SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 5994
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Kompetence vodij v domovih za ostarele v Sloveniji
Dejan Marinčič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Ključne besede: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

52.
Vloga karierne orientacije v terciarnem izobraževanju
Tina Radovanovič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes se študentje ob vstopu na trg dela soočajo z vse večjimi zahtevami delodajalcev. Takrat ugotovijo, da jim primanjkuje določenih znanj, sposobnosti in izkušenj, ki bi jih lahko pridobili v času študija. A tekom le-tega se s samo karierno orientacijo ne ukvarjajo. Tako zamudijo številne priložnosti, ki jih zanje organizirajo različne institucije. Najbolj aktivne so izobraževalne ustanove, kjer delujejo karierni centri, ki organizirajo delavnice, sejme, seminarje, predavanja ipd. Nudijo tudi brezplačno karierno svetovanje. Študentje se začnejo zavedati pomena karierne orientacije prepozno, kar lahko zmanjša njihovo možnost uspeha pri zaposlitvi in nadaljnji karieri. V diplomskem delu smo raziskali, ali študentje poznajo institucije, ki delujejo na področju karierne orientacije, in v kolikšni meri te institucije vplivajo na karierno orientacijo študentov. Poleg tega nas je zanimalo tudi, koliko so študentje aktivni na področju karierne orientacije in kakšni so njihovi plani za karierno pot. Raziskavo smo izvedli med študenti Fakultete za organizacijske vede. Dobljene rezultate smo analizirali s statističnim programom SPSS in jih v razpravi interpretirali ter komentirali. Ugotovili smo, da se študentje zavedajo pomembnosti karierne orientacije, vendar pa na tem področju vseeno niso aktivni.
Ključne besede: Kariera, Karierna orientacija, Vloga karierne orientacije, Karierna pot, Institucije
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

53.
Motivacija zaposlenih za izobraževanje v podjetju Mariborski vodovod d.d.
Simona Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Med glavna vprašanja, ki se dandanes zastavljajo spada, kako motivirati zaposlene, da bodo vestno in zadovoljivo, ter seveda z zadovoljstvom opravljali svoje delo in se tudi izobraževali ter predvsem, da se bodo v svojem delovnem okolju kar najbolje počutili. Diplomskega dela smo se lotili z namenom, da ugotovimo, kakšna je motiviranost odraslih za izobraževanje. Diplomsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. Prva tri vsebujejo teoretični del, zadnji dve poglavji pa raziskovalni del. V prvem uvodnem delu naloge smo opredelili problem, ki ga bomo raziskali. Predstavili smo okolje raziskave, to je Mariborski vodovod d. d., ter predpostavke, omejitve in metode dela. V drugem poglavju smo predstavili pojem motivacija, motivacijske teorije, motivacijske dejavnosti, motiviranje na delovnem mestu in motivacija za izobraževanje. V tretjem delu smo opredelili izobraževanje ter pomen in cilje izobraževanja zaposlenih. V četrtem delu naloge smo predstavili namene in cilje raziskave, metode ter analizo rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo. V petem-zadnjem poglavju je zapisan sklep diplomske naloge.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, odrasli
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (643,53 KB)

54.
Vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X
Nina Pazlar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo definicij in pogledov različnih avtorjev predstavili organizacijsko kulturo, zadovoljstvo zaposlenih in prisotnost čustev v organizaciji. Z raziskavo smo preverili, ali organizacijska kultura vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in v kakšni meri so na delovnem mestu prisotna čustva. Kot podlago za raziskavo smo uporabili raziskovalni projekt GLOBE, enega večjih projektov na področju raziskovanja organizacijske kulture. S pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika smo v prvem delu anketirance spraševali o obstoječem stanju v podjetju, pri tem pa smo uporabili devet dimenzij organizacijske kulture: odnos do moči, izogibanje negotovosti, družbeni kolektivizem, skupinski kolektivizem, enakopravnost spolov, odpornost, usmerjenost v prihodnost, usmerjenost v uspešnost in človečnost. V drugem delu smo od anketirancev želeli izvedeti, kako in v kolikšnem obsegu se na delovnem mestu kaže prisotnost čustev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so skupinski kolektivizem, odpornost zaposlenih, usmerjenost v prihodnost in usmerjenost v uspešnost tiste dimenzije organizacijske kulture, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da zadovoljni zaposleni na splošno izražajo pozitivno naklonjenost do podjetja in svojih sodelavcev, medtem ko so nezadovoljni zaposleni nenaklonjeni svojim sodelavcem in se na delovnem mestu pogosto soočajo s pojavom jeze.
Ključne besede: Organizacijska kultura, projekt GLOBE, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, čustvena inteligenca.
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

55.
Usposabljanje in delovanje strokovnih smučarskih kadrov na področju Republike Slovenije
Timi Gašperin, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali izvajanje usposabljanja za pridobitev strokovnega naziva Učitelj alpskega smučanja I. stopnje. Organizacijo in izvedbo tečaja smo razčlenili po postavkah kurikuluma in vsak del obravnavali posebej. Poskušali smo poiskati kar najboljši način izvedbe tečaja, združen z obstoječim izvajanjem usposabljanj na področju alpskega smučanja. Glavi cilj naloge je pomoč organizatorjem tečajev z informacijami, ki jim bodo v pomoč pri organizaciji in izvedbi usposabljanj najnižje stopnje. Najpomembnejša izhodišča naloge so vezana na cilje usposabljanja, izvajalce tečajev, izbiro učne snovi, na organizacijske oblike in metode, ki so potrebne za kakovostno izvedbo usposabljanja. Osnovni cilj posodobljenih načinov dela ter ustreznega marketinškega pristopa je pridobitev večjega števila kandidatov in končno višja kvaliteta dela učiteljev smučanja. Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela, večino potrebnih podatkov pa smo pridobili v pisarni ZUTS Slovenije, pri vodstvu ZUTS Slovenije in preko članov demonstratorske vrste za alpsko smučanje. Ugotovili smo, da je program usposabljanja poteka na ustrezno kakovostni ravni, v skladu s teoretičnimi načeli, kar pa žal ne zadostuje potrebam prakse, saj so tečaji usposabljanja prekratki, da bi lahko udeleženci dosegli dovolj visoko kakovost. Potrebe na terenu namreč tudi na nižjih stopnjah usposabljanja zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti pri učiteljih smučanja. Določen problem predstavlja tudi smučarsko znanje kandidatov, ki se kaže, da je generalno slabši kot v preteklosti. V prihodnosti bi rešitev lahko bila v združevanju obstoječih programov usposabljanja, kjer bi združili prvo in drugo stopnjo ter tako prešli v dvostopenjski sistem usposabljanja. Določeni elementi kurikuluma so si med tečaji lahko precej različni, vendar sklepamo, da je tako v največjo korist udeležencem. Ker je smučanje šport v naravi, lahko vremenski dejavniki precej spremenijo pogoje dela. Enako je z obiskanostjo smučišča. Tečaji se med seboj razlikujejo tudi v ceni, saj se odvijajo na različnih lokacijah.
Ključne besede: • kurikulum, • tečaj alpskega smučanja, • organizacija.
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1010,25 KB)

56.
The importance of business model factors for cloud computing adoption
Kristina Bogataj Habjan, Andreja Pucihar, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: Bringing several opportunities for more effective and efficient IT governance and service exploitation, cloud computing is expected to impact the European and global economies significantly. Market data show that despite many advantages and promised benefits the adoption of cloud computing is not as fast and widespread as foreseen. This situation shows the need for further exploration of the potentials of cloud computing and its implementation on the market. The purpose of this research was to identify individual business model factors with the highest impact on cloud computing adoption. In addition, the aim was to identify the differences in opinion regarding the importance of business model factors on cloud computing adoption according to companies’ previous experiences with cloud computing services. Methodology: Based on literature review, prior research results, and interviews with cloud computing providers and users, a research model was developed. Statistical analysis focused on identification of factors’ importance on cloud computing adoption and differences in opinions according to respondents’ previous experiences with cloud computing services. The study was done among 80 companies and five major cloud computing providers in Slovenia. Results: The research results reveal statistically significant differences in opinions on the importance of cloud computing business model factors according to respondents’ previous experiences with cloud computing services. The results can provide orientation for redesign or innovation of existing business models towards the creation of a customer-oriented business model for the more successful exploitation of cloud computing services and business opportunities. For potential users, the findings represent guidelines for the successful adoption of cloud computing services. Conclusions: In our research, the investigated business model factors could be classified into so-called “business model organizational factors”, as they primarily need to be considered by cloud service providers when defining or innovating their business models. For future research, the model should also include the impact of environmental factors, such as Competition, Business Partners, Legislation, Economic Situation, in order to investigate their impact on cloud adoption.
Ključne besede: cloud computing adoption, SaaS, IaaS, business model factors
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 74; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

57.
Organizational learning supported by machine learning models coupled with general explanation methods
Marko Bohanec, Marko Robnik Šikonja, Mirjana Kljajić Borštnar, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: The process of business to business (B2B) sales forecasting is a complex decision-making process. There are many approaches to support this process, but mainly it is still based on the subjective judgment of a decision-maker. The problem of B2B sales forecasting can be modeled as a classification problem. However, top performing machine learning (ML) models are black boxes and do not support transparent reasoning. The purpose of this research is to develop an organizational model using ML model coupled with general explanation methods. The goal is to support the decision-maker in the process of B2B sales forecasting. Design/Methodology/Approach: Participatory approach of action design research was used to promote acceptance of the model among users. ML model was built following CRISP-DM methodology and utilizes R software environment. Results: ML model was developed in several design cycles involving users. It was evaluated in the company for several months. Results suggest that based on the explanations of the ML model predictions the users’ forecasts improved. Furthermore, when the users embrace the proposed ML model and its explanations, they change their initial beliefs, make more accurate B2B sales predictions and detect other features of the process, not included in the ML model. Conclusions: The proposed model promotes understanding, foster debate and validation of existing beliefs, and thus contributes to single and double-loop learning. Active participation of the users in the process of development, validation, and implementation has shown to be beneficial in creating trust and promotes acceptance in practice.
Ključne besede: decision support, organizational learning, machine learning, explanations
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 69; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

58.
Homecare service providers as an organizational form of support for the elderly
Polona Šprajc, Iztok Podbregar, Alenka Brezavšček, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: Different studies have highlighted health care allocation problems in Slovenia that indicate the increased need for homecare services for the elderly. It was also found that Slovenian municipalities differ dramatically in the availability of elder care services. A number of older people with diverse unmet needs for care remains. Therefore, the need for the establishment of an additional type of formal homecare services for the elderly exists. Design/Methodology/Approach: Although many positive effects of home elder care against institutional care are stressed in the literature, the results of many studies performed in recent years have indicated that accessibility of homecare for elderly in Slovenia remains scarce, and it is not equally accessible throughout the country. To mitigate this problem, a new organizational form called “elder homecare service provider” is indicated. The aim of the provider is to offer a variety of different services for the elderly (e.g. homemaking, social networking, transfer services, basic life needs, basic health services, etc.). The establishment of such an organization needs to be designed carefuly, while the unique characteristics and specific needs of the target population must be addressed to optimize desired outcomes. Results: The aim of the paper is to provide fundamental guidelines for the establishment of elder homecare service provider. All essential characteristics of such an organization are defined. To ensure an appropriate level of service quality, the primary focus is oriented towards the planning of personnel team capacity. For this purpose, the service provider was described using the stochastic queueing model, which enables service capacity optimization considering different performance measures. The usefulness of the model was illustrated with a numerical example, which has shown that the results obtained provide valuable information for decision support. Conclusion: The establishment of a homecare service provider network would have many positive effects on society in general. The quality of the everyday life of the elderly is expected to be improved considerably, particularly in the rural areas where a lack of institutional care support is reported. Guidelines proposed in the paper together with the quantitave model for planning of its optimal capacity provide useful information, which are especially relevant in the preliminary phase of the establishment of service providers.
Ključne besede: elderly, service provider, performance measures, capacity planning
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (569,19 KB)

59.
Selekcijski postopki v manjših podjetjih
Sara Golmajer, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ko se v podjetju pojavi potreba po novem kadru, podjetje želi kandidata za prosto delovno mesto dobiti na učinkovit način. V večjih podjetjih se s tem problemom ukvarja kadrovska služba, ki ima strokovno znanje s tega področja. Pri manjših podjetjih pa je zgodba malce drugačna, saj nimajo kadrovske službe ter so bolj omejeni s stroški ter znanjem. V prvem delu diplomske naloge se bomo spoznali s teoretičnimi osnovami. Pogledali bomo definicije pojmov, spoznali selekcijske procese in metode pridobivanja ter izbiranja kadrov, katera se uporabljajo podjetja. V drugem delu si bomo pogledali rezultate lastne ankete o selekcijskih postopkih v manjših podjetjih in na podlag teh rezultatov potrdili ali ovrgli tri predpostavljene hipoteze ter pogledali rezultate raziskave »Narava kadrovske dejavnosti v majhnih in srednje velikih podjetjih v Sloveniji«. Na koncu pa sledi predlog, kako izboljšati znanje oseb, ki v manjšem podjetju izvaja selekcijske procese.
Ključne besede: - Selekcijski postopki - Planiranje kadrov - Uvajanje - Kadrovska služba
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (773,52 KB)

60.
Motiviranje zaposlenih v podjetju Sij Acroni d.o.o.
Marina Đorđeski, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali motiviranost zaposlenih med generacijami. Skušali smo ugotoviti, kaj motivira posamezne generacije, ali obstajajo razlike v motiviranju generacij. Zanimalo nas je, ali mlajše generacije bolj motivirajo denarni dejavniki, starejše generacije pa nedenarni dejavniki. Rezultati naloge so odgovori na raziskovalna vprašanja. Samo zadovoljni in motivirani delavci lahko dosegajo dobre rezultate in pripomorejo k uspešnosti podjetja. Vseh zaposlenih ne moremo motivirati na isti način, ker je za vsakega posameznika pomembno kaj drugega. Različne generacije naj bi motivirali drugačni dejavniki in to bomo skušali v diplomski nalogi dokazati. Cilji diplomske naloge so podrobneje spoznati sam pojem motivacije in vse, kar sodi k njej. Cilj je pridobiti tudi nova znanja o generacijah. Če to dvoje povežemo skupaj, je razumljivo, da je cilj poiskati korelacije med njima dvema. V teoriji smo preučili motivacijo, motivacijske dejavnike, motivacijske teorije, generacije in generacijske razlike.
Ključne besede: motivacija, generacije, podjetje SIJ Acroni d.o.o.
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici