| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 1654
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge
Kaja Smodiš, 2020, diplomsko delo

Opis: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Ključne besede: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 63; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

72.
Vpliv postopka ekstrakcije na kvaliteto ekstrakta iz Yerba mate (Ilex paraguariensis)
Eva Tratnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako način in čas ekstrahiranja ter topilo vplivajo na končne ekstrakte, pridobljene iz posušenih listov južnoameriške rastline Yerba mate (Ilex paraguariensis). Izvedli smo ekstrakcijo po Soxhletu in superkritično ekstrakcijo s CO2 ob dodatku različnih topil in z različnimi časi ekstrahiranja. Ker je rastlina znana po zdravilnih in tudi poživljajočih učinkih, smo v ekstraktih analizirali dvoje; antioksidativno aktivnost ter vsebnost petih učinkovin; kofeina, teobromina, teofilina, kofeinske ter klorogenske kisline. Za določitev antioksidativnosti smo uporabili radikalsko metodo DPPH, za določitev učinkovin pa metodo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo. Želeli smo določiti optimalne pogoje ekstrakcije. Rezultati kažejo, da na kvaliteto ekstraktov vplivajo ekstrakcijska metoda, topilo ter čas ekstrakcije. Ugotovili smo, da je mešanica etanola in vode primernejše topilo kot etanol. Pri ekstrakcijah s tem topilom smo dobili višje izkoristke ter več ekstrahiranih aktivnih učinkovin, antioksidativna aktivnost pa je primerljiva. Najslabše rezultate kaže superkritična ekstrakcija s CO2, s kotopilom etanolom.
Ključne besede: Yerba mate, ekstrakcija po Soxhletu, superkritična ekstrakcija, LC-MS/MS, DPPH
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 34; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

73.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, diplomsko delo

Opis: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Ključne besede: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 27; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (984,68 KB)

74.
Analiza rezultatov za površinsko zaščito
Tjaša Skarlovnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju Unior d.d, ki je mednarodno priznan razvojni partner pri proizvodnji, preoblikovanju in obdelavi kovin ter velja za enega največjih svetovnih proizvajalcev ojnic in odkovkov za krmilne mehanizme osebnih vozil, se v procesu proizvodnje in razvoja ročnega orodja izvajajo številne analize kopeli, saj se lahko le na ta način zagotovi čim večja kakovost končnega izdelka. Primeri takšnih analiz kopeli so spremljanje koncentracije razmaščevalca, vsebnost celotne in proste kisline ter železa v fosfatni kopeli in koncentracije žveplove (VI) kisline v kopeli za jedkanje. Vse koncentracije smo vsakodnevno določali s postopkom titracije, dobljene porabe standardnih raztopin pa smo vnesli v Excel, kjer smo jih kasneje analizirali. Iz dobljenih meritev in analiz smo ugotovili, da bi za določene medsebojne odvisnosti lahko uporabili matematični model regresije. Slednji s pomočjo enačbe na podlagi porabljenega volumna KMnO4 za določanje vsebnosti železa v kopeli za jedkanje omogoča izračun vsebnosti železa v fosfatni kopeli. Prav tako je možen izračun količine porabljenega razmaščevalca na podlagi razlike med porabljenim volumnom NaOH za določanje celotne kisline in porabljenim volumnom NaOH za določanje proste kisline, ki je pomnožena z ustreznim faktorjem. Predstavljena je tudi skupina Unior d.o.o s kratkim pregledom razvoja skozi zgodovino ter program Ročno orodje, kamor spada tudi Laboratorij za galvano. Podana je tudi kratka razlaga in ops fosfatnih prevlek ter njihov glavni nameni uporabe.
Ključne besede: fosfatiranje, matematični model, površinska zaščita, mangan-fosfat
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 21; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

75.
Večstopenjsko odstranjevanje težkih kovin iz rečnih sedimentov
Sandra Kopše, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena tehnološka rešitev večstopenjskega odstranjevanja težkih kovin (cink, svinec in kadmij) iz rečnih sedimentov, ki se nalagajo v akumulacijskih jezerih HE na Dravi. Tehnološki proces je sestavljen iz priprave sedimenta, pranja sedimenta (fizikalno-kemijski postopek čiščenja) in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri pranju sedimenta. Tako pripravljen (očiščen) sediment je primeren za nasipavanje stavbnih zemljišč in za nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu. S pomočjo literature smo preučili različne načine pranja sedimenta in čiščenja odpadne vode, ki nastane pri procesu pranja sedimenta. Določili smo primerno topilo za ekstrakcijo kovin, analizirali vpliv velikosti delcev sedimenta na vsebnost težkih kovin in na učinkovitost odstranitve le-teh. Manjši in bolj fini delci vsebujejo več težkih kovin kot večji delci, zato smo večji del laboratorijskih eksperimentov izvajali na najmanjših delcih. Najboljši učinek odstranitve težkih kovin iz sedimenta smo dosegli s citronsko kislino pri 5-urnem mešanju 2 % suspenzije sedimenta. Za čiščenje odpadne vode po procesu pranja sedimenta smo se odločili za postopek adsorpcije kovinskih ionov na zeolit. Iz objavljenih člankov smo povzeli količino zeolita, potrebno za adsorpcijo kovinskih ionov, in učinek procesa odstranitve kovinskih ionov iz odpadne vode. Na podlagi dobljenih laboratorijskih rezultatov smo celoten proces čiščenja sedimenta prenesli še na aplikativni nivo, tako da smo izdelali tehnološki načrt čiščenja 100000 ton sedimenta na leto.
Ključne besede: sedimenti, kovine, citronska kislina, zeolit, ekonomska analiza
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

76.
Analysis of trace heavy metals in a sample droplet with lab-on-a-chip system
Nika Žurga, 2020, diplomsko delo

Opis: The aim of this work was to develop and validate an electroanalytical method for simultaneous determination of Zn(II), Cd(II), and Pb(II) in a sample droplet with lab-on-a-chip system. Unmodified screen-printed electrodes (bare SPE using Ag/AgCl reference electrode) and Bi-film SPEs (BiFSPE) were used as electrochemical sensors. Cyclic voltammetry of [Fe(CN)6]3–/[Fe(CN)6]4– redox couple was employed for testing the reversibility of the diffusion-controlled system and square-wave anodic stripping voltammetry (SWASV) for determination of Zn(II), Cd(II), and Pb(II). SWASV was performed at deposition potential of –1.5 V vs. Ag/AgCl and deposition time of 60 s. The following validation parameters were examined: limit of detection (LOD), limit of quantification (LOQ), linearity, accuracy, and precision. LOD and LOQ for Zn(II) were both lower with BiFSPE than with bare SPE. For Cd(II), LOD and LOQ were similar for both bare SPE and BiFSPE. For Pb(II), LOD and LOQ with bare SPE could not be determined (due to intense background contribution) but were obtained with BiFSPE. Linear concentration ranges were obtained for all analytes with bare SPE and BiFSPE. Accuracy and precision were evaluated for different spiked concentrations; however, the method with bare SPE was neither accurate nor precise. With BiFSPE, the method was found to be both accurate and precise for Pb(II) at a spiked concentration of 140.0 μg/L, but not for Zn(II) or Cd(II). For the latter, problems with accuracy and precision were encountered with both bare SPE and BiFSPE. Both methods were selective for Zn(II), Cd(II), and Pb(II) determination. It can be concluded that the optimization of both methods is required for future studies.
Ključne besede: SPE, BiFSPE, heavy metals determination, SWASV, validation
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

77.
Odprtokodni procesni simulator DWSIM kot alternativa procesnemu simulatorju Aspen Plus
Julija Strunčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Ključne besede: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 101; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

78.
Kreiranje zbirke vprašanj in elektronskega testa pri predmetu Materiali
Kaja Mateja Hafner, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, kjer več skoraj ni mogoče živeti brez informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). IKT se vsak dan izboljšuje in razširja na vseh področjih ter po celem svetu. V diplomski nalogi je predstavljena IKT na področju izobraževanja, saj omogoča inovativen način študija in ne zataji v situacijah, ki smo jih bili deležni v letošnjem študijskem letu, zaradi koronavirusa. V letošnjem študijskem letu so se študenti morali veliko bolj poglobiti v študij in snovi utrditi sami. V ta namen so jim pri predmetu Materiali bili v pomoč elektronski testi (e-testi) za samopreverjanje znanja. V kolikor želimo, da je elektronsko samopreverjanje znanja učinkovito, moramo skrbno kreirati zbirko vprašanj različnih tipov. Za kakovostno zbirko vprašanj je potrebno vložiti veliko truda, časa in natančnosti ter vprašanja ovrednotiti na podlagi Bloomove taksonomske stopnje. V diplomski nalogi so prikazani e-testi za samopreverjanje znanja pri predmetu Materiali. Kreiranje zbirke vprašanj, elektronskega testa ter analiza so potekali v študijskem letu 2019/2020. Pri analiziranju smo ugotovili, da so elektronski testi za samopreverjanje znanja s strani študentov bili zelo dobro sprejeti in da so jim pomagali pri opravljanju izpitov, s tem je bil naš namen realiziran.
Ključne besede: e-test, zbirka vprašanj, samopreverjanje znanja, Moodle, Materiali
Objavljeno: 21.08.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (6,27 MB)

79.
Separation processes
Maša Knez Hrnčič, 2020, drugo učno gradivo

Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 90; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (532,87 KB)

80.
Upstream / downstream processes
Maša Knez Hrnčič, Darija Cör, 2020, drugo učno gradivo

Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 86; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (426,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici