih veščin v resnične situacije. Vsi udeleženci so pred in po kognitivni remediaciji opravili nevropsihološko testiranje. Glavna področja intervencije so bila pozornost, verbalni in vizualni spomin ter izvršilne funkcije; ocenjevali smo tudi učinek daljnega transferja in generalizacije na prilagoditvene sposobnosti. Poleg kratkoročnega učinka kognitivne remediacije nas je zanimal še dolgoročni učinek, ki smo ga preverjali v obdobju treh mesecev po zaključenem programu v obliki samoocene. Naši rezultati kažejo, da je kognitivna remediacija lahko učinkovita metoda za obravnavo kognitivnih motenj pri depresiji, in sicer je eksperimentalna skupina po intervenciji dosegala višje rezultate kot kontrolna skupina na področju verbalnega in vizualnega spomina, pozornosti, delovnega spomina, fluentnosti in izvršilnih funkcij. Opisanega napredka ne moremo pripisati izboljšanju razpoloženja, saj eksperimentalna skupina po intervenciji ni poročala o morebitnem zmanjšanju depresivne simptomatike. Eksperimentalna skupina je po intervenciji poročala o napredku na področju prilagoditvenih funkcij, ki je vztrajal tudi v obdobju trimesečnega spremljanja. Podobno je vztrajal učinek s področja vedenjske regulacije, a je med spremljanjem izginil pozitivni učinek metakognitivnih sposobnosti. Kognitivna remediacija predstavlja eno izmed možnosti izboljšanja kognitivnega in globalnega delovanja pri bolnikih z depresijo. Psihosocialna rehabilitacija depresivnih bolnikov bi morala vključevati tudi intervencije, ciljane na kognicijo, saj le-ta neposredno ali posredno krepi bolnika in ga motivira za boljše delovanje; izboljšanje kognitivnih funkcij pa vodi v splošno višjo zmogljivost bolnika.
Ključne besede: depresija, kognitivne funkcije, kognitivna remediacija, prilagoditvene sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 22.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,61 MB)

Opis: Despite extensive literature emphasizing the role of education in promoting engagement in environmental movements, international comparative research has yet to fully elucidate the mechanisms underlying this relationship. Using data from 44,100 respondents across 28 countries in the ISSP's fourth environmental module, we demonstrate that individuals' willingness to pay for environmental protection (WTP) partially mediates the relationship between education and environmental public sphere behavior (PSB). Furthermore, drawing on the Quality of Government literature, we show that the link between education and WTP is significantly stronger in countries with low corruption levels, a pattern that extends to the indirect effect of education on PSB. Although the magnitude of this effect is reduced, the direct positive association between education and PSB persists even in high-corruption contexts. These findings underscore the transnational importance of education in shaping environmentally significant attitudes and behaviors, as well as the crucial role of corruption in moderating how education translates into both WTP and PSB.
Ključne besede: politic sphere behaviour, environmental activism, education, moderated mediation analyses, multilevel model
Objavljeno v DKUM: 16.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse. Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije. Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (8,20 MB)