| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 6598
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preventivni ukrepi in ukrepi ob izbruhu nalezljivih bolezni v podjetjih
Elizabeta Kadunc, 2021, magistrsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so od nekdaj zaznamovale življenja ljudi in njihove navade. V novodobnem času smo v nekaterih panogah pozabili na pomembnost izvajanja preventivnih ukrepov in ukrepov ob izbruhu nalezljivih bolezni ter se nismo zavedali, kako močan vpliv lahko imajo te bolezni na gospodarstvo in človeka. Ob pojavu pandemije bolezni COVID-19 se zdi, da veliko podjetij ni bilo pripravljenih in niso imela določenih protokolov, kako se soočiti s tem tveganjem. Z magistrskim delom smo želeli raziskati, ali se v podjetjih v Sloveniji izvajajo kakršnikoli preventivni ukrepi za preprečevanje nalezljivih bolezni, kakšen pristop imajo, ko se pojavi nalezljiva bolezen, in kakšen odnos do njih imajo zaposleni. V prvem delu raziskave smo opravili pregled literature in obstoječe zakonodaje na področju nalezljivih bolezni, vezane na delodajalce in delavce. V drugem delu smo izvedli raziskavo z anketiranjem zaposlenih. Anketo smo izdelali na spletni strani 1ka.si in jo delili prek elektronske pošte in različnih družabnih omrežij. Po končanem anketiranju smo podatke uredili in postavili raziskovalne hipoteze, ki smo jih preverili s pomočjo statističnih preizkusov. Za izvajanje statistične obdelave smo uporabili program SPSS. Na osnovi rezultatov raziskave smo ugotovili, da so preventivne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni pred COVID-19 izvajali predvsem v panogah, kjer je to zakonsko določeno, po pandemiji pa je moč zaznati ukrepe v večini podjetij. Podjetja so se v večini držala izvajanja preventivnih ukrepov, ki so jih predpisali državni organi. Zaposleni v podjetjih so se v povprečju strinjali z ukrepi in jih upoštevali. V prihodnje bi bilo smiselno, da so podjetja bolje pripravljena na situacije, kot so nalezljive bolezni, saj smo bili priča, kako močno to lahko vpliva na njihovo delovanje. Med prioritete podjetij bi zato bilo smiselno uvrstiti skrb za zaščito pred nalezljivimi boleznimi
Ključne besede: nalezljive bolezni, preventivni ukrepi, COVID-19, zaposleni, podjetja
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Analiza konsolidacije informacijskih rešitev
Blaž Kastelic, 2020, magistrsko delo

Opis: Sodobni telekomunikacijski ponudniki se morajo hitro prilagajati spremembam na trgu, nuditi zanesljive storitve omrežja in učinkovito izvajati procese za podporo poslovanju. Prav zaradi tega so se v podjetju odločili izpeljati kompleksno transformacijo informacijskega sistema za podporo poslovanju. Konsolidacija poteka v skladu z načrtovano specifikacijo ter standardi in je ključna za celovito prenovo informacijskih rešitev. Vsebuje 5 glavnih vlog, ki smo jih opisali in analizirali. Poleg tega smo opisali tudi zaledne službe ki so temelj za celotno infrastrukturo informacijskega sistema. Rezultat dela je zagotoviti optimizacijo celotnega procesa, boljšo uporabniško izkušnjo ter povečati obseg elektronskega poslovanja. Prav tako delo opisuje tudi stanje pred prenovo in po njej, kjer smo s pomočjo metode dela – intervjuja, dobili odgovore na vprašanja, glede postopka vpeljave informacijskih rešitev, ter jih kasneje predstavili podjetju.
Ključne besede: informacijski sistem, podpora poslovnim procesom, konsolidacija, intervju
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Prenova spletne rešitve za izmenjavo podatkov o izdelkih s področja zdravja
Polona Košir, 2020, diplomsko delo

Opis: Vodilne veletrgovine z zdravili so leta 2008 zaradi potrebe po enolični identifikaciji izdelkov s področja zdravja v slovenskem prostoru ustanovile podjetje NENSI, d. o. o. Z uvedbo nacionalne enotne šifre izdelka – NENSI in izgradnjo NENSI baze podatkov je bila zagotovljena osnova za poenostavitev in avtomatizacijo procesov naročanja in dobave izdelkov. NENSI šifra izdelka je tako postala obvezen podatek v komunikaciji med uporabniki, kot so veletrgovine, lekarne, bolnišnice, dobavitelji in ostali kupci. Zaradi naraščajočega števila izdelkov in podatkov, ki jih je treba spremljati, se je pojavila potreba po vzpostavitvi enotne vstopne točke izdelka (EVTI). EVTI bo zajemala vse podatke o izdelku, ki jih potrebujejo posamezne veletrgovine pri prijavi izdelka in jih lahko zagotovi dobavitelj. Prek EVTI bodo vsi podatki zbrani na enem mestu in na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom. Za vzpostavitev EVTI je treba pripraviti seznam vseh potrebnih podatkov o izdelku, posodobiti spletni obrazec za vpis podatkov o izdelku in razširiti podatkovni model NENSI baze podatkov z dodatnimi atributi o izdelku in pripadajočimi šifranti. Veletrgovci pa bodo morali zagotoviti informacijsko podporo, ki bo omogočala avtomatiziran prenos podatkov o izdelku iz baze NENSI v njihove informacijske sisteme na osnovi NENSI šifre. S tem bo omogočen poenostavljen vpis podatkov o izdelkih tako za dobavitelje kot tudi za vse druge uporabnike.
Ključne besede: prenova spletne rešitve, izmenjava podatkov, izdelki, NENSI, enolična identifikacija
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Razvoj metodologije za avtomatično klasifikacijo elektronskih publikacij v univerzalno decimalno klasifikacijo – udk24112018
Matjaž Kragelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Čeprav so znanstveni in strokovni članki večinoma bibliografsko obdelani in imajo zapis v knjižničnem katalogu COBIB, ter s tem definiranega enega ali več vrstilcev iz sistema Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), je večina člankov, dostopnih prek portala Digitalne knjižnice Slovenije, predvsem s področja kulture (starejši članki iz revij in časopisov), ki takšnega zapisa nimajo. Na spletnem mestu Digitalne knjižnice Slovenije je mogoče preiskovanje dokumentov zgolj po polnem besedilu. To je trenutno najboljše orodje za preiskovanje starejših besedil, a uporaba in preiskovanja publikacij na tak način, zaradi pomanjkljivosti (slabša kvaliteta razpoznave besedila v časopisih in revijah starejšega tipa, uporaba stare slovenščine, itd.) in prevelikega števila vrnjenih zadetkov pri iskanju, ne nudi sodobne uporabniške izkušnje in uporabniku otežuje delo. Osnovni problem, ki ga naslavljamo v disertaciji je pomoč pri bibliografski obdelavi besedil, ki je še vedno v rokah človeških ekspertov. Izhajamo iz teze, da je s pomočjo metod strojnega učenja možno avtomatsko klasificirati besedila v ustrezen UDK vrstilec in s tem podpreti človeka pri bibliografski obdelavi zapisov. V ta namen smo po pristopu načrtovanja in razvoja razvili klasifikacijski model, ki smo ga uporabili za klasificiranje starih besedil, ki so bila doslej klasificirana večinoma zgolj posredno, preko klasifikacije celotne revije oz. časopisa, kot na primer "Časopisi. Tisk. Novinarstvo". V disertaciji smo razvili klasifikacijski model s pomočjo metod strojnega učenja, s katerimi smo uspeli avtomatsko klasificirati kakršnokoli besedilo s pomočjo Univerzalne decimalne klasifikacije. Med tehnikami strojnega učenja smo se poslužili nenadzorovanega in nadzorovanega učenja. V prvem koraku smo nad manjšo množico podatkov (900 člankov) nenadzorovano učenje uporabili za preverjanje sorodnosti med dodeljenimi UDK vrstilci s strani bibliotekarjev in izgrajenimi gručami s strani algoritma. V drugem koraku smo nad celotnim korpusom znanstvenega časopisja Digitalne knjižnice Slovenije (več kot 70.000 znanstvenih besedil) razvili klasifikacijske modele, kjer je bilo razmerje učne in testne množice je bilo 80/20 odstotkov. Ko smo potrdili uspešnost klasifikacijskih modelov nad znanstvenimi besedili, smo jih uporabili za klasifikacijo več kot 200.000 starejših besedil. Uporabili smo Naivni Bayesov klasifikator, Metodo podpornih vektorjev, Večslojni perceptron, Logistično regresijo in algoritem k najbližjih sosedov. Ustreznost klasifikacije starih besedil smo preverili s človeškimi eksperti – bibliotekarji. Potrdili smo domnevo, da lahko s pomočjo znanstvenih in strokovnih člankov, klasificiranih v UDK, v vsaj 80% primerov ponudimo avtomatsko določene UDK vrstilce za starejše gradivo, ki ni bibliotekarsko obdelano. Poudariti velja, da gre pri tem delu za človeško odločitev, testiranje s človeškimi eksperti, za oceno in presojo, ki lahko variira od odločevalca do odločevalca. Poleg oplemenitenja starejših besedil iz osemnajstega, devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja s vsebinskimi oznakami UDK vrstilcev, ima raziskava praktično moč v vsakodnevni rabi. Z gledišča podpore avtomatske klasifikacije publikacij pri vsakodnevnem delu bibliotekarjev, vidimo moč implementacije raziskave v informacijski sistem, ki je bibliotekarju sposoben v realnem času ponuditi izračunane predloge za določitev primernih klasifikatorjev publikacije, ki jo obdeluje. Bibliotekar lahko pridobi s strani stroja "drugo mnenje" pri procesu dodeljevanja UDK vrstilcev publikaciji, ki jo obdeluje. Hkrati je metodologija lahko uporabljena na različnih področjih in podatkovnih bazah ter klasifikacijskih sistemih, ne zgolj za dodeljevanje UDK vrstilcev.
Ključne besede: Umetna inteligenca, strojno učenje, podatkovno rudarjenje, Univerzalna decimalna klasifikacija, klasifikacija besedil
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 34; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

5.
Uporaba programskega orodja vMix za izboljšavo procesa video produkcije
Dragan Vuković, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo proces video produkcije različnih dogodkov z uporabo programskega orodja vMix. Namen dela je prikazati razlike med obstoječim načinom produkcije v medijski hiši in produkcijo z obravnavanim orodjem ter oceniti učinke morebitne vpeljave v redno uporabo. V nalogi so kratko opisane alternative orodju vMix in značilnosti tega orodja. Izdelan je splošni model procesa video produkcije, z diagramsko tehniko BPMN. Preizkus orodja vMix je obsegal testni prenos, novinarsko konferenco in športne dogodke. Na vseh testnih primerih uporabe orodja vMix ocene kažejo, da bi za približno isto oziroma sprejemljivo kakovost video produkcije medijska hiša imela nižje skupne stroške. Usposabljanje operaterjev za uporabo orodja vMix, ki že poznajo proces in tehnologijo, predstavlja minimalen napor in stroške.
Ključne besede: televizijski prenos, video produkcija, vMix, pretakanje, prenos v živo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

6.
Razvoj mobilne aplikacije za sprotno obveščanje o športnih rezultatih
Rok Koren, 2020, diplomsko delo

Opis: V tem delu predstavljamo razvoj mobilne aplikacije za sprotno obveščanje o športnih rezultatih. Aplikacija je zgrajena na platformi Apache Cordova s programskimi jeziki HTML, CSS in JavaScript z uporabo JavaScript knjižnice jQuery in vtičnika za obvestila. Podatke smo pridobili s spletne strani s športnimi rezultati in jih prikazali v svoji aplikaciji, znotraj katere se lahko tudi prijavimo na obvestila ob spremembi rezultata. Večja težava, ki smo jo morali rešiti, je pridobivanje besedila o športnih rezultatih s spletne strani. Za rešitev tega smo morali zaobiti CORS varnostno politiko in razviti program, ki športne rezultate loči iz kode celotne spletne strani.
Ključne besede: Cordova, Android, aplikacija, JavaScript, CORS, športni rezultati
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 46; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

7.
Vodenje in odločanje v zdravstveni negi gorenjske regije
Suzana Nikolić, 2020, magistrsko delo

Opis: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Ključne besede: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

8.
Karierna orientacija in položaj mladih na trgu dela
Lucija Časar, 2021, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem. V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem. Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
Karierni sistem in kompetence vodij v poklicnih gasilskih enotah
Marko Tomazin, 2021, magistrsko delo

Opis: Gasilstvo v Sloveniji definirano kot obvezna lokalna javna služba. Gasilski vodje, ki vodijo gasilske formacije, morajo biti kompetentni za izvajanje svojih nalog. Ker so bila nekdanja usposabljanja gasilskih vodij pred leti ukinjena, nove oblike pa kljub zakonodajnim zahtevam niso bile vzpostavljene, trpi strokovno delo, napredovanja se izvajajo le na podlagi staža, pridobljenih izkušenj ter subjektivnih kriterijev, kar ima za posledico odsotnost kariernega sistema v poklicnem gasilstvu. V nalogi smo preučili sedanji sistem napredovanj in usposabljanj vodij v poklicnem gasilstvu ter ga primerjati s tujimi praksami in kariernimi sistemi, v katerih vodje pridobijo ustrezne kompetence. Podatke analize smo primerjali s predvidenim 3-modulnim programom dopolnilnega usposabljanja gasilskih vodij, s katerim naj bi ti v prihodnje pridobili ključne kompetence za vodenje tako na intervencijah in vajah kot pri delu v enoti. Oblikovali smo predloge in nabor ukrepov, kako ob upoštevanju tako zatečenega stanja v enotah kot zahtev zakonodaje in predvidenih vsebin programov usposabljanja kar najbolje izpeljati usposabljanja ter s tem pripraviti dobre podlage za delo gasilskih vodij.
Ključne besede: gasilstvo, gasilski vodja, kompetence, karierni sistem
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (862,16 KB)

10.
Kompetence vodje pasjega hotela
Katja Podgoršek, 2020, magistrsko delo

Opis: Živimo v negotovih časih, spremembe so stalnica v današnjem vsakdanu, zato so ustrezno kompetentni in motivirani zaposleni, ki znajo uporabljati svoja znanja, veščine in kompetence tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nuja za obstoj in preživetje organizacij na trgu. V magistrskem delu govorimo o kompetencah, ki smo jih opredelili kot posamezna znanja, lastnosti in sposobnosti posameznika, ki jih le ta potrebuje za uspešno opravljanje dela na svojem delovnem mestu. Na primeru organizacije, ki se je odločila za razvoj profila kompetenc vodje, smo prikazali oblikovanje kompetenčnega profila za delovno mesto vodje pasjega hotela. S ciljem sistematičnega razvoja kompetenc in izboljšanja produktivnost smo organizaciji dali orodje za lažje prilagajanje spremembam ter še večjega zadovoljstva in zaupanja strank. Hkrati smo oblikovali primer dobre prakse na področju, ki je še dokaj neraziskano. Za oblikovanje kompetenčnega profila smo uporabili kvalitativno metodo in sicer smo v prvem koraku najprej dodobra spoznali in analizirali dotično delovno mesto ter s pomočjo pridobljenih podatkov oblikovali šest ključnih kompetenc za izbrano delovno mesto. Sledila je analiza 360 stopinj z namenom ocene kompetenc vodje. Rezultati analize so si bili kljub oceni s strani štirih različnih skupin ocenjevalcev enotni, in potrdili, da vodja hotela izkazuje ustrezno raven kompetenc glede na kompetenčni profil delovnega mesta.
Ključne besede: • Kompetenca, • Model kompetenc ali kompetenčni model, • Analiza 360 stopinj, • Varstvo psov, • Vseživljenjski razvoj (angleško: Life-span development).
Objavljeno: 14.01.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.94 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici