SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 5969
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Motivacija mladih za izobraževanje
Kaja Kustec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Motivacija, učenje in izobraževanje so dejavniki, ki grejo z roko v roki in brez katerih ne gre, ko si posameznik želi pridobiti potrebno znanje, s katerim bo kasneje opravljal želen poklic. V diplomskem delu nas je zanimala motivacija mladih, natančneje srednješolcev in študentov, za izobraževanje in učenje. Preučevali smo, kateri dejavniki motivacije vplivajo na odločitev za nadaljevanje izobraževanja in kateri potem mlade motivirajo, da to izobraževanje tudi končajo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo v prvem delu definirali izobraževanje, opisali njegov pomen in cilje ter opisali delovanje šolskega sistema v Republiki Sloveniji. V drugem delu smo definirali pojem motivacije in motiva, učne motivacije ter razliko med zunanjo in notranjo motivacijo. Predstavili smo tudi 17 dejavnikov motivacije, ki po našem mnenju najbolj motivirajo mlade za vpis v izbrano izobraževanje, 8 dejavnikov motivacije, ki jih motivirajo, da izbrano izobraževanje tudi končajo, torej da se učijo in 17 ovir, ki mlade demotivirajo in jih ovirajo pri učenju. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke mladih, ki so trenutno vključeni v srednješolsko ali študijsko izobraževanje, o pomembnosti dejavnikov motivacije, ki jih motivirajo za vpis v izbrano izobraževanje in tiste, ki jih motivirajo za dokončanje izobraževanja oziroma za učenje. Prav tako smo pridobili podatke o pomembnosti ovir, ki jih demotivirajo za učenje. Z analizo podatkov smo prišli do zanimive ugotovitve, da srednješolce za vpis na želeno srednjo šolo najbolj motivira njihov interes oziroma zanimanje za izbrano izobraževanje, študente pa pridobitev višje stopnje izobrazbe. Oboje za končanje izobraževanja najbolj motivira lasten interes, pri učenju pa srednješolce najbolj ovira nezanimiva snov, študente pa pomanjkanje časa. Na koncu diplomske naloge smo oblikovali sklepe in napisali rezultate.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, mladi, učenje
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

22.
Testiranje protireklamnih vtičnikov
Doroteja Vidmar, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali različne vrste spletnih oglasov in protireklamnih vtičnikov (ad blockerjev). Zanimalo nas je, kaj je privedlo do njihovega nastanka in priljubljenosti ter na kakšne načine delujejo. Teoretična spoznanja smo strnili in jih nato preverili v praksi, oziroma uporabili za izdelavo spletne strani, katere namen je testiranje delovanja protireklamnih vtičnikov s pomočjo oglasov. Gre torej za združitev oglasov in uporabnika, ki se oglasov izogiba. Hkrati želimo na spletni strani objavljati vsebino, vezano na področje blokiranja oglasov. Gre za koncept, za katerega predvidevamo, da bo pritegnil tako bralce kot tudi oglaševalce.
Ključne besede: protireklamni vtičnik, testiranje, oglaševanje
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (2,99 MB)

23.
Vzpostavitev digitalnega marketinga na primeru spletne trgovine www.krucefix.com
Matija Čemažar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Najprej smo se seznanili z literaturo in teorijo o spletni prodaji in digitalnem marketingu, zakonodaji, pravicah potrošnikov med nakupovanjem na spletu. S pomočjo tuje literature smo spoznali tudi vse najpomembneše metode in orodja, ki jih digitalni marketing ponuja. Vse teoretične ugotovitve in spoznanja smo predstavili v prvem delu naše naloge. Spletna prodaja in digitalni marketing postajata primarni vlogi v prodajno marketinških strategijah podjetij. Omogočata veliko izbiro različnih e-orodij in načinov komunikacije s končnimi strankami. Naše delo smo nadaljevali s predstavitvijo okolja obravnavanega podjetja Društva Destilarjev, njihovih izdelkov in spletnega pojavljanja njihove blagovne znamke Krucefix. Saj smo v teoretičnem delu spoznali, da se je pri vzpostavljanju digitalnega marketinga potrebno zavedati, da gre za celosten in zahteven proces, ki potrebuje skrbno načrtovane akcije in vodenje. V digitalnem svetu se trendi, orodja, taktike hitro spreminjajo, zato je potrebna stalna ažurnost, načrtovanje in spremljanje trendov. S pomočjo raziskovalnega vzorca, ki smo ga izvedli z uporabo spletnega orodja www.1ka.si. V izdelanem vzorcu smo pridobili veliko odgovorov na vprašanja kakšne so navade spletnih potrošnikov, kakšne izkušnje imajo s spletno prodajo na katerikoli spletni trgovini, zanimal nas je njihov odnos do vseh vrst različnih načinov spletnega oglaševanja, spletnega marketinga. Na podlagi podatkov zbranih z anketo smo izvedli analizo. Ugotovili smo, da je spletno nakupovanje v porastu prav za vse industrije oziroma podjetja. Na podlagi naše raziskove ugotavljamo, da so za vsebinski marketing v letu 2017 najbolj priljubljene video vsebine, da je večina anketirancev prisotnih na Facebook in Instagram socialnih omrežjih ter, da nekaj sodelujočih že pozna izdelke Društva Destilarjev. Okolje Društva Destilarjev smo dodobra spoznali. S poznavanjem okolja obravnavanega podjetja in na podlagi naše opravljene analize ter pridobljenega teoretičnega znanja. Smo sestavili skupek predlogov, implementacij in akcij digitalnega marketinga za obravnavano podjetje Društvo Destilarjev in njihovo spletno mesto www.krucefix.com.
Ključne besede: Spletna prodaja, Digitalni marketing, Krucefix, www.krucefix.com
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 39; Prenosov: 0

24.
Primernost SAP GBI za učenje operativnega planiranja proizvodnje avtomobilskih plaščev
Maja Podgoršek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali primernost učenja standardnega procesa planiranja SAP GBI za izvajanje procesa planiranja v referenčnem podjetju. S študijo SAP GBI, ki je namenjen osnovnemu učenju programa, smo pridobili vpogled v proces planiranja v tem programu in kako deluje. Nato smo na praktičnem primeru referenčnega podjetja raziskali njihov proces planiranja proizvodnje. Naredili smo posnetek procesa, in sicer v programu Aris Express z eEPC-diagramom. Bistvene razlike med obema procesoma smo analizirali in jih utemeljili. Ugotovili smo, da sta si procesa zelo različna. Proces planiranja SAP GBI je enostavnejši in nas nauči uporabe sistema SAP, medtem ko je proces planiranja referenčnega podjetja časovno in tehnično zahtevnejši. Kljub temu pridobljeno znanje pripomore k lažjemu učenju in je primerno za nadaljnje nadgrajevanje znanja, ni pa dovolj za takojšni začetek samostojnega dela v referenčnem podjetju.
Ključne besede: - planiranje, - SAP, - proizvodnja, - proces
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 1

25.
Razvoj kazalnikov kakovosti v pljučni kirurgiji
Aleksandra Jerič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi pljučne kirurgije. V delu smo z različnimi orodji managementa kakovosti prikazali sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, s katerimi lahko spremljamo uspešnost in učinkovitost procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč. V empiričnem delu smo s SIPOC metodo in procesnim modelom opisali klinično pot pacienta pri operaciji pljuč. Popis procesa zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč smo analizirali z analizo možnih napak in njihovih posledic – FMEA metoda. S pomočjo strokovne literature ter strokovnega zdravstvenega delavca smo identificirali možne napake, katere se v procesu zdravstvene nege lahko pojavijo. Z analizo anketnega vprašalnika smo za vsako napako z izračunanim povprečjem pridobili tri faktorje. Prvi faktor je verjetnost nastopa napake, drugi je teža napake in zadnji verjetnost odkritja napake. Zmnožek teh nam poda skupno tveganje potencialnih napak oziroma indeks pomembnosti napake (IP). S Pareto diagramom smo pridobili pet potencialnih napak, katere skupaj predstavljajo 21,82 % vseh indeksov pomembnosti. Kar pomeni, da pojav teh petih napak predstavlja najvišje tveganje pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege pacienta pri operaciji pljuč. Za vsako izmed petih napak z najvišjim indeksom pomembnosti smo izpeljali naslednje kazalnike kakovosti: • Število alergijskih reakcij na zdravila / 200 pljučnih operacij • Številno napak pri izpolnjevanju dokumentacije / 200 pljučnih operacij • Številno nepopolnih premedikacij zaradi nedosledno izpolnjenega temperaturnega lista / 200 pljučnih operacij • Število nedoslednih diagnoz, katerih posledica ja nepopolna anamneza pacienta / 200 operacij • Število pacientov s pnevmotoraksom zaradi lastne odstranitve drenaže / 200 pljučnih operacij Poudariti moramo, da je za zdravstvene ustanove pomembno, da kakovost svojih storitev neprestano spremljajo in izboljšujejo. Predlagamo, da torakalne klinike stalno spremljajo kazalnike kakovosti, pridobljene v tem delu. V primeru spremembe procesa nege predlagamo, da kazalnike kakovosti prenovijo po sistemu, ki je prikazan v tej nalogi. Ob enem pa je prikazan sistem za razvoj kazalnikov kakovosti, primeren tudi za vse ostale procese, ki se odvijajo v zdravstveni negi.
Ključne besede: Kakovost v zdravstvu, Kazalniki kakovosti, Kazalniki kakovosti v zdravstvu, FMEA metoda
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

26.
Kompetence vodij v domovih za ostarele v Sloveniji
Dejan Marinčič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Različna delovna mesta zahtevajo različne človekove kompetence. Določene kompetence so nam dane že ob rojstvu, nekaterih kompetenc pa se je mogoče priučiti. Pomembno je, da se zavedamo, da določena delovna mesta potrebujejo človeka, ki ima dobro razvite določene kompetence. Raziskali smo, katere kompetence imajo direktorji domov za ostarele v Sloveniji in kako zaposleni ocenjujejo kompetence svojih direktorjev. Raziskavo smo izvedli v 16 domovih za ostarele v Sloveniji. Od tega je bilo 9 državnih domov za ostarele in 7 zasebnih domov za ostarele s koncesijo. V raziskavi je sodelovalo 9 direktorjev javnih domov za ostarele ter 73 zaposlenih v javnih domovih, 7 direktorjev zasebnih domov za ostarele in 57 zaposlenih v zasebnih domovih. Skupaj torej 146 anketirancev. Za raziskavo smo uporabili dva vprašalnika. Prvi vprašalnik je bil namenjen samooceni kompetenc direktorjev domov za ostarele, drugi vprašalnik pa je bil namenjen zaposlenim v domovih za ostarele, da ocenijo kompetence svojih direktorjev. V teoretičnem delu opisujemo kompetence, ki jih razvrščamo na ključne, temeljne ali generične, delovno specifične in managerske kompetence. Po Staretu (2007) smo opisali tudi kompetenčni model vodenja in opisali sedem ključnih kompetenc, ki smo jih tudi raziskovali. V teoretičnem delu predstavljamo domove za ostarele v Sloveniji. Osredotočili smo se na javne domove v Sloveniji in zasebne domove v Sloveniji s koncesijo. Predstavili smo, kako so pravno urejeni in kako se financirajo. Opisali pa smo tudi vse domove, ki so sodelovali v raziskavi. Oblikovali smo sedem sklopov kompetenc in jim izračunali povprečne vrednosti. Te sklope kompetenc smo opredelili kot delovna prožnost, ustvarjalnost, vodenje, organizacijsko vzdušje, organiziranje, mreženje in realizatorske sposobnosti. Izračunali pa smo tudi kompetenčni profil vodij v domovih za ostarele v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da med kompetencami po sklopih vodij v javnih in zasebnih domovih ni statistično značilnih razlik, razen pri trditvi: težko me je spraviti s tira, lahko rečemo, da so razlike v povprečjih statistično značilne. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceni kompetenc vodij v javnih domovih smo ugotovili, da so pri dveh trditvah: prizadevam si za verodostojne informacije, ki jih obravnavam; predvidim posledice, bodoče spremembe na javnih zavodov, razlike v povprečjih statistično značilne, pri preostalih trditvah pa ni statistično značilnih razlik med tema dvema sklopoma. Pri oceni kompetenc po sklopih vodij z vidika zaposlenih v javnih domovih za ostarele in samooceno kompetenc vodij v zasebnih domovih smo ugotovili, da je naslednjih šest trditev statistično značilnih: zahtevnejše postopke znam racionalizirati; ravnam diplomatsko; spodbujam interdisciplinarno delo; iz velike količine informacij znam izluščiti ključne elemente; znam identificirati ključne osebe, ki imajo vpliv na odločanje; imam razvejane strokovne vezi, iz katerih črpam informacije, pri drugih trditvah za ta vzorec pa ni statistično značilnih razlik. Med sklopom vzorcev samoocene vodij v zasebnih domovih in med samooceno vodij v javnih domovih za ostarele v Sloveniji pa lahko rečemo, da sta dve trditvi: zaznavam priložnosti, ki jih drugi še ne opažajo; znam razbrati signale okolja, ki naznanjajo bodoče spremembe, statistično značilni. Za prihodnje raziskave predlagamo, da bi se čez nekaj let ponovila raziskava z istim vprašalnikom, saj bi tako lahko primerjali vzorce med seboj in bi ugotovili, ali se kompetenčni model spreminja skozi leta. Smiselno pa bi bilo narediti tudi raziskavo primerljivih socialnih domov in rezultate primerjati med seboj.
Ključne besede: Kompetence, Javni domovi za ostarele, Zasebni domovi za ostarele, Koncesija
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

27.
Vloga karierne orientacije v terciarnem izobraževanju
Tina Radovanovič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes se študentje ob vstopu na trg dela soočajo z vse večjimi zahtevami delodajalcev. Takrat ugotovijo, da jim primanjkuje določenih znanj, sposobnosti in izkušenj, ki bi jih lahko pridobili v času študija. A tekom le-tega se s samo karierno orientacijo ne ukvarjajo. Tako zamudijo številne priložnosti, ki jih zanje organizirajo različne institucije. Najbolj aktivne so izobraževalne ustanove, kjer delujejo karierni centri, ki organizirajo delavnice, sejme, seminarje, predavanja ipd. Nudijo tudi brezplačno karierno svetovanje. Študentje se začnejo zavedati pomena karierne orientacije prepozno, kar lahko zmanjša njihovo možnost uspeha pri zaposlitvi in nadaljnji karieri. V diplomskem delu smo raziskali, ali študentje poznajo institucije, ki delujejo na področju karierne orientacije, in v kolikšni meri te institucije vplivajo na karierno orientacijo študentov. Poleg tega nas je zanimalo tudi, koliko so študentje aktivni na področju karierne orientacije in kakšni so njihovi plani za karierno pot. Raziskavo smo izvedli med študenti Fakultete za organizacijske vede. Dobljene rezultate smo analizirali s statističnim programom SPSS in jih v razpravi interpretirali ter komentirali. Ugotovili smo, da se študentje zavedajo pomembnosti karierne orientacije, vendar pa na tem področju vseeno niso aktivni.
Ključne besede: Kariera, Karierna orientacija, Vloga karierne orientacije, Karierna pot, Institucije
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,17 MB)

28.
Motivacija zaposlenih za izobraževanje v podjetju Mariborski vodovod d.d.
Simona Krajnc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Med glavna vprašanja, ki se dandanes zastavljajo spada, kako motivirati zaposlene, da bodo vestno in zadovoljivo, ter seveda z zadovoljstvom opravljali svoje delo in se tudi izobraževali ter predvsem, da se bodo v svojem delovnem okolju kar najbolje počutili. Diplomskega dela smo se lotili z namenom, da ugotovimo, kakšna je motiviranost odraslih za izobraževanje. Diplomsko delo je sestavljeno iz petih poglavij. Prva tri vsebujejo teoretični del, zadnji dve poglavji pa raziskovalni del. V prvem uvodnem delu naloge smo opredelili problem, ki ga bomo raziskali. Predstavili smo okolje raziskave, to je Mariborski vodovod d. d., ter predpostavke, omejitve in metode dela. V drugem poglavju smo predstavili pojem motivacija, motivacijske teorije, motivacijske dejavnosti, motiviranje na delovnem mestu in motivacija za izobraževanje. V tretjem delu smo opredelili izobraževanje ter pomen in cilje izobraževanja zaposlenih. V četrtem delu naloge smo predstavili namene in cilje raziskave, metode ter analizo rezultatov, ki smo jih pridobili z anketo. V petem-zadnjem poglavju je zapisan sklep diplomske naloge.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, odrasli
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (643,53 KB)

29.
Vpliv organizacijske kulture na zadovoljstvo zaposlenih v podjetju X
Nina Pazlar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo definicij in pogledov različnih avtorjev predstavili organizacijsko kulturo, zadovoljstvo zaposlenih in prisotnost čustev v organizaciji. Z raziskavo smo preverili, ali organizacijska kultura vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in v kakšni meri so na delovnem mestu prisotna čustva. Kot podlago za raziskavo smo uporabili raziskovalni projekt GLOBE, enega večjih projektov na področju raziskovanja organizacijske kulture. S pomočjo standardiziranega anketnega vprašalnika smo v prvem delu anketirance spraševali o obstoječem stanju v podjetju, pri tem pa smo uporabili devet dimenzij organizacijske kulture: odnos do moči, izogibanje negotovosti, družbeni kolektivizem, skupinski kolektivizem, enakopravnost spolov, odpornost, usmerjenost v prihodnost, usmerjenost v uspešnost in človečnost. V drugem delu smo od anketirancev želeli izvedeti, kako in v kolikšnem obsegu se na delovnem mestu kaže prisotnost čustev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so skupinski kolektivizem, odpornost zaposlenih, usmerjenost v prihodnost in usmerjenost v uspešnost tiste dimenzije organizacijske kulture, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo ugotovili, da zadovoljni zaposleni na splošno izražajo pozitivno naklonjenost do podjetja in svojih sodelavcev, medtem ko so nezadovoljni zaposleni nenaklonjeni svojim sodelavcem in se na delovnem mestu pogosto soočajo s pojavom jeze.
Ključne besede: Organizacijska kultura, projekt GLOBE, zadovoljstvo zaposlenih, čustva, čustvena inteligenca.
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

30.
Usposabljanje in delovanje strokovnih smučarskih kadrov na področju Republike Slovenije
Timi Gašperin, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo analizirali izvajanje usposabljanja za pridobitev strokovnega naziva Učitelj alpskega smučanja I. stopnje. Organizacijo in izvedbo tečaja smo razčlenili po postavkah kurikuluma in vsak del obravnavali posebej. Poskušali smo poiskati kar najboljši način izvedbe tečaja, združen z obstoječim izvajanjem usposabljanj na področju alpskega smučanja. Glavi cilj naloge je pomoč organizatorjem tečajev z informacijami, ki jim bodo v pomoč pri organizaciji in izvedbi usposabljanj najnižje stopnje. Najpomembnejša izhodišča naloge so vezana na cilje usposabljanja, izvajalce tečajev, izbiro učne snovi, na organizacijske oblike in metode, ki so potrebne za kakovostno izvedbo usposabljanja. Osnovni cilj posodobljenih načinov dela ter ustreznega marketinškega pristopa je pridobitev večjega števila kandidatov in končno višja kvaliteta dela učiteljev smučanja. Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela, večino potrebnih podatkov pa smo pridobili v pisarni ZUTS Slovenije, pri vodstvu ZUTS Slovenije in preko članov demonstratorske vrste za alpsko smučanje. Ugotovili smo, da je program usposabljanja poteka na ustrezno kakovostni ravni, v skladu s teoretičnimi načeli, kar pa žal ne zadostuje potrebam prakse, saj so tečaji usposabljanja prekratki, da bi lahko udeleženci dosegli dovolj visoko kakovost. Potrebe na terenu namreč tudi na nižjih stopnjah usposabljanja zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti pri učiteljih smučanja. Določen problem predstavlja tudi smučarsko znanje kandidatov, ki se kaže, da je generalno slabši kot v preteklosti. V prihodnosti bi rešitev lahko bila v združevanju obstoječih programov usposabljanja, kjer bi združili prvo in drugo stopnjo ter tako prešli v dvostopenjski sistem usposabljanja. Določeni elementi kurikuluma so si med tečaji lahko precej različni, vendar sklepamo, da je tako v največjo korist udeležencem. Ker je smučanje šport v naravi, lahko vremenski dejavniki precej spremenijo pogoje dela. Enako je z obiskanostjo smučišča. Tečaji se med seboj razlikujejo tudi v ceni, saj se odvijajo na različnih lokacijah.
Ključne besede: • kurikulum, • tečaj alpskega smučanja, • organizacija.
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1010,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici