SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 3398
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Mešanice polisaharidno/sintetičnih gostil v reaktivnem tisku
Mateja Vrblač, Sonja Šostar-Turk, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Uporaba sintetičnih gostil daje odlično globino barvnih tonov v reaktivnem tisku in hkrati predstavlja tudi zanimivo alternativo alginatom, ki se uporabljajo danes. Za uporabo teh sistemov je zelo pomembno dobiti natančne informacije o občutljivosti na strižno hitrost in na elektrolite. Viskozne in viskoelastične lastnosti tiskarskih barvnih gošč iz alginatnih in sintetičnih gostil ter njihovih mešanic smo raziskovali in primerjali z rezultati tiska. Ugotovili smo, da občutljivost sintetičnih gostil na elektrolite lahko uravnavamo z dodatkom alginata. Mešanice gostil kažejo lastnosti med sintetičnimi in alginatnimi gostili in predstavljajo zanimivo alternativo.
Ključne besede: tekstilna industrija, tiskanje tekstilij, reaktivna barvila, alternativna gostila, alginat, poliakrilat, lastnosti gostil, kakovost odtisov, reologija, barvna metrika
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (904,48 KB)

82.
ITMA 2015: Déjà vu ali pomembne novosti na področju integracije procesov predenja in pletenja?
Zoran Stjepanović, 2016, strokovni članek

Opis: ITMA 2015 je bila velika in uspešna razstava tekstilne strojegradnje. Po številu razstavljavcev in obiskovalcev je presegla razstavo iz leta 2011. Ključna beseda zadnje izdaje sejma je bila trajnost, povezana s tekstilijami in procesi njihove izdelave. Ta izraz so v svojih konceptih in izvedenih strojnih rešitvah poskušali nazorno prikazati skoraj vsi razstavljavci. Ocenimo lahko, da ekološka ozaveščenost dobro sovpada s hibridnim konceptom predilno-pletilnih strojev, ki so jih na razstavi ITMA 2015 znova prikazali nemški podjetji Mayer & Cie. in Terrot ter tajvanski Pai Lung. Gre za izpopolnjene rešitve na razstavi ITMA 2011 prikazanih hibridnih strojev prve generacije. Hibridni proces omogoča izločitev dragih in energetsko zahtevnih procesov predenja in križ nega previjanja in čiščenja preje. Izdelana pletiva imajo v primerjavi z navadnimi bolj gladko površino in zaradi mehkeje vitih curkovnih prej bistveno mehkejši otip. Primerna so za izdelavo finih, kakovostnih vrhnjih oblačil, perila, majic, otroških oblačil in pižam.
Ključne besede: ITMA 2015, hibridni predilno-pletilni stroji, Mayer & Cie., Terrot, Pailung
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (522,00 KB)

83.
Vgradnja sekundarnega robota v robotsko celico
Aleks Javornik, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena vgradnja sekundarnega robota v že obstoječo celico. Robotska celica se nahaja na Fakulteti za strojništvo v Mariboru in vsebuje enega robota in eno obračalno mizo. Robotsko celico se uporablja v izobraževalne namene. Cilj diplomskega dela je izdelava pritrdilnega ogrodja, računalniško simuliranje delovnega prostora obeh robotov ter nato sama vgradnja robota KUKA KR 15 v realno robotsko celico.
Ključne besede: robotika, robotska celica, KUKA, ACMA
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (4,33 MB)

84.
Hitozan - vsestransko uporaben biopolimer
Simona Strnad, Olivera Šauperl, Lidija Fras, Anita Jazbec, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: Hitozan je skupno ime za veliko skupino hitinov, deacetiliranih do različnih stopenj. Sestavljen je pretežno iz 2-amino-2-deoksi-D-glukopiranoznih enot, povezanih z ß-1,4-vezjo. V preteklih tridesetih letih je doživel nesluten razvoj in se uspešno uveljavil na najrazličnejših področjih našega bivanja. Hitozan in njegovi derivati se že s pridom uporabljajo pri čiščenju voda, v farmaciji, medicini, kmetijstvu in prehrambni industriji ter ne nazadnje tudi v tekstilni industriji. Zaradi svojega naravnega izvora in dostopnosti ter kemične strukture, ugodne za nadaljnje modifikacije, pa je to biopolimer, ki nedvomno še vedno ogromno obeta.
Ključne besede: hitin, hitozan, biopolimeri, tekstilna vlakna, plemenitenje, medicinske tekstilije, medicina, farmacija, prehrana, ekologija, tekstilstvo
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (569,39 KB)

85.
Hidroliza reaktivnih barvil pri barvanju lanu v odvisnosti od vrste procesa
Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, Aleš Doliška, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Lanena vlakna (Linum ussitatissimum) spadajo v skupino naravnih celuloznih vlaken, njihova kakovost pa je odvisna od sorte lanu, postopkov ločevanja vlaken od drugih delov stebla, predobdelave, barvanja in postopkov plemenitenja. Kadar laneni izdelki zahtevajo vrhunske obstojnosti, uporabljamo za barvanje reaktivna barvila, ki jih odlikujejo razmeroma enostaven postopek barvanja, briljantni barvni toni ter zaradi nastanka kovalentnih vezi med vlaknom in barvilom tudi dobre mokre obstojnosti. Postopki predobdelave in beljenja lanenih vlaken vplivajo zaradi razgradnje primesi na hidrofilnost, hkrati pa tudi na fizikalno- kemijske in barvalne lastnosti vlaken. Kinetične in termodinamične zakonitosti procesa barvanja le-teh so odvisne tudi od kemijske strukture barvil, različnih tehnoloških postopkov in parametrov barvanja. Pogosto težavo pri barvanju z reaktivnimi barvili predstavlja močna obarvanost odpadnih barvalnih kopeli, kar je predvsem posledica hidrolize reaktivnih barvil med procesom barvanja. Zato smo se v raziskavi osredotočili na vpliv postopka barvanja (izčrpavanje in impregnacija) in reaktivnega sistema barvil na hidrolizo reaktivnih barvil pri barvanju lanene tkanine. Iz rezultatov dela izhaja, da je količina hidroliziranih in nevezanih barvil odvisna od vrste barvila, njegove kemijske strukture, velik pomen pa ima tudi primeren izbor postopka barvanja.
Ključne besede: lan, barvanje lanu, vinilsulfonska reaktivna barvila, bireaktivna barvila, hidroliza, spektroskopija, barvna metrika
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (405,58 KB)

86.
Funkcionalizacija tekstilij z nano $TiO_2$ in $SiO_2$ prevlekami
Nika Veronovski, Silvo Hribernik, Majda Sfiligoj-Smole, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: Funkcionalizacija različnih materialov z uporabo prevlek iz nanodelcev je v zadnjem času predmet mnogih raziskav, vendar pa to tehnologijo na tekstilnem področju uporabljajo le v omejenem obsegu, in to kljub njenemu velikemu potencialu. Članek zajema pregled raziskav s področja nanoprevlek vlaken z delci titanovega in silicijevega dioksida, treba pa je poudariti, da so prevleke iz drugih anorganskih nanodelcev na vlaknih prav tako pomembne, saj z njimi dosegamo nove funkcionalne lastnosti tekstilij.
Ključne besede: nanotehnologija, nanoprevleke, $TiO_2$, nanodelci, $SiO_2$, $SiO_2$ nanodelci
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (414,29 KB)

87.
Ergonomsko oblikovanje delovnih mest pri krojenju usnja
Darja Žunič-Lojen, Andrej Polajnar, Nataša Camlek, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen oblikovanja dela je prilagoditev delovnih mest, izdelkov, delovnih sredstev in delovnih postopkov obliki in gradnji človeškega telesa, telesnim meram, življenjskim dogajanjem v telesu, duševnim pojavom in gibalnim možnostim izvajalca dela. S tem želimo vsekakor razbremeniti delavca ter mu zagotoviti udobno in prijetno delovno okolje, kar bo imelo za posledico zadovoljnega delavca in večjo gospodarsko korist za podjetje. V članku je izvedena raziskava dela na delovnih mestih pri krojenju usnja in na podlagi dobljenih rezultatov so podani predlogi izboljšav. Raziskava na sistematičen način ugotavlja obremenitve in obremenjenosti delavca zaradi delovne naloge, zaradi delovnega okolja, toplotnih obremenitev, obremenitev vida in obremenitev zaradi hrupa. S prav tako ugotovljenim ergonomskim koeficientom pa smo dali možnost za izračun pravilne norme, ki upošteva dovoljene obremenjenosti delavca.
Ključne besede: ergonomija, oblikovanje delovnih mest, obremenitve, obremenjenosti, ergonomski koeficient, krojenje usnja
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,50 MB)

88.
Ekološke alternative v konvencionalnem postopku barvanja z reaktivnimi barvili
Sonja Šostar-Turk, Reinhold Schneider, Irena Petrinić, Rebeka Fijan, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi smo v tekstilni tovarni izbrali dve recepturi za barvanje bombažne tkanine z reaktivnimi barvili ter proučili količino in kakovost tekstilnih pomožnih sredstev. Recepture smo modificirali, da bi nevarne kemikalije nadomestili z ekološko prijaznejšimi produkti. KPK vrednosti so pokazale nižjo obremenitev izpiralnih odpadnih voda po barvanju bombaža z modificirano recepturo, kakor tudi višjo biorazgradljivost v primerjavi z izpiralnimi odpadnimi vodami po barvanju bombaža z nemodificirano recepturo, pri čemer je obstojnost barv ostala nespremenjena. Razen tega smo izvedli izboljšanje konvencionalnega izpiranja bombaža, barvanega z reaktivnimi barvili, po modificirani recepturi z uporabo inventivne tehnologije, imenovane "vroče pranje". Pri kontroli izpiralnega procesa se je pokazal prevladujoč vpliv temperature na lastnosti izpiranja barvila. Uporaba procesa "vročega pranja" po reaktivnem barvanju pomeni prihranek vode in časa ter izboljšanje barvnih obstojnosti.
Ključne besede: barvanje, reaktivna barvila, bombaž, vroče pranje, ekologija
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 12; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (279,73 KB)

89.
Določitev vzrokov porumenitve optično beljenih bombažnih pletenin
Karin Stana-Kleinschek, Severina Iskrač, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnovni namen raziskave je bil določiti veličine, ki so vzrok za porumenitev optično beljenjih pletenin. V raziskavi so bili analizirani že obstoječi madeži na pletenini, ki je bila tovarniško beljena in konfekcionirana (IR in UV/VIS spektrometrija). Nadaljnji namen raziskave je bil zasledovanje nastanka rumenih madežev pod vplivom različnih veličin: svetlobe, klimatskih pogojev, mazalnega olja, perkloetilena in spremne embalaže. Sprememba stopnje beline je bila zasledovana spektrofotometrično. Ugotovljeno je bilo, da je verjetni vzrok nastanka rumenih madežev tovarniško beljenih materialov mazalno olje ali njegovi razgradni produkti. Laboratorijska simulacija nastankov madežev, ki je bila izvajana sedem mesecev pod vplivom različnih veličin, ni povzročila nastanka karakterističnih rumenih madežev, prišlo pa je do padca stopnje beline. Od vseh analiziranih parametrov ima na spremembe stopnje beline največji vpliv mazalno olje pod vplivom svetlobe.
Ključne besede: tekstilna industrija, bombaž, pletenine, optično beljenje, porumenitev tekstilij
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (809,20 KB)

90.
Določanje prostega formaldehida na bombažnih tekstilnih substratih s pomočjo HPLC
Bojana Vončina, Nataša Majcen, Alenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Dominika Bezek, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Sproščanje formaldehida iz vrhunsko apretiranega materiala je za zdravje in varnost ljudi škodljivo zaradi morebitne kancerogenosti formaldehida. Natančnost standardne testne metode za določanje prostega formaldehida, Japan Law 112 je odvisna od vsebnosti formaldehida v vzorcu. Vsebnosti formaldehida pod 20 ▫$\mu$▫\g s to metodo ne moremo določiti. Zaznavanje nizkih vsebnosti formaldehida je pomembna predvsem na nekaterih področjih, kot so otroška oblačila, kjer bi lahko uporabili tekočinsko kromatografijo. Tekstilne substrate, obdelane z različnimi reagenti za zamreženje, smo ekstrahirali z vodo in prosti formaldehid določili z acetilacetonsko metodo. Rezultate, dobljene s standardno testno metodo, Japan Law 112, kjer smo uporabili UV/VIS spektrofotometer, smo primerjali z rezultati, dobljenimi s HPLC, kjer je separacija potekala na RP C 18 koloni in z vodo : $MeOH$ kot mobilno fazo. Meja detekcije in meja kvantitativne določitve je boljša z uporabo HPLC metode. Koncentracijsko območje pri HPLC metodi je od 0.3 ▫$\mu$▫g do 30 ▫$\mu$▫/g.
Ključne besede: tekstilni materiali, apretura, prosti formaldehid, UV/VIS spektrofotometer, HPLC
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (273,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici