SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 3405
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Avtomatizacija preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja
Urban Remic, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljena avtomatizacija preusmeritvenega in dvižnega modula valjčnega transporterja. Avtomatizacija naprav je dandanes v industriji nepogrešljiva zaradi nenehnega spreminjanja procesov. V diplomskem delu je avtomatizacija izvedena s pomočjo PLK Siemens S7‒1200. Predstavljeno je načrtovanje vezja za krmiljenje motorjev, namestitev komponent za avtomatizacijo na modul, postavitev krmilja in vhodno izhodnih enot v elektro omarico ter pisanje programa industrijskega krmilnika. Cilj naloge je bil izdelati modul, ki bo deloval zanesljivo, varno, bo hitro prilagodljiv različnim tipom valjčnih transporterjev in bo primeren industrijskemu okolju.
Ključne besede: tehniška logistika, preusmeritveni modul valjčnega transporterja, avtomatizacija in analiza delovanja, Siemens S7‒1200, Machines simulator
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (3,73 MB)

52.
Projekt razvoja individualiziranega delovnega okolja
Rok Zdolšek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu bo predstavljen projekt razvoja individualiziranega delovnega okolja imenovanega DeskOne. Opisane bodo metode, ki so bile izvedene v sklopu razvoja izdelka, kot na primer »PD6 workshop«, »Brainstorming«, Metoda 6-3-5, itd. Hkrati bodo predstavljeni vsi rezultati, ki so bili doseženi v sklopu projekta in delo projektnega tima. Opisani bodo tudi začetni koncepti in končni koncept DeskOne.
Ključne besede: Projekt razvoja izdelka, delovno okolje, PD6 workshop, Brainstorming, metoda 6-3-5
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (1,62 MB)

53.
Zeta potencial PA 6
Robert Šoster, Nika Veronovski, Lidija Tušek, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi smo preučevali elektrokinetične lastnosti poliamida 6 v obliki (a) folije in (b) tekstilnega filamenta ob uporabi dveh merilnih celic. Merili smo potencial zaradi pretoka in iz tega določili zeta potencial (▫$\zeta$▫ v odvisnosti od pH vrednosti medija. Meritve na posameznem materialu smo preučevali s stališča ponovljivosti. S tem namenom smo opravili meritve na 10 preskušancih istega vzorca. Določili smo osnovne statistične pokazatelje ponovljivosti za ▫$\zeta$▫ pri pH 3 in 9 ter izoelektrično tocko. Metodo smo optimirali glede na čas nabrekanja v raztopini elektrolita pred meritvijo in maso materiala v cilindrični celici. Meritve v 0,001 M KCl na obeh vrstah materiala kljub različni nadmolekulski in površinski strukturi dobro sovpadajo. Krivulje ▫$\zeta$▫=▫$\zeta$▫(pH) imajo pričakovan potek. PA 6 kaže amfoterno naravo zaradi vsebnosti amino in karboksilnih skupin. V alkalnem mediju disociirajo karboksilne skupine, kar povzroči negativen ▫$\zeta$▫ (folija: (-32,9▫$\pm$▫ 1,6) mV, filament: (-35,2▫$\pm$▫2,0) mV pri pH 9). V kislem mediju kaže PA kationski značaj zaradi disociacije amino skupin (folija: (24,5▫$\pm$▫1,7) mV, filament: (15,1▫$\pm$▫1,1) mV pri pH 3). Izoelektrična točka, kjer je ▫$\zeta$▫ enak 0, se nahaja za folijo pri pH vrednosti 4,7▫$\pm$▫0,1, za filament pa pri 4,9▫$\pm$▫ 0,1.
Ključne besede: polimeri, poliamid 6, elektrokinetične lastnosti, potencial zaradi pretoka, zeta potencial, filament, folija
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (420,18 KB)

54.
Vrednotenje toplotnih lastnosti tekstilij in njihovih kombinacij
Damjana Celcar, Jelka Geršak, Harriet Meinander, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljeno vrednotenje toplotnih lastnosti ploskih tekstilij in njihovih kombinacij, namenjenih za poslovna oblačila, ki je potekalo v dveh delih. V prvem delu so bile raziskane toplotne lastnosti ploskih tekstilij ovrednotene na različnih merilnih napravah, ki omogočajo merjenje prehoda toplote in/ali prehoda vodne pare skozi plosko tekstilijo, in sicer s pomočjo toplotne plošče ter merilnih naprav Thermo Labo II in Permetest. V tem delu raziskave so bile raziskane povezave med lastnostmi ploskih tekstilij oziroma odvisnosti med posameznimi parametri toplotnih lastnosti analiziranih ploskih tekstilij, izmerjenimi na različnih merilnih napravah ter odvisnosti med toplotnimi lastnostmi in debelino tekstilije. V drugem delu raziskave so bile raziskane toplotne lastnosti kombinacij posameznih ploskih tekstilij in sicer s pomočjo toplotnega cilindra s simulacijo znojenja, ki omogoča merjenje prehoda toplote in prehoda vodne pare skozi tekstilije ali kombinacijo tekstilij. Za ta namen je bil raziskan vpliv klimatskih razmer in stopnje znojenja na toplo-tne lastnosti posameznih kombinacij ploskih tekstilij. Raziskava je pokazala, da med parametri toplotnega upora, izmerjenega s toplotno ploščo, ter merilnima napravama Permetest in Thermo Labo II, obstajajo statistično pomembne korelacije, in da med toplotnim uporom, določenim iz kvocienta debeline in toplotne prevodnosti, dobljene z merilno napravo Thermo Labo II ter toplotnim uporom, dobljenim s toplotno ploščo in z merilno napravo Permetest prav tako obstaja korelacija. Potrjeno je, da se z naraščajočo debelino materiala vrednosti toplotnega upora in upora proti prehodu vodne pare ploskih tekstilij povečujejo. Hkrati je bilo ugotovljeno, da različne klimatske razmere in stopnje znojenja vplivajo na toplotne lastnosti kombinacij ploskih tekstilij. Ugotovljeno je bilo, da so toplotne lastnosti, tj. suhi in evaporativni toplotni tok ter sposobnost prehoda vodne pare odvisne od klimatskih razmer oziroma temperaturnega gradienta med površino cilindra in temperaturo zraka, in da se z različno stopnjo znojenja, vrednosti evaporativnega toplotnega toka, korigiranega toplotnega upora in sposobnosti prehoda vodne pare spremenijo.
Ključne besede: ploske tekstilije, toplotne lastnosti, toplotno udobje, toplotna plošča, Thermo Labo II, Permetest, toplotni cilinder s simulacijo znojenja
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (544,95 KB)

55.
Vplivi in tveganja nanotehnologij in nanomaterialov na okolje in zdravje ljudi
Aljoša Košak, Marijana Lakić, Aleksandra Lobnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Razvoj nanomaterialov in njihova uporaba v tekstilstvu sta velika priložnost za izdelavo novih izdelkov z različnimi funkcionalnimi in tehnološkimi lastnostmi, vendar razvoj poleg priložnosti pomeni tveganja za okolje in zdravje ljudi v obliki nanoonesnaževanja ter toksičnih vplivov na žive organizme. V prispevku so obravnavani okoljski vplivi in zdravstvena tveganja nanomaterialov, ki se najpogosteje uporabljajo v tekstilstvu, kot npr. nanodelci srebra ($Ag$), silicijevega dioksida ($SiO_2$), titanovega dioksida ($TiO_2$), cinkovega oksida ($ZnO$), aluminijevega oksida ($Al_2O_3$), aktivnega oglja, nanoglina in ogljikove nanocevke (CNT).
Ključne besede: nanotehnologija, nanomateriali, življenjski cikel izdelka, nanodelci srebra, nanodelci silicijevega dioksida, nanodelci titanovega dioksida, nanodelci cinkovega oksida, nanodelci aluminijevega oksida, nanoglina, ogljikove nanocevke, toksičnost
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (513,85 KB)

56.
Vpliv vrste in tipa šiva na nabiranje šiva
Dunja Šajn, Jelka Geršak, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je predstavljen vpliv vrste in tipa šiva na nabiranje šiva. Nabiranje šiva, ki se kaže v obliki negladke površine šivanca v področju šiva, je eden od osnovnih problemov pri konfekcioniranju finejših tkanin kot so popelini, svilene in viskozne tkanine in tkanine iz mikrovlaken. V raziskavi je preučen vpliv vrste in tipa šiva na stopnjo nabiranja šiva PES tkanine neposredno po šivanju, likanju ter večkratnem pranju in likanju.
Ključne besede: sukanec, vrsta šiva, nabiranje šiva
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (525,46 KB)

57.
Vpliv predobdelave bombaža na izdatnost reaktivnih barvil
Vera Golob, Ana Marija Grancarić, Ivo Soljačić, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi vedno strožjih okoljevarstvenih predpisov je reševanje problematike obarvanih odplak prednostna naloga proizvajalcev barvil. V ta namen smo proučili vpliv različnih predobdelav na sorpcijske, in s tem barvalne lastnosti bombažne preje. Različno predobdelane vzorce bombažne preje smo barvali z bifunkcionalnim reaktivnim barvilom Bezaktiv Red S-3B po postopku izčrpavanja. Delež izčrpanega barvila iz kopeli smo določili s spektroskopsko analizo barvalnih kopeli, delež kovalentno vezanega barvila pa smo posredno določili z ekstrakcijo nevezanega barvila iz obarvanih vzorcev. Učinek predobdelave na barvo vzorcev smo ovrednotili barvnometrično.
Ključne besede: tekstilna industrija, bombažna preja, izkuhavanje, luženje, mercerizacija, barvanje, reaktivna barvila, sorpcijske lastnosti, odpadne vode, barvanje
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 29; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (884,55 KB)

58.
Vpliv oblačila na toplotno fiziološko udobje človeka pri različnih obremenitvah in klimatskih pogojih
Jelka Geršak, Dragana Grujić, 2003, izvirni znanstveni članek

Opis: Udobnost pri nošenju je pomembno merilo pri vrednotenju kakovosti določenega oblačila med uporabo. Oblačilo mora omogočiti določeno toplotno izolacijo, ustrezno stopnjo prepustnosti vlage in dobro ventilacijo, da bi lahko bila zagotovljena optimalna toplotna regulacija človeškega telesa. Rezultat uravnoteženih interakcij v sistemu »človek-klima-oblačilo« se izraža v udobju pri nošenju oblačila. V prispevku je podan vpliv oblačila na toplotno fiziološko udobje človeka pri različnih obremenitvah in različnih klimatskih pogojih na podlagi eksperimentalno določenih toplotno fizioloških veličin, kot so: srednja temperatura kože, srčna frekvenca in količina evaporiranega znoja.
Ključne besede: tekstilna industrija, oblačila, občutek udobja, termofiziološko udobje, temperatura kože, srčna frekvenca, evaporiran znoj, fiziološki parametri
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (555,13 KB)

59.
Vpliv obdelave na fibriliranje liocel vlaken
Simona Strnad, Majda Sfiligoj-Smole, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Razlike procesov pridobivanja različnih regeneriranih celuloznih vlaken povzročajo različno morfološko zgradbo vlaken, ki se kaže tudi v različnem nagnjenju k fibriliranju. Zaradi visoke orientacije in kristalinosti vlaken kažejo liocel vlakna močno težnjo k fibriliranju, t.j. cepljenju fibrilov vzdolž vlaken. Nabrekanje in mehanske obremenitve ta pojav pospešijo in ojačajo. Zelo tanki fibrili na površini vlaken in njihovo kodranje povzročijo povečano površino vlaken in s tem spremembo površine tkanin. Metoda, ki so trenutno na razpolago za ocenitev stopnje fibriliranja so še nepopolne. Spremembo površine vlakna kot funkcijo fibriliranja lahko zaznamo optično ali po spremembah otipa. V prispevku smo predstavili novo metodo zasledovanja fibriliranja s spremembo optičnih lastnosti tkanin, in sicer Tencel vlaken. Z obdelavo in kvantitativno analizo mikroskopskih slik smo določali spremembe oblike in velikosti por v tkanini, ki so nastale kot posledica različnih postopkov obdelane, n. pr. fibriliranje surove tkanine, encimatska obdelava in zamreženje liocel vlaken.
Ključne besede: tekstilna industrija liocel vlakna, Tencel, fibriliranje, mikroskopija, obdelava slik, kvantitativna analiza slik
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)

60.
Varovanje okolja in standardizacija s poudarkom na sistemu ravnanja z okoljem (ISO 14001)
Jelka Kurnik, Vera Golob, 2001, pregledni znanstveni članek

Opis: Vedno ostrejši predpisi na področju ekologije in z varovanjem okolja povezani stroški, javno mnenje, zahteva po ustreznem informiranju ter povečana odgovornost so v podjetjih sprožile potrebo po izboljšanju managementa na področju ekologije. Ta cilj dosežemo z uporabo standardov ISO 14001, ki omogočajo razvoj modelov, po katerih lahko podjetja nadzorujejo takojšnje in dolgoročne vplive na okolje. Krovni standard tega sistema je ISO 14001, ki ga je sprejel ameriški nacionalni inštitut za standardizacijo in omogoča postavitev ustreznega sistema za ravnanje z okoljem EMS. Podjetja uporabljajo EMS sistem, da bi razvila ustrezno načrtovanje, izvajanje in nadzorovanje dejavnosti in s tem zadostila okoljevarstvenim standardom ob ugodnih ekonomskih kazalcih. Ustrezna uporaba ISO 14001 oz. EMS sistema nedvoumno vodi k prepoznavanju in odobravanju kupcev, dobaviteljev, investitorjev, vladnih organizacij ter javnosti. Znižani stroški pa seveda pomenijo mnogo boljši položaj na trgu.
Ključne besede: varstvo okolja, standardi, ISO 14001, sistem ravnanja z okoljem, standardizacija, EMS
Objavljeno: 01.09.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (450,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici