| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 1541
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Materials
Darja Pečar, Andreja Goršek, 2019, drugo učno gradivo

Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 220; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

82.
Kemijska reakcijska tehnika II
Darja Pečar, Andreja Goršek, 2019, drugo učno gradivo

Ključne besede: kemijska tehnika, reakcijska tehnika, laboratorijske vaje
Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 219; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (785,41 KB)

83.
Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa)
Vanja Mlinarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto. Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q). Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN. Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije. Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC. Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Ključne besede: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 146; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

84.
Imobilizacija encima alkohol dehidrogenaze na dekstranske magnetne nanodelce
Ela Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 159; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

85.
Formuliranje paracetamola v polimere s superkritičnimi plini
Nina Urbič, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil določiti topnost učinkovine paracetamol v superkritičnih plinih. V naši raziskavi smo uporabili argon, propan in ogljikov dioksid. V visokotlačni celici smo spreminjali temperaturo in tlak ter spremljali kako se obnaša paracetamol v superkritičnih plinih, ki združujejo lastnosti plinov in tekočin. Paracetamol smo si izbrali zato, ker je ena najbolj razširjenih aktivnih snovi na svetu in jo najdemo v najbolj razširjenih farmacevtskih protibolečinskih izdelkih, ki jih lahko dobimo brez recepta. Topnost paracetamola smo določili s statično – analitično metodo, z jemanjem vzorcev iz zgornje faze, saj je le - ta bogata s plinom. Ugotovili smo, da je topnost paracetamola v vseh treh plinih (argon, propan in ogljikov dioksid) skoraj povsem neodvisna od temperature, narašča pa s tlakom oziroma z višanjem gostote plina. Z uporabo postopka visokotlačne mikronizacije PGSSTM smo paracetamol vezali na biopolimer trilaurin s pomočjo ogljikovega dioksida kot topila. Ogljikov dioksid je deloval kot plastifikator. Molekule plina se z lahkoto vrinejo med verige polimera in povzročijo znižanje viskoznosti polimernega nosilca ter s tem povečajo prosti volumen polimera. S spreminjanjem tlaka ter temperature lahko vplvamo na lastnosti produkta mikronizacije; na porazdelitev por, njihovo velikost in obliko. S pomočjo tehnike PGSSTM smo zmanjšali velikost delcev in tako povečali površino materiala in posledično izboljšali profil raztapljanja učinkovine.
Ključne besede: paracetamol, superkritični plini, biopolimer, ogljikov dioksid, argon, propan
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 181; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

86.
Stopnja mašenja membrane pri filtraciji različnih onesnažil
Sara Vinkovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrke naloge je bil očistiti pitno vodo, obogateno s huminskimi kislinami (HA), železovimi(II) ioni, kadmijevimi ioni in fosfati ter določiti stopnjo mašenja membrane. Hoteli smo ugotoviti, kako interakcije med onesnažili, pH vzorca in masne koncentracije onesnažil vplivajo na stopnjo mašenja membrane. Vzorce smo pripravili v laboratoriju in jih filtrirali skozi polietersulfonsko (PES) membrano na ultrafiltracijski (UF) aparaturi. Začetnim vzorcem in permeatu, ki smo ga zbirali med UF, smo izmerili fizikalno kemijske parametre: motnost, električno prevodnost, absorbanco, s katero smo določili masne koncentracije onesnažil in koncentracijo Cd2+ ionov na aparaturi za atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS). Stopnjo mašenja smo izračunali preko pretokov, posneli smo tudi FTIR spektre čiste PES membrane in membrane po UF vzorcev ter izmerili kontaktni kot, s katerim smo določili naravo membrane. Rezultati so pokazali, da se membrana precej maši pri vseh onesnažilih. Najvišje stopnje mašenja zaznamo pri vzorcih, obogatenih s HA in vzorcih, obogatenih s HA in Fe2+. Visoko stopnjo mašenja zaznamo tudi pri vzorcih, obogatenih s HA in PO43-, medtem ko pri vzorcih, obogatenih s HA in Cd2+, izstopajo vzorci pri pH 5, ki imajo visoko stopnjo mašenja, potem pa stopnja s pH vrednostjo pade. Ugotovili smo tudi, da se membrana bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah HA, ni pa nujno, da se bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah drugih onesnažil, saj smo ugotovili, da je stopnja mašenja membrane odvisna od sposobnosti vezave HA in onesnažila v kompleks in od tekmovanja med HA in PO43-, ki sta v vodi negativno nabita. Rezultati masnih koncentracij so pokazali, da nam je uspelo vodo očistiti onesnažil. Masne koncentracije HA so se pri vseh vzorcih znižale pod 1 mg/L, ob prisotnosti drugih onesnažil pa celo pod 0,5 mg/L. Prav tako so se znižale masne koncentracije PO43- in Fe2+, in sicer pod 0,06 mg/L. Masne koncentracije Cd2+ so se najbolj znižale pri pH 9, in sicer pod 1 mg/L, pri ostalih vzorcih pa so bile masne koncentracije višje. Pod dovoljeno mejo, tj. 0,2 mg/L, nam je uspelo znižati masne koncentracije Fe2+. Prav tako nam je uspelo pod dovoljeno mejo, tj. 0,3 mg/L, znižati masne koncentracije PO43-.
Ključne besede: ultrafiltracija, PES membrana, huminske kisline, stopnja mašenja membrane, kovinski ioni, fosfat
Objavljeno: 28.03.2019; Ogledov: 137; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (4,14 MB)

87.
Bioseparation processes and biocalatysis
Maja Leitgeb, Mateja Primožič, Katja Vasić, Maja Čolnik, 2016, drugo učno gradivo

Ključne besede: biokataliza, bioseparacijski procesi, laboratorijske vaje
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 127; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (521,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

88.
Industrial microbiology
Maja Leitgeb, Mateja Primožič, 2016, drugo učno gradivo

Ključne besede: mikrobiologija, laboratorijske vaje
Objavljeno: 26.03.2019; Ogledov: 156; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (321,94 KB)

89.
Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši
Sabina Jurak, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo določili vsebnost Ca, Mg in P v jajčni lupini. Namen magistrskega dela je bil preučiti, ali imata način vzreje kokoši in vrsta perutnine (prepelice in race) vpliv na mineralno sestavo jajčne lupine. S statističnim programom R smo primerjali vsebnosti Ca, določenega s titracijo in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), z izgubo mase, izmerjeno s termogravimetrično analizo (TG). V raziskavo smo vključili pet jajc iz ekološke, proste, hlevske in baterijske reje kokoši nesnic, ki so bile iste pasme in starosti ter pet prepeličjih, račjih in sedemnajst nekvalificiranih jajc. Jajcem smo fizično odstranili beljak, rumenjak in notranji membrani. Lupine smo pri 100 °C posušili do konstantne mase in jih zmleli v fini prah. Vsebnost CaCO3 smo določili s titracijo. Vzorec smo raztopili v 1 M HCl in presežek kisline titrirali s standardno raztopino NaOH (0,1 M). Pred meritvami vsebnosti Ca, Mg in P smo naredili kislinski razklop vzorcev. Koncentracije Ca in Mg smo izmerili z AAS in P z merjenjem absorbance rumeno obarvanega kompleksa pri valovni dolžini 406 nm. Pri merjenju izgube mase s TG smo uporabili temperaturno območje od 30 °C do 900 °C. Način reje kokoši ni imel značilnega vpliva na vsebnost Ca v jajčni lupini. Značilne razlike opazimo med vrstami perutnine in pri nekvalificiranih jajcih. Značilno najnižja vsebnost Ca je bila v jajčni lupini prepeličjih jajc. Najvišja vsebnost Mg je bila v lupini prepeličjih jajc in najnižja v lupini račjih jajc. Povprečne vrednosti P v jajčnih lupinah se statistično razlikujejo glede na vrsto perutnine. Najvišja vsebnost je v lupini prepeličjih jajc. Statistična primerjava vsebnosti CaCO3, ki smo jo določili s titracijo, in izmerjene izgube mase je pokazala, da je napaka, ki jo naredimo, če vsebnost CaCO3 v jajčni lupini izračunamo iz izgube mase, ki jo izmerimo s TG v temperaturnem območju od 550 °C do 900 °C, 0,1 %.
Ključne besede: termogravimetrična analiza, jajčna lupina, način reje kokoši nesnic, kalcijev karbonat, atomska absorpcijska spektrometrija.
Objavljeno: 14.03.2019; Ogledov: 186; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

90.
Razvoj in validacija GC-FID/MS analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v žiru in polhovi masti
Jan Štos, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil poenostaviti farmakopejski analizni postopek za določanje srednjeverižnih trigliceridov, ki se uporablja v farmacevtski industriji. Farmakopejski postopek je izredno zapleten, zamuden in zahteva veliko laboratorijskega inventarja, ki ga pogosteje najdemo v laboratoriju za organsko sintezo kot pa v klasičnem analitskem laboratoriju. Z magistrsko nalogo smo izvedli razvoj in validacijo poenostavljenega in za izvajalca prijaznejšega analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v vzorcih žira in polhove masti z izvedbo estrifikacije. Izvedli smo tudi primerjavo analiznih postopkov in s tem zagotovili enakovrednost optimiranega analiznega postopka z obstoječimi farmakopejskimi. V literaturi smo zasledili, da hranjenje domačih prašičev z žirom povzroča znižanje tališča svinjske masti, hkrati je splošno znano, da je polhova mast, z izjemo ostalih sesalcev, tekoča, zato smo predvidevali, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja pretežno hrano polhov. Analizirali smo dva vzorca, in sicer polhovo mast in žirovo olje, saj nas je zanimala povezava glede na sestavo maščobnih kislin med njima. V primeru dovolj velikega ujemanja sestave polhove masti in maščob pridobljenih iz žira, bi uspeli dokazati, da je vzrok za posebne lastnosti polhove masti hranjenje z žirom. Prvo analizo smo izvedli na plinskem kromatografu z masnim detektorjem z uporabo analiznega postopka evropske farmakopeje in tako določili vrste maščobnih kislin v polhovi masti in žirovem olju. Nato smo izvedli analizo z GC-FID po ameriški farmakopeji (USP29, <401> Fats and fixed oils) in po evropski farmakopeji (PhEur 9.0 Composition of fatty acids by GC). Sledila je še modifikacija in poenostavitev analiznega postopka ter validacija. Z modifikacijo in poenostavitvijo smo skrajšali pripravo standardov in vzorca, kjer smo postopek priprave vzorca bistveno poenostavili. Za pripravo standardov smo uporabili postopek iz evropske farmakopeje in hkrati spremenili kromatografske pogoje (temperaturni program in dodan gradienti program za pretok) z namenom izboljšati ločljivosti med kromatografskimi vrhovi ter skrajšati analizo. Pri validaciji optimiranega analiznega postopka smo izvedli stabilnost standardnih raztopin in vzorca, linearnost, natančnost sistema in metode, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti in selektivnost. Ugotovili smo, da med maščobnokislinsko sestavo žirovega olja in polhovo mastjo obstaja zelo velika podobnost. S to ugotovitvijo lahko potrdimo, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja osnovni vir maščob v polhovi masti.
Ključne besede: polhova mast, žirovo olje, validacija, plinska kromatografija
Objavljeno: 04.03.2019; Ogledov: 171; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici