1. Proces uvajanja novo zaposlenih na Mestni občini LjubljanaIvana Popov Jovanović, 2020, magistrsko delo Opis: Delo zaposlenih na Mestni občina Ljubljana je v veliki meri odvisno od uporabe določenih računalniških programov, kot so Lotus Notes, Kadris, Mferac, Pobude meščanov ipd. Za usposabljanje zaposlenih, ki uporabljajo te programe, se izvajajo obdobni tečaji, vendar le enkrat do dvakrat na leto. To je predvsem težava za novo zaposlene, ki se tako lahko zanesejo le na dobro voljo in pomoč sodelavcev. Ti programi so tudi podvrženi obdobnim posodobitvam, kar predstavlja dodatno težavo za zaposlene. Zato smo se odločili, da to kompleksno področje poskušamo rešiti s pripravo digitalnega priročnika, ki bi predvsem novo zaposlenim omogočil čimprejšnje obvladovanje teh računalniških programov in vključitev v delovni proces. Istočasno bi se spremljale vse novosti pri programih in se samodejno dodajale v priročnik.
Poleg tega je bila načrtovana in izvedena anonimna spletna anketa, ki je imela za cilj ugotoviti izkušnje zaposlenih pri uvajanju ter tudi pridobiti določene splošne podatke o strukturi zaposlenih na MOL.
Ugotovljeno je, da ima Mestna občina Ljubljana nadpovprečno izobražene zaposlene, da je starostna struktura v povprečju aktivnega prebivalstva v Sloveniji, da je razmerje med zaposlenim 3:1 v korist žensk. Ugotovljeno je tudi, da 35 % novozaposlenih ni imelo pomoči pri uvajanju in da je za 34 % zaposlenih to bila prva zaposlitev.
Pripravljeni Priročnik bo posredovan kadrovski službi za distribucijo zaposlenim in uporabo. Na temelju raziskav bodo kadrovski službi podani predlogi o uvedbi onboardinga za novo zaposlene namesto dosedanjega načina uvajanja.
Ključne besede: uvajanje, onboarding, novo zaposleni, priročnik
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 29; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (4,73 MB) |
2. Upoštevanje energetskih in okoljskih vidikov pri razvoju napihljivih halAndromeda Kričej, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo skozi teoretično obravnavo in praktični prikaz analize stroškov ter energijske bilance obravnava energetske in okoljske vidike razvoja napihljivih hal v zadnjih letih. Zanimalo nas je, kako in na kakšen način je z energetskega in okoljskega vidika potekal razvoj napihljivih hal v zadnjem obdobju, hkrati pa smo želeli preveriti, zaradi katerih dejavnikov lahko danes rečemo, da so napihljive hale energetsko veliko bolj varčne in z okoljevarstvenega vidika veliko bolj okolju prijazne uporabnikom v primerjavi z napihljivimi halami nekoč.
V teoretičnem delu diplomskega dela so za lažje razumevanje obravnavane problematike najprej predstavljeni in opredeljeni nekateri osnovni pojmi in sestavni deli, povezani z napihljivimi halami. V teoretičnem delu je prav tako predstavljen zgodovinski razvoj napihljivih hal in razvoj različnih tehnologij delovanja in sistemov, ki predstavljajo bistven dejavnik energijskega izkaza napihljive hale in njenega okoljskega vidika.
V okviru praktičnega dela je bila izdelana energijska bilanca dveh napihljivih hal primerljivih velikosti, a izdelanima z dvema različnima tehnologijama. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da sodoben način gradnje napihljivih hal z uporabo najmodernejših principov izdelave omogoča izvedbo energijsko manj potratnih in okoljsko veliko bolj sprejemljivih objektov kot v preteklosti.
Ključne besede: napihljive hale, gradbeništvo, energetska bilanca, membranski sistemi, okolje
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 17; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Razvoj odločitvenega modela za izbiro mikro sončne elektrarne v gospodinjstvihBoris Čižman, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo aktualno področje obnovljivih virov energije (OVE) za pridobivanje električne energije, to je sončno sevanje. Glavni problem pri namestitvi sončne elektrarne je optimalna izbira in načrtovanje mikro sončne elektrarne (MSE) glede na različno porabo električne energije v posameznem gospodinjstvu v povezavi z geografsko lokacijo, lego objekta v prostoru in konstrukcijo stavbe. Poleg običajnih porabnikov električne energije imamo lahko v gospodinjstvu tudi druge porabnike, kot so električna vozila (EV) in toplotne črpalke (TČ) ali kaj tretjega. V magistrskem delu smo se osredotočili na poglobljeno analizo samega koncepta sončne elektrarne in predstavili pripadajočo programsko opremo in ustrezne podatke, ki so bili potem podlaga za ekonomsko-tehnični model. V nadaljevanju smo predstavili razvoj ekonomsko-tehničnega odločitvenega modela. Rezultati temeljijo na konkretnih izračunih upravičenosti nabave MSE v gospodinjstvu glede na vračilo investicije v okviru omejitev (največja dovoljena moč elektrarne, mikro lokacija, pozicija sončne elektrarne na objektu). Posplošen ekonomsko-tehnični odločitveni model omogoča bodočim uporabnikom – investitorjem optimalno izbiro MSE in vključuje tudi možnost investicije v EV in TČ. Predstavljene pa so tudi nadaljnje možnosti razvoja in ustrezna priporočila.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, mikro sončna elektrarna, fotovoltaika, odločitveni model, neto meritev, informacijski sistemi
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 19; Prenosov: 4
Celotno besedilo (3,42 MB) |
4. Redni letni razgovori administrativnih delavcev na fakultetah Univerze v MariboruTeja Per, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V okviru teoretičnega dela smo izvedli podroben pregled splošnega stanja na področju izvajanja rednih letnih razgovorov in njihov vpliv na nadaljnji razvoj kariere posameznika na podlagi študije različne literature. Opravili smo pregled različnih teorij posameznih avtorjev o definicijah razgovorov znotraj organizacij. Poskušali smo opredeliti pojme redni letni razgovor, sistem razvoja kadrov, vlogo vodje ter navedli prednosti in slabosti razgovorov. Podrobno smo opisali postopek priprave na razgovor zaposlenega tako s strani vodje kot s strani zaposlenega. V metodološkem delu smo izvedli analizi obstoječega stanja na področju izvajanja redih letnih razgovorov preko merjenja mnenj administrativnih delavcev zaposlenih znotraj posameznih fakultet članic Univerze v Mariboru. Na podlagi izvedene ankete kot primer dobre prakse predlagamo usposabljanje vodij za čim bolj učinkovito izvedbo rednih letih razgovorov. Hkrati predlagamo tudi večje sodelovanje vodje pri pojasnjevanju posameznih delovnih nalog in doseganju zastavljenih ciljev. Vodje bi morale ob začetku izvajanja rednih letnih razgovorov bolj podrobno opredelili posamezne delovne naloge, ki jih mora vsak zaposleni opraviti, določiti, po katerih standardih naj bi zaposleni delali, ter morale bi se tudi dogovoriti, katere so potrebne kompetence za opravljanje posameznega dela. Menimo, da v kolikor je zaposleni natančno seznanjen s svojimi nalogami, cilji in roki, je lahko pri svojem delu bolj učinkovit in motiviran. Predlagamo sprotno vpisovanje dogodkov in mnenj vodje v obrazec za zapisovanje kritičnih ter izjemnih dogodkov, kamor si vodja zapisuje tako napake kot tudi dosežke zaposlenega, in preko teh zapisov, ki jih opravi skozi leto, se lahko pred samo izvedbo razgovora tudi ustrezno pripravi.
Zelo pomemben element uspešne izvedbe rednega letnega razgovora je ustrezno usposobljena vodja za uspešno izvedbo razgovora ter priprava vodje na sam razgovor. Vodja bi morala zaposlenim predstaviti redni letni razgovor kot nekaj pozitivnega, kar bi omogočilo še več priložnosti za dosego zastavljenih ciljev, za reševanje problemov ter za povečevanje motivacije pri delu.
Ključne besede: redni letni razgovor, univerzitetna administracija, razvoj kariere, vloga vodje
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 17; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Motivacija zaposlenih za delo in izobraževanje v podjetju A1 slovenija, d.d.Zala Vertačnik, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema raziskavo v podjetju A1 Slovenija, d. d., glede motiviranosti zaposlenih za opravljanje dela in udeležbo na izobraževanjih. Predstavili bomo pojem motivacije, opisali različne motivacijske dejavnike in teorije, ki vplivajo na posameznike. V nadaljevanju bomo opredelili tudi pojem izobraževanja, motivacijo za izobraževanje zaposlenih ter ovire, s katerimi se srečujemo pri izobraževanju. Vsakega posameznika motivirajo drugačni dejavniki, zato morajo podjetja ugotoviti primerne in najbolj ustrezne načine motiviranja zaposlenih za opravljanje delo in izobraževanja, da bodo svoje cilje dosegli čim bolj učinkovito.
V sklopu raziskave smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika ugotovili, da se zaposleni zavedajo pomembnosti izobraževanja za opravljanje svojega dela in so za izobraževanje tudi primerno motivirani. Najbolj pomembna dejavnika motivacije za izobraževanje sta nadgradnja znanja ter možnost osebnega razvoja. Zaposlene pri udeležbi na izobraževanjih najbolj ovirajo nezanimiva izobraževanja in pomanjkanje časa. Na motivacijo za delo najbolj vplivata zanimivo delo ter dobri odnosi med sodelavci.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, zaposleni, motivacijski dejavniki
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 21; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,87 MB) |
6. Vizualizacija in analiza zdravstvenih podatkov iz javnih bazUroš Kolman, 2020, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava združevanje dveh različnih, javno dostopnih baz podatkov: porabo zdravil z vplivom farmacevtske industrije in klasifikacijo zdravil po ATC s klasifikacijo bolezni po mednarodnem vzorcu. V praksi sta omenjeni klasifikaciji povsem nepovezani, povezovanje klasifikacij pa pripelje do koristnih informacij s področij zdravstva, zdravljenja, zdravil. V ta namen smo pripravili pilotno bazo podatkov in pilotni sistem vizualizacije. Javno dostopne podatke smo črpali s spletnih strani WHO in NIJZ, jih prečistili in strukturirano uvozili v podatkovno bazo. S sistemom poslovne inteligence in s SAP orodjem za pripravo nazornih plošč Business Objects smo pripravili nadzorne plošče, ki nam podajo informacije s področja porabe zdravil, o aspektu zdravljenja določene diagnoze v povezavi s točno določenim zdravilom in primerjavo evropskih podatkov o boleznih. Z dobljenimi rezultati smo postavili temelje za razširitev in dodatni razvoj obsežnejšega sistema, ki lahko izhaja iz naše pilotne verzije.
Ključne besede: - vizualizacija podatkov
- interaktivne nadzorne plošče (dashboards)
- zdravstvo
- javno dostopne baze podatkov
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 60; Prenosov: 30
Celotno besedilo (3,52 MB) |
7. Model procesa samooskrbe pacientaMarija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 123; Prenosov: 29
Celotno besedilo (4,98 MB) |
8. Poznavanje dela zdravstveno vzgojnega centra med zaposlenimi v Osnovnem zdravstvu GorenjskeNika Teran, 2020, magistrsko delo Opis: Zaradi daljše življenjske dobe in modernega življenjskega sloga ljudi se je prevalenca kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) v svetu povečala. V Evropi so najpogostejši razlog (prezgodnje) smrti srčno-žilna obolenja. Z zdravstveno preventivo želimo (zdrave) ljudi opolnomočiti, naj prevzamejo skrb za svoje zdravje in se izognejo nastanku KNB oziroma njihov nastanek prestavijo na kasnejše življenjsko obdobje. V Sloveniji zato delujejo zdravstvenovzgojni centri (ZVC-ji), ki so organizirani na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo in opredelili promocijo zdravja in zdravstveno preventivo. Predstavili smo tudi organizacijo in delovanje ZVC-jev.
V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave poznavanja ZVC-jev med diplomiranimi medicinskimi sestrami v ambulanti družinske medicine (dipl. m. s. v ADM) in zdravniki, specialisti družinske oziroma splošne medicine (zdravniki, spec., druž. oz. spl. med.) v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 58 anketirancev.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo dipl. m. s. iz ADM pogostejše stike s timom ZVC kot zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. Najpogosteje uporabljen komunikacijski kanal je osebni razgovor, najredkeje se pošiljajo poštna sporočila. Dipl. m. s. v ADM in zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. v ZVC-je mesečno napotijo do pet pacientov, redko tudi več. Ugotavljamo, da je vzrok nizkega števila napotitev povezan s preobremenjenostjo zdravnikov, spec., druž. oz. spl. med., pri dipl. m. s. iz ADM pa je vzrok nezainteresiranost pacientov za vključitev.
Ugotovili smo, da vloga ZVC-jev še ni povsem prepoznavna in uveljavljena. Za celostno obravnavo pacientov in opolnomočenje ljudi, da naj prevzamejo skrb za svoje zdravje, bo v prihodnosti potrebno še več aktivnega sodelovanja med vsemi zaposlenimi, zato svetujemo, da se organizirajo redni mesečni sestanki in zdravstvenovzgojne delavnice tudi za zaposlene posameznega zdravstvenega doma.
Ključne besede: zdravje, preventivna zdravstvena dejavnost, diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinskega zdravnika, zdravnik, specialist družinske ali splošne medicine
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,36 MB) |
9. Ravnanje z elektronskimi odpadki in okoljem v podjetju IskratelSamo Kokalj, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjem času je zelo pomembno, kako se obnašamo do okolja. Varstvo okolja je pomemben pogoj za trajen in uspešen razvoj posameznika oz. družbe in tega se zavedajo tudi podjetja. Podjetja, ki bodo sledila dolgoročnim ciljem, povezanim z zniževanjem stroškov in zmanjševanju vplivov na okolje, bodo uspešna.
Teoretični del diplomskega dela predstavljajo osnovni pojmi, povezani z odpadki in odnosi med organizacijo in okoljem. Nekoliko podrobneje je predstavljeno področje električnih in elektronskih odpadkov. Drugi del sestavlja podrobna analiza posameznih vrst odpadkov ter količinsko stanje le-teh.
V empiričnem delu so prikazane količine posameznih vrst odpadkov, nastalih v podjetju, po posameznih letih za sedemletno obdobje. Analizirani so trendi gibanj za posamezne kategorije odpadkov v odvisnosti od uvedbe ukrepov, prav tako je vključena tudi analiza porabe električne energije. Iz analiz je možno zaključiti, da so trendi ugodni in da prizadevanja za zmanjšanje nastajanja odpadkov v podjetju dajejo oprijemljive rezultate. Treba pa je tudi v prihodnosti stalno iskati možnosti za izboljšave in nadgradnje.
Cilj diplomskega dela je analiza podjetja na področju ravnanja z odpadki in odnosa do okolja.
Ključne besede: podjetje, elektronski odpadki, varstvo okolja, standardi ravnanja z okoljem.
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 70; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,51 MB) |
10. |
