| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 1654
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Kromatografsko določanje vsebnosti bisfenola a v embaliranih vodah
Lucija Hajdinjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Embalirane vode spadajo med najbolj pogoste nakupe v vsakdanjem življenju, saj voda spada med najbolj zdrave pijače na svetu. Zaradi svoje embalaže pa lahko vsebuje številne strupene snovi, med katere spada tudi bisfenol A. Te snovi namreč prehajajo iz embalaže v vodo. Bisfenol A je sintetična kemikalija, ki se uporablja kot monomer pri sintezi polikarbonatne plastike. Veliko se ga uporabi za sintezo epoksidnih smol. Plastiki daje zelo dobre karakteristike, vendar pa je za človeka strupen. Njegov nezreagiran delež migrira iz embalaže v vodo in ob zaužitju lahko v našem telesu vzpodbudi in povzroči številne bolezni in nepravilnosti. Zaradi njegovih negativnih učinkov na zdravje ljudi so številni proizvajalci plastike začeli izločat bisfenol A iz sintez, vendar se ga še vedno uporablja. Ravno zaradi tega smo želeli raziskati, ali plastenke vode še vedno vsebujejo bisfenol A, ki nato lahko migrira v vodo, ki jo zaužijemo. V sklopu diplomskega dela smo razvili uporabne metode ekstrakcije bisfenola A na trdni fazi na koloni Strata X ter metode njegove kvantitativne analize s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti v povezavi z UV detekcijo. Analizirali smo 15 vzorcev vod, in sicer 10 srbskega in bosanskega porekla ter 5 slovenskega porekla. Uporabnost metode smo potrdili na obogatenih vzorcih vode. Uporabljeni topili za pripravo standardnih raztopin, pri postopkih ekstrakcije ter pripravo mobilnih faz za kromatografijo sta bila metanol in acetonitril. Izvedli smo reverzno fazno izokratsko elucijo in bisfenol A zaznali pri 210 nm. Prikazana analiza je zelo primerna za vzorce bisfenola A, katerih koncentracije presegajo 1 mg/L. Metoda pa ni bila dovolj občutljiva za analizo vzorcev nižjih koncentracij, kar se je pokazalo kot pomanjkljivost pri analizi realnih vzorcev. Bisfenol A se namreč v vodi nahaja v izredno nizkih koncentracijah, ki pa so po rezultatih sodeč pod mejo zaznavnosti UV detektorja.
Ključne besede: bisfenol A, embalirana voda, plastika, tekočinska kromatografija, ultravijolična svetloba
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 18; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

52.
Racionalizacija pralnega postopka pufrnih rezervoarjev
Tina File, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je določiti optimalni čas pranja pufrnih rezervoarjev, zmanjšati porabo pralne vode in hkrati količino vode, ki se mora očistiti na industrijski čistilni napravi. V sklopu čistilne naprave v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo pralnih in drugih kemičnih sredstev, imamo na voljo vakuumski uparjalnik, zato želimo maksimizirati porabo destilata namesto vodovodne vode. V vzorcih pralne vode se po pranju opreme še vedno nahajajo površinsko aktivne snovi in druge kemikalije. S sistemskim pristopom vzorčenja in s pomočjo hitrih analiz (pH, motnost, prevodnost, penjenje, kivetni testi za tenzide in sulfate, lomni količnik) smo določili optimalne pogoje pranja za posamezen polizdelek v pufrnem rezervoarju. Pralna voda mora biti po čiščenju opreme bistra, brezbarvna, brez vonja in pene. Poleg tega je zahtevan še nevtralni pH (med 5,5 in 8,5) in lomni količnik vrednosti 0,5 °Brix ali manj. Ugotovili smo, da je prevodnost tisti parameter, ki nam pove zelo veliko o čistosti pralne vode. Po določitvi optimalnih pogojev pranja pri posameznih polizdelkih se je prevodnost namreč gibala v podobnem območju, tj. med 490 µS/cm in 540 µS/cm. Ugotovili smo, da smo pranje največkrat ponavljali v pufrnih rezervoarjih 5 in 7. Ta dva rezervoarja sta zaradi svoje starosti najbolj kritična, saj je poraba pralne vode zaradi večkratnih ponovitev pranj posledično zelo velika. Z uvajanjem protipenilnega sredstva direktno v cev pralne vode smo na zelo penečem polizdelku porabo vode zmanjšali za približno 70 % začetne porabe.
Ključne besede: pralna voda, čiščenje odpadnih voda, surfaktanti, prevodnost, motnost, lomni količnik, pH, čiščenje industrijskih reaktorjev
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

53.
Tvorba koordinacijskih spojin med osnovnimi gradniki taninov in Fe(II)
Franjo Frešer, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali vpliv pH-ja na tvorbo koordinacijske spojine, ki nastane pri reakciji galne kisline z železovimi(II) ioni. Z uporabo UV/Vis spektroskopije smo izmerili spekter, ki nastane pri tvorbi koordinacijske spojine, in preverili reverzibilnost reakcije. Z meritvijo absorbanc (λ = 560 nm, T = 25 °C) petih nizov vzorcev pri petih različnih pH-jih (3,52 – 5,50) smo konstruirali Jobov diagram, pri čemer so bile skupne koncentracije posameznih raztopin galne kisline in železovih(II) ionov enake 0,5 mmol/L. Na podlagi oblike krivulj smo pokazali, da je stehiometrija tvorjene koordinacijske spojine enaka 1:1. Pri reakciji se je pH vzorcev pri vseh nizih raztopin nekoliko znižal, kar nakazuje, da se pri reakciji sproščajo oksonijevi ioni. Eksperimentalno določenim točkam Jobovega diagrama smo globalno prilegali dva modela. Z modelom A smo predpostavili le, da v raztopini reagirata galna kislina in železovi(II) ioni, medtem ko je model B pri reakciji upošteval tudi protolitsko ravnotežje galne kisline. Z obema modeloma smo določili molarni absorpcijski koeficient in konstanto ravnotežja tvorbe koordinacijske spojine, s katero smo nato izračunali standardno reakcijsko Gibbsovo prosto energijo. Z modelom B, ki je predpostavil, da je reaktivna zvrst H2GA2-, smo izračunali še ravnotežne koncentracije posameznih zvrsti galne kisline, železovih(II) ionov in nastale koordinacijske spojine. Z njimi smo določili odvisnost ravnotežnih koncentracij (in deležev) posameznih zvrsti galne kisline od molskega deleža galne kisline in pH-ja raztopine. Podobno smo pokazali, koliko železa je pri različnih sestavah (in pH-jih) raztopine vezanega v koordinacijsko spojino.
Ključne besede: galna kislina, železovi(II) ioni, koordinacijska spojina, Jobov diagram, UV/Vis spektroskopija, modeliranje
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 40; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

54.
Katalitska hidrogenacija ogljikovega dioksida v metanol v prisotnosti katalizatorjev na osnovi žlahtnih kovin
Matevž Roškarič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv morfologije cerijevega dioksida (CeO2) in nanosa Pd (Pd) na aktivnost Pd/CeO2 katalizatorja. Za ta namen smo sintetizirali vzorce CeO2 z različnimi oblikami delcev (cevke, kocke, poliedra, dvojni različni nanodelci) in z različnimi nanosi Pd (0.5, 2 in 5 ut. %). Katalizatorje smo analizirali z različnimi tehnikami, kot so XRD, SEM z EDX, BET, piridin-TPD, CHNS in TGA. Aktivnost katalizatorjev smo testirali v cevnem reaktorskem sistemu, sklopljenim z plinskim kromatografom. Ugotovili smo, da so izbrane sintezne poti ustrezne, saj smo pripravili katalizatorje z dobro definiranimi strukturami, kar smo potrdili z vrstično elektronsko mikroskopijo. Opazili smo, da pride do interakcije med Pd in nosilcem na osnovi CeO2, saj so se spremenile fizikalno-kemijske lastnosti Pd/CeO2 napram samemu CeO2. S pomočjo testov smo ugotovili, da ima morfologija nosilca velik vpliv na aktivnost končnega katalizatorja. Prav tako ima stopnja poogljičenja vpliv na aktivnost katalizatorja, katera pa je odvisna od morfologije katalizatorja. Kot najbolj aktiven katalizator se je izkazal katalizator 5Pd/CeO2-P (katalizator na osnovi CeO2 z morfologijo poliedra s 5 % nanosom Pd), kateri izkazuje izkoristek za tvorbo MeOH (STY) 0,090 g/(gkat h) pri temperaturi 260 °C ter tlaku 50 bar in selektivnost za MeOH 24,9 % ter 1 ut. % adsorbiranega ogljika na površini katalizatorja po reakciji. Če preračunamo STY na gram Pd, ugotovimo, da je najbolj aktiven katalizator prav tako 5Pd/CeO2-P s STY=2,373 g/(gPd h). Ugotovili smo, da ima prisotnost Pd vpliv na aktivnost Pd/CeO2 katalizatorja, ki se veča z večanjem količine Pd do 2 % nanosa, nato se vpliv količine Pd na aktivnost Pd/CeO2 zmanjša pri nanosih večjih od 2 %, najverjetneje kot posledica aglomeracije Pd-skupkov. Rezultati stabilnostnih testov kažejo, da se aktivnost katalizatorja po 50 urah zmanjša za 37 % in da po 40 urah kaže težnjo po ohranjanju konstante vrednosti za daljše časovno obdobje, iz česar lahko sklepamo na potencialno dolgoročno uporabo le-tega.
Ključne besede: Hidrogenacija ogljikovega dioksida, Pd/CeO2, heterogena kataliza, morfologija, sinteza MeOH
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 30; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (5,72 MB)

55.
Biološka aktivnost naravnih ekstraktov iz začimb
Vito Prša, 2020, diplomsko delo

Opis: Promoviranje zdravega načina življenja je privedlo do tega, da čedalje več ljudi preprečuje oz. zdravi bolezni po naravni poti. V večini primerov za to uporabljajo rastline in začimbe. Namen diplomske naloge je bil, ugotoviti biološko aktivnost ekstraktov iz treh različnih začimb: kumine, čilija ter cimeta. Za separacijo biološko aktivnih komponent smo izvajali Soxhlet in konvencionalno ekstrakcijo, z različnimi topili ob različnih pogojih. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo spektrofotometričnih metod določevali vsebnost totalnih fenolov in flavonoidov, antioksidativno, antiinflamatorno ter antihiperglikemično aktivnost. Najvišji izkoristek smo dosegli pri konvencionalni ekstrakciji, kjer smo kot topilo uporabljali 50% vodno raztopino acetona. Prav tako smo ugotovili, da izkoristek narašča s temperaturo premosorazmerno. Vsebnost totalnih fenolov je najvišja v ekstraktu cimeta, ki smo ga dobili s Soxhlet ekstrakcijo. Najvišjo vsebnost totalnih flavonoidov smo zabeležili v ekstraktih kumine, in sicer pri 60°C ter s 50% vodno raztopino acetona kot topilom. Najbolj antioksidativno so delovali ekstrakti cimeta, najvišja vrednost je bila zabeležena v čistovodnem ekstraktu pri 60°C. Antiinflamatorna aktivnost je bila najvišja pri kumini, pri 40°C, kjer smo kot topilo uporabili čisti aceton. Ugotovili smo, da je antihiperglikemična aktivnost najvišja pri cimetovem ekstraktu, kjer smo pri 80°C kot topilo uporabili čisto vodo. Z diplomskim delom smo potrdili, da so izbrane začimbe res biološko aktivne in pozitivno vplivajo na zdravje človeka.
Ključne besede: ekstrakcija, biološka aktivnost, cimet, kumina, čili
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 42; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

56.
Razvoj in validacija elektroanaliznih metod za določanje epinefrina, askorbinske kisline in sečne kisline
David Majer, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga prikazuje razvoj in validacijo elektroanaliznih metod za določanje molekul epinefrina (EP), askorbinske kisline (AK) in sečne kisline (SK) z elektrodo iz steklastega ogljika in tehniko angl. square-wave voltametrije. Metode smo razvili in validirali kot nadomestek tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti in plinski kromatografiji. Za študij difuzijsko kontrolirane reverzibilnosti sistema kalijevega heksacianoferata in določitev oksidacijsko redukcijskih potencialov analitov smo uporabili tehniko ciklične voltametrije. V sklopu validacije smo za vsak analit posamično preverjali mejo zaznavnosti, mejo določljivosti, linearnost, točnost in natančnost. Izmerjene podatke smo testirali za normalnost s Q-Q grafom in Kolmogorov-Smirnovim statističnim testom. Pri vsaki metodi smo preverjali homoscedastičnost ali heteroscedastičnost umeritvenih točk z analizo ostankov, Hartleyjevim testom, Bartlettovim testom in Cochranovim testom. Zaradi heteroscedastičnega obnašanja analiznih podatkov pri vseh analitih, smo uporabili uteženo linearno regresijo (angl. weighted linear regression) in s tem izboljšali kakovost analitskih rezultatov. Z dobljenim utežnim modelom smo nato preverjali točnost in natančnost metod. Razvite in validirane metode smo uspešno uporabili za analizo realnih vzorcev. Določevali smo vsebnost EP v zdravilu, vsebnost AK v prehranskem dopolnilu in vsebnost SK v človeškem urinu.
Ključne besede: epinefrin, askorbinska kislina, sečna kislina, elektrokemijske metode, elektroda iz steklastega ogljika, validacija metode, utežna regresija
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 75; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (14,18 MB)

57.
Preverjanje lastnosti sirotkinega koncentrata po nanofiltraciji
Matija Zimšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali problem odpadnega materiala iz mlekarske industrije kisle sirotke ter preverili lastnosti sušenega koncentrata po nanofiltraciji (NF). Koncentrat je bil posušen z metodo sušenja z razprševanjem. Preučili smo tudi možnosti nadaljnje uporabe sušenega sirotkinega koncentrata. V eksperimentalnemu delu smo opravili NF kisle sirotke in vzorca izpirek gojišča. Najprej smo preverili odvisnost med transmembranskim tlakom (TMP) in fluksom J. Pred NF vzorcev smo skozi membrano izmerili pretok destilirane vode in izračunali fluks. Postopek smo ponovili po obdelavi vzorca. Optimalen TMP pri NF je 40 bar in pri tej vrednosti smo opravili kemijsko in mikrobiološko obdelav vzorcev. Z namenom, da bi čimbolj ločili laktozo in mlečno kislino, smo znižali pH z dodajanjem koncentrirane HCl. Najpogostejša tipa mašenja membran sta ustrezala modelu standardnega in popolnega mašenja por. Ugotovili smo, da membran ne bi bilo možno čistiti s protitokom, ampak bi bilo potreben dodatek kemičnih sredstev. V sodelovanju z BT in FFA na UL je bila opravljena kemijska in mikrobiološka analiza po NF. Kemijska analiza je pokazala, da je večinoma laktoza ostala v koncentratu kisle sirotke po NF pri TMP= 40 bar in pH= 4,7 (99,3 % rejekcija). Analiza povprečne velikosti delcev je to potrdila. Rejekcija laktoze je bila 100 % pri TMP= 40 bar in pH= 3,0. Z zniževanjem pH smo tako uspešno povečali rejekcijo laktoze v vzorcu kisle sirotke. Prav tako je bilo v permeatu razvidno veliko znižanje surovega pepela in anorganskih komponent. Za vzorec izpirek gojišča smo ugotovili, da vsebuje nižjo koncentracijo laktoze v primerjavi s kislo sirotko. Posledično je bilo tudi mašenje nižje. Rejekcija laktoze je bila 100 %, rejekcija mlečne kisline pa 57,5 %. Anorganska sestava je bila v permeatu in koncentratu podobna tisti od kisle sirotke. Mikrobiološka analiza je pokazala preveliko skupno število mikroorganizmov. Takšni mikrobiološki rezultati so zožali spekter uporabe tega koncentrata kisle sirotke. Njegova uporabna vrednost se bi tako našla v kremah za nego kože in šamponih za lase. Ob ustrezni predelavi za odstranitev neželenih bakterij pa se uporaba lahko razširi na prehrambeno industrijo.
Ključne besede: Kisla sirotka, nanofiltracija, mašenje membran, laktoza, mlečna kislina
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 36; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

58.
Fenolne in lipidne komponente v ekstraktu kave z različnim geografskim poreklom
Tjaša Hedžet, 2020, diplomsko delo

Opis: Kava, ki izvira iz Arabije, kjer se je imenovala “qawah”, predstavlja glavni proizvod iz kavnih zrn in je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. Vsebuje več kot 700 spojin, ki so odgovorne za njen aromatičen okus, glavna med njimi je kofein. Rod Coffea Arabica in Coffea Cahephora var. Robusta sta najpomembnejši vrsti kave. Tako Robusto kot Arabico najdemo v različnih državah na območjih Južne Amerike, Afrike in Azije, vendar ima Arabica višjo kakovost in obsega večinski delež izvoza kave. Kava ima visoko hranilno kakovost, kar se kaže v visoki vsebnosti antioksidantov. V diplomskem delu smo raziskali vpliv geografskega porekla kave na fenolne in lipidne komponente v kavi ter določili antioksidativno aktivnost kave. Ekstrahirali smo 15 različnih vrst kave in ekstraktom spektrofotometično določili vsebnost skupnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Z kromatografskimi metodami smo določili vsebnost hlapnih komponent v kavi z GC-MS metodo in vsebnost fenolnih ter maščobnih spojin z LC-MS/MS metodo. Med fenolnimi spojinmi smo določevali vebnost kavne kisline, kofeina in klorogenske kisline. Klorogenske kisline, katere glavni predstavnik je 5-kafeoilkininska kislina, imajo številne zdrave učinke. Največji delež kofeina smo zaznali pri vzorcu 100 % Robuste.
Ključne besede: kava, kofein, klorogenska kislina, antioksidativna aktivnost, fenolne spojine, maščobne komponente
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 28; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

59.
Kontrolirano sproščanje febuksostata in določitev koncentracije v serumu in urinu
Marjetka Kouter, 2020, diplomsko delo

Opis: Febuksostat, zdravilo za zaviranje nastajanja sečne kisline, preprečuje napade putike. Protin, domače imenovan putika, je obolenje, ki predstavlja najpogostejši vnetni artitis pri moških, starejših od 40 let. V diplomskem delu smo v simulacijskih raztopinah (0,1 M HCl, fosfatni pufer s pH = 7,41 in deionizirana voda) kontrolno sproščali aktivno učinkovino febuksostat z metodo USP 1, ter določevali koncentracijo v različnih raztopinah, serumu in urinu. Za kvantifikacijo febuksostata sta bili uporabljeni občutlivi in specifični kromatografski metodi: tankoplastna kromatografija visoke ločljivosti (HPTLC) in tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LC-MS/MS). Spreminjanju koncentracije febuksostata smo sledili z uporabo stresnih testov, staranja raztopin in kontroliranega raztapljanja v različnih simulacijskih raztopinah. Analizni metodi HPTLC in LC-MS/MS sta bili pripravljeni za določevanje koncentracije febuksostata v serumu in urinu. Najvišja vsebnost FEB po 24 h raztapljanja je bila zaznana v fosfatnem pufru. Z višanjem pH vrednosti topil smo ugotovili pozitiven vpliv na topnost FEB. S pomočjo stresnih testov smo določili degradacijo aktivne učinkovine. Najvišja degradacija se je pojavila pri uporabi 1M NaOH, kjer je po 48 h ostalo le še 0,03 % začetne mase FEB. Shranjevanje raztopin FEB pri višjih temperaturah povzroča staranje in posledično zmanjševanje koncentracije.
Ključne besede: febuksostat, kontrolirano raztapljanje, stresni testi, HPTLC, LC-MS/MS
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 17; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

60.
Inhibicijska učinkovitost propolisa v namen zaščite konstrukcijskih materialov
Simona Sedonja, 2020, diplomsko delo

Opis: S klasično elektrokemijsko potenciodinamsko metodo smo proučevali inhibitorni vpliv treh naravnih produktov, dostopnih v široki potrošnji, na bakru v kislem mediju. Izbrali smo t. i. »čebelje produkte« v treh različicah in sicer: propolis, matični mleček in apisirup. V primeru propolisa smo baker predhodno zaščitili s plastjo, ki je nastala po potopitvi vzorca v etanolno raztopino stearinske kisline ob dodatku različnih koncentracij propolisa (c = 0,5-%, 1,0-%, 2,0-% ter 4,0-%). S tem smo dosegli hidrofoben karakter modificirane površine bakra, kar se je pokazalo kot rezultat z najvišjo vrednostjo inhibicijske učinkovitosti η = 93-99 %. Hidrofobna površina namreč otežuje neposreden kontakt z vodnimi raztopinami, kar simulirana raztopina kislega dežja nedvomno tudi je. Matični mleček in apisirup pa sta bila v procesu eksperimenta neposredno dodana v korozivni medij. Dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti je bila v tem primeru nekoliko nižja η = 80-97 %, kar pripisujemo tekmovalnemu odnosu med procesom adsorpcije in desorpcije inhibitorja na površino bakra. Desorpcija je nedvomno povzročena s korozijskimi reakcijami oz. je odvisna od hitrosti le-teh. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zatrdimo, da so vsi trije inhibitorji za izbran korozijski sistem dosegli visoko stopnjo inhibicije, kar jih uvršča med potencialne inhibitorje korozijskih procesov.
Ključne besede: korozija, inhibitor, propolis, potenciodinamska metoda, inhibicijska učinkovitost
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 20; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici