SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 3405
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Uporaba tenziometrije za zasledovanje sorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken
Zdenka Peršin, Karin Stana-Kleinschek, Tatjana Kreže, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Zelo pomembna lastnost tekstilnih vlaken je njihova sposobnost navzemanja tekočin - njihova sorpcijska sposobnost. Za izboljšanje reaktivnosti regeneriranih celuloznih vlaken je običajno potrebna predobdelava, kot sta pranje in beljenje. Preizkušana viskozna in modalna ter liocel vlakna so enake kemične sestave, razlikujejo se v molekulski in nadmolekulski ureditvi. Razlike v sorpcijskih lasnostih neobdelanih in predobdelanih regeneriranih celuloznih vlaken smo zasledovali z alternativno metodo - tenziometrijo ter rezultate primerjali s klasično metodo zasledovanja hidrofilnosti. Tenziometrija je analizna metoda za določevanje površinske napetosti, stičnega kota ter adsorpcije. S pomočjo Powder Contact Angle metode smo določili kapilarno hitrost preskušanih vzorcev, na osnovi tega pa izračunali stični kot med trdno (vlakno) in tekočo (voda/heptan) fazo. S postopki predobdelave se sorpcijske lasnosti regeneriranih celuloznih vlaken bistveno izboljšajo, kar ugodno vpliva na nadaljne faze plemenitenja. Največjo sorpcijsko sposobnost navzemanja vode in s tem najnižji stični kot med neobdelanimi vzorci vlaken imajo viskozna vlakna (▫$\varphi 68,3^o$▫), največji stični kot (▫$\varphi 77,1^o$▫) pa modalna vlakna. Na izboljšanje sorpcijskih lastnosti ima največji vpliv predobdelava beljenje, kjer prav tako dosežejo najnižji stični kot beljenja viskozna vlakna (▫$\varphi 57,8^o$▫).
Ključne besede: tekstilna industrija, celulozna vlakna, plemenitenje, sorpcijska sposobnost, predobdelava, sorpcija, tenziometrija, regenerirana celulozna vlakna
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (445,89 KB)

62.
Uporaba kremenove mikrotehtnice za spremljanje adsorpcije biopolimerov
Aleš Doliška, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Uporaba polimerov naravnega izvora oziroma biopolimerov se v zadnjih letih povečuje, posebno na področju biorafinerije. Najobetavnejši biopolimeri so rastlinski polisaharidi, ki so potencialni materiali tudi za hidrokoloide in nove napredne naravne materiale. Velika količina potencialno uporabnih hemiceluloz se zavrže med proizvodnjo termomehanične pulpe (TMP) z odpadnimi procesnimi vodami. Hemiceluloze iz mehkega lesa, kot je smrekovina, so bile testirane kot material za proizvodnjo biorazgradljivih filmov in hidrokoloidov. Adsorpcija in stabilnost teh adsorbiranih hemiceluloznih filmov sta pomembna dejavnika v koloidni in prehranski kemiji. Ena od tehnik, s katerimi lahko spremljamo adsorpcijo v realnem času, je kremenova mikrotehtnica (QCM-D). V našem prispevku smo uporabili kremenovo mikrotehtnico za adsorpcijo hemiceluloz iz smrekovine na modelno površino polietilentereftalata (PET). Dodana sol je povečala stopnjo adsorpcije hemiceluloz na površino PET zaradi omiljenja odbojnih sil med negativno nabito površino PET in negativnimi skupinami v hemicelulozah.
Ključne besede: kremenova mikrotehtnica, hemiceluloze, termomehanična pulpa, galaktoglukomanan
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (216,69 KB)

63.
Tiskanje in dezeniranje v procesu brizgalnega tiska tekstilij
Mašenka Mikuž, Sonja Šostar-Turk, Petra Forte-Tavčer, 2008, pregledni znanstveni članek

Opis: V članku je prikazan pregled in trendi svetovne proizvodnje tekstilnega tiska, razvoj brizgalnega tiska tekstilij, primerjava tehnologije brizgalnega in filmskega tiska tekstilij in stroškovna primerjava. Predstavljene so vrste sodobnih digitalnih tiskalnikov. Razložen je potek digitalnega oblikovanja vzorcev in način prenosa v klasični filmski tisk.
Ključne besede: tiskanje tekstilij, digitalni tisk, brizgalni tisk tekstilij, filmski tisk, CAD CAM sistem, dezeniranje
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (998,94 KB)

64.
Thermal-mechanical sensory properties of hot-air welded textile transmission lines
Simona Jevšnik, Li Yi, Junyan Hu, Han Xiao, Wu Xinxing, Anthony Primentas, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Hot air welding technology is one of the new promising techniques for integrating conductive yarns on or into fabrics, besides weaving, knitting, printing, coating or inserting conductive yarns by the sewing and/or embroidery processes. A new issue related to the introduction of hot air welding technology for making e-textile transmission lines, i.e., the mechanical-thermal sensory properties of hot air welded e-textile transmission lines, is investigated in this study. Fabric Touch Tester (FTT) was used to evaluate thermal, compressive and bending properties of hot air welded transmission lines. The results show that the bending of welded fabric increased after hot air welding in both warp and weft directions. Furthermore, the maximum thermal flux and thermal conductivity of welded specimens decreased in comparison to the substrate fabric.
Ključne besede: textile transmission lines, hot-air welding, fabric touch tester, conductive yarns, e-textile transmission lines, thermal properties
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (235,01 KB)

65.
Tehnologija 3-D tiskanja oblačil v modnem oblikovanju
Tadeja Penko, 2017, strokovni članek

Opis: Področje modnega oblikovanja se je iz številnih razlogov dolgo upiralo vplivom tehnologije 3-D tiskanja. Izziv so velikost oblačil, potreba po fleksibilnosti in udobnosti, neusklajenost primernih materialov, kakor tudi velik modni trg, ki še vedno zaposluje velikansko število proizvodnih delavcev. 3-D tiskana oblačila so še vedno tiskana ekskluzivno in samo v kontekstu visoke mode. Vsebina članka zajema pregled uporabe tehnologije 3-D tiskanja v modnem oblikovanju. V uvodnem delu so predstavljeni začetki tehnologije 3-D tiskanja, postopek 3-D tiskanja in filtracija tehnologije na področju modnega oblikovanja. Uvodu sledi poglavje Razvoj 3-D tiskanih oblačil, kjer so kronološko predstavljena 3-D tiskana oblačila in njihovi oblikovalci. Poglavje se začne s predstavitvijo pionirjev na področju 3-D tiskanih tekstilnih oblik, Janne Kyttänen in Jiri Evenhuis, poleg njiju pa so predstavljeni tudi drugi modni oblikovalci, ki so v zadnjih letih vplivali na popularnost in razvoj tehnologije 3-D tiskanja v oblikovanju tekstilnih form in oblačil. Poleg predstavljenih oblikovalcev in njihovih 3-D tiskanih oblačil so na kratko predstavljene tudi tehnologije in materiali, iz katerih so oblačila nastala. Pregledu dosežkov 3-D tiskanja v modnem oblikovanju sledita predstavitev prednosti in slabosti uporabe tehnologije na področju modnega oblikovanja in sklep.
Ključne besede: modno oblikovanje, 3-D tiskanje, 4-D tiskanje, oblačila, tehnološke inovacije
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (404,56 KB)

66.
Študij strukturnih sprememb polietilen-tereftalatnih vlaken z ramansko spektroskopijo
Manja Kurečič, Majda Sfiligoj-Smole, Jože Grdadolnik, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Polietilentereftalatna (PET) vlakna so med procesom njihovega oblikovanja in preoblikovanja, med barvanjem, plemenitenjem in med drugimi procesi izpostavljena visokim temperaturam. Toplotna obdelava pri temperaturah nad temperaturo steklastega prehoda vpliva na kristaliničnost, dimenzije kristalitov, strukturno periodičnost, kristalino in amorfno orientacijo, itd. Strukturne spremembe PET vlaken, ki jih povzroči toplotna obdelava v vodnem mediju ali vročem zraku, smo proučili z ramansko spektroskopijo, ki postaja zelo pomembna tehnika za karakterizacijo kemijskih in fizikalnih lastnosti polimerov v tekstilni kemiji. Osredotočili smo se na določitev strukturnih sprememb, ki izvirajo iz konformacijskih prehodov etilenglikolnega dela PET. Rezultati kažejo, da toplotna obdelava povzroči spremembe v trans/gauche konformacijskem razmerju. Ugotovili smo, da ima temperatura močnejši vpliv kot uporabljeni medij.
Ključne besede: tekstilna vlakna, polietilen-tereftalat, struktura, toplotna obdelava, ramanska spektroskopija
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (419,00 KB)

67.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagenti
Severina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (645,54 KB)

68.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehida
Severina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Ključne besede: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (579,21 KB)

69.
Sol-gel/Ag coating and oxygen plasma treatment effect on synthetic wound fluid sorption by non-woven cellulose material
Zdenka Peršin, Tanja Pivec, Miran Mozetič, Karin Stana-Kleinschek, 2017, kratki znanstveni prispevek

Opis: Non-woven cellulose material was functionalized using two techniques, i.e. the coating with AgCl via sol-gel and oxygen plasma. The treatment effects were studied regarding the wound fluid adsorption potential using physiological saline, synthetic exudate and synthetic blood. Plasma treatment was most efficient since a significant improvement by absorbency rate and capacity was evident, less pronounced in case of synthetic blood. The combination of both treatments showed a similar trend, while the effects were less prominent, but still sufficient by managing fluid-associated as well as infected wounds.
Ključne besede: non-woven cellulose fabric, sol-gel, oxygen plasma, absorption, synthetic wound fluids
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (86,21 KB)

70.
Sanitarno-mikrobiološke preiskave bolnišničnih tekstilij, negovanih v pralnicah
Sabina Fijan, Sonja Šostar-Turk, Avrelija Cencič, 2004, izvirni znanstveni članek

Opis: V pralnicah se ne moremo izogniti obstoju mikroorganizmov v nečistem delu, saj zaradi izvora tekstilij vstopi v postopek pranja veliko število mikroorganizmov zelo različnega izvora, od fekalnih mikroorganizmov iz posteljnine do okuženih tekstilij iz različnih oddelkov bolnišnic, ki lahko vsebujejo različne vrste patogenih bakterij, gliv in virusov. Ker so uporabniki bolnišničnih tekstilij običajno bolniki s šibkim imunskim sistemom, jih moramo zaščititi pred okužbami iz slabo opranih tekstilij, zato oprane bolnišnične tekstilij ne smejo vsebovati povzročiteljev bolezni. Čeprav je v prvi vrsti pomembno, da ima postopek pranja razkuževalni učinek, je zelo pomembno tudi, da pri nadaljnji obdelavi opranih tekstilij (sortiranje, likanje, zlaganje, pakiranje) ne pride do rekontaminacije opranih tekstilij zaradi neustrezne higiene v čistem delu pralnice. V raziskavi smo v petih pralnicah bolnišničnih tekstilij izvedli sanitarno-mikrobiološko preiskavo opranih tekstilij na različnih kritičnih kontrolnih točkah v čistem delu pralnice in rezultate primerjali s tolerančnimi vrednostmi za bolnišnične tekstilije, ki jih je izdal RAL, nemški inštitut za zagotavljanje kakovosti in izdajanje certifikatov, in temeljijo na predpisih Robert-Koch inštituta. Iz rezultatov je razvidno, da je doseganje primerne stopnje higiene tekstilij v prvi vrsti odvisno od razkuževalnega učinka postopka pranja, kakor tudi od rednih ukrepov čiščenja in razkuževanja vseh površin, prostorov, tehnične opreme itd., ki pridejo v stik z opranimi tekstilijami in rednega izobraževanja osebja o pravilni higieni rok pri vzdrževanju higiene v pralnici.
Ključne besede: tekstilije, zagotavljanje higiene, pralnice, razkuževanje
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (492,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici