SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 1453
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Določitev obratovalnih karakteristik eno in dvostopenjske toplotne črpalke
Sebastian Pfeiler, 2018, diplomsko delo

Opis: Svetovna ekološka kriza je povod za nove raziskave na področju uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Zakonodaja držav Evropske unije se v skladu z evropskimi direktivami dopolnjuje tako, da spodbuja nove postopke proizvodnje energije, ki so čim manj škodljivi za okolje. Namen diplomskega dela je preučiti različne vezave visokotemperaturnih toplotnih črpalk z namenom izboljšanja grelnega števila. Kot vir toplote smo uporabili geotermalno vodo in visokotemperaturno toplotno črpalko tipa voda-voda. Za izboljšanje grelnega števila smo poleg različnih vezav toplotnih črpalk uporabili tudi nova hladiva četrte generacije, ki veljajo za okolju prijazna, s kratko razpolovno dobo v atmosferi in nizkim potencialom globalnega segrevanja ozračja. Cilj diplomskega dela je z računalniškimi simulacijami, izvedenimi s programskim paketom ASPEN Plus, z različnimi vezavami visokotemperaturnih toplotnih črpalk in okolju prijaznimi hladivi priti do čim večjega grelnega števila. Obratovalne karakteristike pri različnih temperaturah vira toplote in temperaturah ogrevalne vode so bile izračunane za kaskadno ter vzporedno vezavo visokotemperaturnih toplotnih črpalk za enostopenjsko in dvostopenjsko visokotemperaturno toplotno črpalko. Ugotovili smo, da je pri enostopenjski toplotni črpalki boljša kaskadna vezava visokotemperaturnih toplotnih črpalk, ker je grelno število večje kot pri vzporedno vezanih visokotemperaturnioh toplotnih črpalkah. Izvedena je tudi ekonomska analiza uporabe visokotemperaturnih toplotnih črpalk za potrebe daljinskega ogrevanja in industrije.
Ključne besede: visokotemperaturna toplotna črpalka, GWP, ODP, hladiva, grelno število, prenos toplote
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 244; Prenosov: 0

82.
Biomimetic membranes for forward osmosis application in industrial wastewater treatment
Jasmina Korenak, 2018, doktorska disertacija

Opis: The problem of wastewater is increasing as we face tighter regulations in limiting parameters for discharge into sewers or surface waters. At the same time, the challenge is also how to upgrade existing technology and identify new appropriate technologies for purification of industrial wastewater for re-use. The optimal solution, which can give the appropriate quality of purified water at acceptable operating costs also is not straightforward. However, increasing environmental legislative demands combined with increased fresh water consumption can facilitate implementation of emerging technologies which at the current state are not fully mature. Forward Osmosis (FO) is one such recent achievement which is considered as a promising membrane process and potentially a sustainable alternative to reverse osmosis (RO) process for wastewater reclamation and sea/brackish water desalination. However, there are many limiting parameters (e.g. membrane fouling, draw solutions) in FO process that needs to be studied and improved. To reduce the membrane fouling in FO, many improvements were attempted, e.g. synthesis of different membrane materials, fabrication of membrane modules, membrane coating etc. One of the novelties in membrane development research field is biomimetic membranes incorporate in separation processes. They employ natural proteins known as AQPs (aqpourins) to regulate the flow of water, providing increased permeability and near-perfect solute rejection. Membrane surface characteristics were measured on virgin, used and cleane membrane in order to confirm the resistance to different types of industrial wastewater and sewage.
Ključne besede: biomimetic membrane, forward osmosis, industrial wastewater, reverse osmosis, textile wastewater, ultrafiltration, wastewater reuse
Objavljeno: 25.07.2018; Ogledov: 308; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

83.
Izolacija biološko aktivnih komponent iz plodov gozdnih borovnic ( Vaccinium myrtillus L. )
Maja Gračnar, 2018, magistrsko delo

Opis: Gozdne borovnice zaradi mnogih zdravilnih lastnosti, ki jih imajo na telo, sodijo med tako imenovana »superživila«. V magistrskem delu smo raziskali, kakšna je biološka učinkovitost ekstraktov plodov gozdnih borovnic. Osredotočili smo se predvsem na izolacijo fenolnih spojin. Zanje velja, da v kombinaciji z drugimi biološko aktivnimi spojinami, prisotnimi v rastlinskih ekstraktih, delujejo antioksidativno, protivnetno, protimikrobno in prav tako zdravijo oziroma preprečujejo nastanek in razvoj rakavih celic. Ekstraktom smo spektrofotometrično določili vsebnost skupnih fenolov, proantocianidinov in antioksidativno učinkovitost. S kromatografsko analizo (LC-MS/MS) smo kvalitativno in kvantitativno določili vsebnost posameznih fenolnih spojin v ekstraktih. Ker so rastlinski ekstrakti v vodi slabo topni, smo njihovo biološko dostopnost povečali z vezavo na biorazgradljiv polimerni nosilec s PGSS™ metodo. Morfološke lastnosti (velikost delcev in poroznost) smo določili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). V magistrskem delu smo iz plodov borovnic uspešno izolirali fenolne spojine in ugotovili, da na kakovost ekstrakta vpliva izbira ekstrakcijske metode in vrsta topila. Ker so fenolne spojine polarne, je za njihovo izolacijo primerneje uporabiti polarna topila, kot so voda, metanol in etanol. Ugotovili smo, da je antioksidativna učinkovitost ekstraktov pogojena z vsebnostjo fenolnih spojin. V ekstraktih borovnic je bil najvišji delež klorogenske kisline. Klorogenska kislina deluje protibakterijsko napram S. aurerus in E. coli, kar smo v magistrskem delu uspešno dokazali. Prav tako je bila uspešno izvedena formulacija ekstraktov na polimernim nosilec.
Ključne besede: gozdne borovnice, fenolne spojine, antioksidativnost, protimikrobno delovanje, PGSS™
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 164; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

84.
Aktivnost lakaze in celulaze v glivi Pleurotus ostreatus
Mihaela Taljan, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje gojenje glive Pleurotus ostreatus (P. ostreatus) na trdnem gojišču ob uporabi ustreznega rastnega substrata. Opazovali smo prirast glive in merili njegovo maso v odvisnosti od časa inkubacije. Po določenem časovnem obdobju smo izvedli ekstrakcijo encimov ter določili aktivnosti encima lakaze in celulaze v teh vzorcih. Zanimal nas je vpliv časa inkubacije na aktivnosti encimov. Prav tako smo določali aktivnost encimov iz zamrznjenih encimskih ekstraktov, saj smo želeli ugotoviti, kako se spremeni aktivnost encima, če ustvarimo mešanico koncentriranega encimskega ekstrakta. Diplomsko delo prav tako opisuje zamreženje encimskih skupkov (CLEAs) iz encimskih ekstraktov. Ta postopek smo izvedli po določenem protokolu z uporabo različnih obarjalnih reagentov (aceton, etanol, 1-propanol, 2-propanol) in z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Zamreženim encimskim skupkom smo določili učinkovitost imobilizacije, preostalo aktivnost in preostalo specifično aktivnost. Z namenom, da bi dosegli boljše rezultate, smo spremenili volumske deleže mrežnega povezovalca GA, obarjali pa smo le v acetonu, ker se je izkazalo, da je obarjanje encimskega preparata bilo najuspešnejše z njegovo uporabo. Zamreževanje je potekalo 3 ure na sobni temperaturi.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, lakaza, celulaza, aktivnost, imobilizacija, glutaraldehid
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 109; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

85.
Ekstrakcije naravnih pigmentov iz alg
Špela Korpič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazani rezultati ekstrakcije alg Dunaliella in Haematococcus z različnimi postopki. Poudarek raziskav je bil na visokotlačni ekstrakciji s CO2 in na konvencionalni ekstrakciji z eteričnim oljem pomarančnih terpenov, saj sta to načina pridobivanja ekstraktov iz alg brez končne vsebnosti škodljivih topil. Narejene so bile spektrofotometrične analize vsebnosti karotenov in astaksantina v ekstraktih, gravimetrične analize suhe snovi v ekstraktih z IR-analizatorjem in GC-analize preostalih topil v ekstraktih. Visokotlačna ekstrakcija s CO2 je bila izvedena pri treh različnih temperaturah (40 °C, 60 °C, 80 °C) in dveh različnih tlakih (200 in 300 bar). Ugotovljeno je bilo, da je maksimalni masni delež karotenov v ekstraktih 15 %, astaksantina pa 0,82 %. Maksimalni izkoristek izolacije karotenov in astaksantina je dosežen pri 60 °C in 300 bar, kjer znaša pri ekstrakciji alge Dunaliella 25 %, pri ekstrakciji alge Haematococcus pa 9 %. Konvencionalno ekstrakcijo alge Haematococcus smo izvedli s topiloma etanol in etil acetat, alge Dunaliella pa z etil acetatom in eteričnim oljem pomarančnih terpenov. Konvencionalne ekstrakcije so bile izvedene pri različnih temperaturah (sobna, 45 °C, 60 °C, 80 °C), različnih časih mešanja (1 uro in 3 ure) in različnih razmerjih R = topilo/material (mL/g) (2, 5, 10, 14, 20 mL/g). Maksimalni masni delež astaksantina v ekstraktih, ki znaša 7 %, smo dobili s konvencionalno ekstrakcijo alge Haematococcus pri uporabi topila etil acetat, temperaturi 45 °C, času mešanja eno uro in razmerju R = 5 mL/g. Maksimalni masni delež karotenov v ekstraktih, ki znaša 22 %, smo dobili s konvencionalno ekstrakcijo alge Dunaliella, prav tako pri uporabi etil ecatata in temperaturi 40 °C, času mešanja tri ure in R = 15 mL/g. Maksimalni masni delež mešanih karotenov s konvencionalno ekstrakcijo alge Dunaliella in eteričnim oljem je znašal 10,5 %, in sicer pri razmerju R = 2 mL/g, času mešanja eno uro in temperaturi 80 °C. Rezultati analiz vsebnosti suhe snovi v ekstraktih kažejo na večjo čistost ekstrakta pri visokotlačni ekstrakciji s CO2, saj je pri konvencionalni ekstrakciji v ekstraktih prisotnega še veliko topila.
Ključne besede: visokotlačna ekstrakcija, superkritični CO2, konvencionalna ekstrakcija, astaksantin, β-karoten, Dunaliella, Haematococcus
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 0

86.
Sinteza in izolacija nanoceluloze iz bakterije Gluconacetobacter xylinus
Staša Matis, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema izolacijo, sintezo ter karakterizacijo bakterijske nanoceluloze. V prvem delu magistrske naloge smo se osredotočili na pripravo rastnega medija in različnih produkcijskih gojišč ter gojenje bakterije Gluconacetobacter xylinus. V drugem delu smo najprej izolirali bakterijsko nanocelulozo (BNC) iz produkcijskega gojišča z kalcijevim karbonatom ter produkcijskega gojišča s citronsko kislino z obdelavo z natrijevim hidroksidom (NaOH). Na koncu smo oba vzorca BNC karakterizirali z različnimi analiznimi metodami. Z metodami FTIR, SEM in EDS smo dokazali, da sta oba vzorca vsebovala celulozo. Z metodo EDS/DLS pa smo dokazali, da je BNC pridobljena iz medija s citronsko kislino bolj temperaturno obstojna, prav tako se je v tem mediju sintetiziralo največ BNC.
Ključne besede: bakterijska nanoceluloza, Gluconacetobacter xylinus, FTIR, SEM, EDS, DLS, TGA
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

87.
Inhibitorne lastnosti borovnic na rast mikrobnih celic
Jerneja Babič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je proučiti antimikrobne lastnosti ameriških borovnic (Vaccinium corymbsum L.) ter navadnih borovnic (Vaccinium myrtillus L.) na rast različnih mikrobnih celic kot so Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Aspergillus brasiliensis, Candida albicans, Pseudomonas aeruginosa ter Pseudomonas fluorescens. Z ekstrakcijo po Soxhletu smo pripravili več različnih ekstraktov borovnic, kot so etanolni ekstrakt ameriške borovnice, etanolni ekstrakt liofilizirane ameriške borovnice ter ekstrakti iz navadne borovnice z etanolom, metanolom in acetonom. Poleg ekstraktov navadnih ter ameriških borovnic smo kot testne vzorce uporabili tudi svež sok ameriške borovnice ter liofiliziran sok ameriške borovnice. Inhibitorne lastnosti smo ugotavljali z disk difuzijsko metodo, tako da smo sterilne diske namestili na gojišča z mikroorganizmi ter na diske nanesli vzorce borovnic. Ugotovili smo, da borovnice ne zavirajo rast kvasovk kot sta Candida albicans ter Aspergillus brasiliensis. Največji inhibitorni učinek na rast vseh testnih bakterij je bilo zaznati v primeru metanolnega ekstrakta navadne borovnice, medtem ko je najslabše inhibitorne lastnosti bilo moč zaznati v primeru svežega soka ameriške borovnice ter liofiliziranega soka ameriške borovnice. Testirani vzorci ameriških in navadnih borovnic so najbolj inhibitorno delovali na rast bakterije Pseudomonas aeruginosa, ki je Gram negativna bakterija, saj je pri vseh testnih vzorcih bilo zazanati cono inhibicije resti mikroorganizma. Najslabše inhibitorne lastnosti testiranih vzorcev pa se kažejo pri Staphylococcus aureus, ki je Gram pozitivna bakterija.
Ključne besede: ameriška borovnica, navadna borovnica, antimikrobne lastnosti, inhibicija
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 229; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

88.
Razkroj nekaterih acetilacetonatov prehodnih kovin s termično in ultrazvočno metodo
Damjana Lukač, 2018, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je bila določitev poteka razkroja nekaterih acetilacetonatov s termično in sonokemijsko metodo in identifikacija razkrojnih produktov. Ukvarjali smo se z bakrovim(II), barijevim, cinkovim, manganovim(III), nikljevim(II) in železovim(III) acetilacetonatom. Izbrane acetilacetonate smo najprej analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, nato pa je sledila analiza s termogravimetrično metodo v izbranih temperaturnih območjih. Delo smo nadaljevali s segrevanjem v izbranih topilih in s sonokemijsko metodo. Najprej smo izbrane acetilacetonate poskušali razkrojiti s termično metodo (segrevanje v čaši), nato pa še s sonokemijsko metodo. Pri termični metodi smo uporabljali naslednja topila: vodo, etanol, metanol, acetonitril in benzilalkohol. Sonokemijsko metodo smo izvajali pri vseh spojinah, večinoma eno uro s 50-odstotno amplitudo, pri čemer smo uporabljali topili vodo in etanol. Na koncu smo dobljene razkrojne produkte analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo. Na podlagi rentgenskih analiz smo ugotovili, da je za razkroj bakrovega(II) in nikljevega(II) acetilacetonata termična metoda uspešnejša metoda od sonokemijske metode. Pri tem pa je potrebno uporabljati topila, ki imajo vrelišča višja od 100 °C. Pri razkroju barijevega acetilacetonata pa se je za uspešnejšo metodo izkazala sonokemijska metoda. Ugotovili smo še, da je za razkroj nekaterih acetilacetonatov potrebna nižja temperatura, če so raztopljene v topilu. Višja temperatura je potrebna v primeru, če so spojine termogravimetrično analizirane v dušikovi atmosferi – produkt v raztopini hitreje reagira oziroma razpade kot pa suh produkt.
Ključne besede: termična metoda, sonokemija, ultrazvok, acetilacetonati, rentgenska praškovna difrakcija
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

89.
Učinkovitost razgradnje bisfenola A po hidrotermičnem procesiranju odpadne vode
Maša Seitl, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil s sub- in superkritično oksidacijo v vodi degradirati bisfenol A (BPA). Poleg koncentracije BPA smo v vzorcih pri optimalnih pogojih preverjali tudi prisotnost oz. zmanjšanje organskih snovi z določanjem kemijske potrebe po kisiku (KPK) in celotnega organskega ogljika (TOC). S spreminjanjem glavnih parametrov pri hidrotermičnem procesiranju vode – temperature, tlaka in pretoka raztopine, smo z začetnimi poskusi v ultra čisti vodi najprej želeli določiti optimalne pogoje za obdelavo vzorcev z dodanim BPA. Najboljše rezultate smo dosegli s superkritično oksidacijo pri T = 500 °C, p = 275 bar in ϕV = 1,5 mL/min, kjer smo dosegli popolno degradacijo bisfenola A. Z izbranimi (optimalnimi) pogoji pri posameznih temperaturah smo nato hidrotermično obdelali še vzorce sintetične odpadne vode v katero smo dodali BPA. Tudi tokrat smo najvišjo, 99,5 %, degradacijo dosegli pri že prej navedenih pogojih. Pri teh pogojih smo dosegli tudi najvišja odstotka znižanja vrednosti KPK in TOC in sicer 62,32 % pri vrednosti KPK ter 18,03 % pri vrednosti TOC. Ugotovili smo, da je BPA zelo odporen na zunanje vplive in da je za njegovo degradacijo v vodi bolj primerna superkritična, kot pa subkritična oksidacija, le-ta pa mora potekati pri zelo ostrih pogojih (visoka temperatura in tlak) ter dolgih zadrževalnih časih v sistemu.
Ključne besede: bisfenol A, degradacija, hidrotermično procesiranje, subkritična oksidacija, superkritična oksidacija, odpadna voda
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 121; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

90.
Recikliranje odpadnih voda zdravilne termalne vode, z uporabo različnih kolon steklenih smol
Nejka Kuzman, 2018, diplomsko delo

Opis: Zdravilna termalna voda je voda, ki ji v današnjih časih po svetu vsi posvečamo veliko pozornost. Pomembna je njena zdravilna uporaba, a po uporabi se pojavijo problemi velike količine nečistoč v njej, zato smo je bil namen diplomskega dela preučiti onesnaženost odpadnih termalnih voda iz kopališkega kompleksa Zalakaros na Madžarskem in kot metodo prečiščenja vode smo uporabili steklene kolone različnih velikosti. Eksperimente smo izvajali z uporabo obstoječih steklenih smol in njihovo različno površino, na način dodatka steklene smole različnih oblik v stekleno kolono. Pred samo obdelavo vode s steklenimi smolami, smo vodo še dodatno obdelali z oksidacijskim postopkom, imenovanim kavitacija. Med laboratorijskimi poskusi smo opazovali spremembe termalne vode, nastanek končnih produktov, količino reciklirane vode. Na koncu smo določili in izmerili kemijsko – fizikalne parametre ter mikrobiološke parametre. Rezultati so pokazali, da bi steklene filtre lahko uporabili za prečiščenje odpadne termalne vode, saj res zagotavljajo večjo čistost in kakovost vode glede na merjene parametre, ko smo stekleni filter primerjali z aktivnim ogljem. Tudi aktivno oglje je dalo pozitivne rezultate, a stekleni filter je res odstranili večje količine trdnih snovi, saj so pH vrednosti, prevodnost in kemijska potreba po kisiku pokazali boljše rezultate kot pri aktivnem oglju. Mikrobiološki parametri pa so po prečiščenju pokazali dobre rezultate, kar lahko sklepamo, da lahko oba materiala v prihodnosti nadomestita peščene filtre.
Ključne besede: termalna voda, kavitacija, steklena kolona, stekleni filtri, recikliranje
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 101; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici