SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 1448
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Ugotavljanje učinkovitosti klorovega dioksida na Escherichia coli v pitni vodi
Nuša Kotnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Pitje vode, onesnažene z bakterijo Escherichia coli (E. coli), lahko pripelje do okužbe, ta pa lahko povzroči resna bolezenska stanja. Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinkovitost klorovega dioksida pri uničenju bakterije E. coli v pitni vodi. V okviru diplomskega dela smo izvedli štiri eksperimente. Učinkovitost smo preverjali z uporabo 0,2 mg/l raztopine klorovega dioksida. Za raziskovanje smo uporabili pitno vodo iz mariborskega vodovoda, ki so jo za potrebe naših raziskav v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor (NLZOH) laboratorijsko »okužili« z E. coli. Št. bakterij prisotnih v vodi smo določevali s pomočjo metode membranske filtracije, koncentracijo skupnega klora v vodi pa s kolorimetrično metodo (DPD test). Ugotovili smo, da je klorov dioksid učinkovit pri uničenju (deaktivaciji) E. coli v pitni vodi. Rezultati kažejo, da je za deaktivacijo E. coli potreben kontaktni čas manjši od 1 min.
Ključne besede: klorov dioksid, učinkovitost, Escherichia coli, E. coli, pitna voda
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

42.
Optimizacija silikatne prevleke NiCu nanodelcev za aplikacije v medicini
Aljaž Degen, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri tej diplomski nalogi smo raziskovali vpliv debeline silikatne prevleke sintetiziranih NiCu nanodelcev na njihovo magnetizacijo in iskali najboljše pogoje za izluževanje silikatne prevleke iz NiCu nanodelcev. Uporabljali smo več različnih metod za karakterizacijo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Za določitev sestave nanodelcev smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD); pri meritvi Curiejeve temperature smo uporabili modificirano termogravimetrično analizo (TGA); velikosti nanodelcev smo določili s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM); pri določanju prisotnosti silike smo uporabili meritve zeta potenciala, transmisijsko elektronsko mikroskopijo in infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Opravili smo tudi magnetne meritve, katere smo izmerili na magnetometru z vibrajočim vzorcem (VSM), in kalorimetrične meritve. Za izluževanja smo uporabili raztopino NaOH, ki je vsebovala 3 % hidrazin. Pri optimizaciji izluževanja smo spreminjali čas izluževanja in koncentracijo NaOH. Uspelo nam je izboljšati pogoje izluževanja iz 1 M NaOH, 24 h, s 3 % hidrazinom, na 0,7 M NaOH, 8 h, s 3 % hidrazinom. Preverili smo tudi izluževanje s 4 % tetrametilamonijevim hidroksidom (TMAH), 4 h, vendar izluževanje ni uspelo. Vpliva debeline silikatne prevleke na magnetizacijo NiCu nanodelcev nismo uspeli določiti, saj se silika ni homogeno razporedila okoli nanodelcev, ampak se je nakopičila na določenih delih vzorca. Sintetizirani NiCu nanodelci niso bili homogeni. Zaradi njihove povprečne Curiejeve temperature, magnetizacije in velikosti so nanodelci primerni za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: NiCu, nanodelci, izluževanje, silikatna prevleka, tetrametilamonijev hidroksid (TMAH)
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

43.
Vpliv agresivnega medija in vnetnih procesov na korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini
Maša Hren, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini. Nerjavno jeklo AISI 316L in titanovo zlitino Ti90Al6V4 smo korodirali v umetni slini, v katero smo dodajali spojine, ki jih običajno s hrano in pijačo vnašamo v ustno votlino ali nastajajo kot produkt vnetnih procesov in predstavljajo precej agresiven medij za kovinske implantate. Dodajali smo NaCl različnih koncentracij ter HCl, s katero smo vplivali na vrednosti pH. Vnetno stanje v ustni votlini smo simulirali z dodatkom H2O2 in mlečne kisline različnih koncentracij. Korozijske parametre smo spremljali s potenciodinamsko metodo in elektrokemijsko impedančno spektroskopijo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi, 37 °C, potopili v izbrani medij, kjer smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Izvedli smo tudi meritve nepasiviranih vzorcev. Na podlagi pridobljenih meritev smo vzorcem določili hitrost korozije in jih glede na vrednosti korozijskih parametrov medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da so bile korozijske hitrosti relativno nizke, kar dokazuje zelo dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov, zato sta materiala primerna za dentalne implantate. Prav tako smo ugotovili, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša kot nerjavno jeklo v vseh proučevanih medijih, razen v umetni slini s 5 % in 10 % H2O2 z mlečno kislino. Opazili smo tudi, da se korozijske hitrosti znižujejo in zvišujejo glede na čas pasiviranja, kar je najverjetneje posledica spreminjanja debeline zaščitne oksidne plasti na površini.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, titanova zlitina, kovinski implantati, umetna slina
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

44.
Menjava metode določanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida
Tomaž Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil uvesti novo metodo določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida, ki jih opisujemo z močjo posvetlitve in podtonom. Meritve moči posvetlitve in podtona pigmetnega titanovega dioksida izvajajo v Kontroli proizvodnih procesov, v postopku kalcinacije, z namenom optimalnega vodenja postopka, ki ima v procesu proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida velik vpliv na kakovost pigmenta. Moč posvetlitve pigmenta podajajo kot vrednosti Y % v sivi pasti in podton kot vrednost YF % v sivi pasti. Obstoječa metoda je dolgotrajna. Pred spektrofotometrično določitvijo moči posvetlitve in podtona pigmenta po kalcinaciji moramo pripraviti sivo pasto, ki vsebuje pigment, laneno olje in mešanico za sivi pasto. Kalcinatu pomletem z laboratorijskim mlinom je potrebno dodati laneno olje in mešanico za sivo pasto, ki vsebuje BaCO3 ter saje, ki imajo moder podton. Pigment in sestavine sive paste se vribajo na vribalnen stroju, nastala pasta se stisne v tableto, ki ji s spektrofotometrom izmerimo vrednosti X, Y in Z. Ker sta moč posvetlitve (Y %) in podton (YF %) kalcinata relativni vrednosti, se primerjajo vrednosti X, Y in Z trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta z vrednostmi X, Y in Z standardnega vzorca. Pasta standardnega vzorca se pripravi in izmeri na enak način kot pasta trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta. Nova metoda določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida temelji na spektrofotometrični določitvi transmisije svetlobe v vidnem delu spektra dnevne svetlobe. Vzorec kalciniranega pigmenta pomlet z laboratorijskim mlinom omočimo z organskim omakalom s pomočjo hitrovrtečega mešala. Homogeni disperziji izmerimo s spektrofotometrom transmisijo svetlobe pri različnih valovnih dolžinah, ki jo preračunamo v optično gostoto (OD). Optično gostoto kalciniranega pigmenta primerjamo z optično gostoto standardnega vzorca pigmenta, ki je pripravljen na enak način kot trenutni vzorec kalciniranega pigmenta. V diplomskem delu so prikazane meritve moči posvetlitve in podtona pigmentnega titanovega dioksida v vzorcih iz postopka kalcinacije po stari in novi metodi. Na osnovi statistične obdelva rezultatov meritev so pokazali, da se meritve po novi metodi, pri 450 nm vidne svetlobe, ujemajo z meritvami po stari metodi.
Ključne besede: siva pasta, suspenzija, podton, svetlost, relativna moč razprševanja, relativni razpršilni koeficient
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

45.
Zaščitno delovanje izbranih polifenolnih snovi proti genotoksičnim učinkom, ki jih povzroča mikotoksin aflatoksin B1
Matevž Roškarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati morebitno antigenotoksično delovanje naravnih polifenolnih snovi, natančneje ksantohumola (XN), proti genotoksičnim učinkom mikotoksina aflatoksina B1 (AFB1), kar smo ugotavljali posredno preko merjenja fosforilacije histona H2AX (znan marker dvoverižnih prelomov DNA) s pretočnim citometrom na modelu metabolno aktivnih celic človeškega hepatoma HepG2. Iz literature je znano da XN, prenilirani flavonoid izoliran iz ženskih cvetov hmelja, deluje zaščitno pred poškodbami DNA, ki jih povzročajo nekateri heterociklični aromatski amini, kar kaže na njegovo potencialno uporabnost v obliki prehranskega ali farmacevtskega dopolnila. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da sam XN pri najvišji testirani koncentraciji 10 µM ne povzroča povečanja žarišč H2AX pri izpostavljenih celicah HepG2, med tem ko je AFB1 od doze značilno povišal število H2AX žarišč, ki se je od kontrolne skupine statistično značilno razlikovalo že pri najnižji testirani koncentraciji (10 µM) . Zaščitni učinek XN zoper z AFB1 (30 µM) povzročenim žariščem H2AX smo zaznali pri dveh najvišjih testiranih koncentracijah XN (1 in 10 µM), in sicer od doze odvisno. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da XN deluje zaščitno proti genotoksičnim učinkom AFB1 pri celicah HepG2, kar sovpada s podatki iz literature, ki kažejo, da XN poseduje želene antigenotoskične lastnosti. Z eksperimentalnimi podatki smo podkrepili hipotezo, da ima XN zaščitni učinek pred genotoksičnimi učinki AFB1.
Ključne besede: aflatoksin B1, ksantohumol, celice HepG2ATTC, pretočni citometer, Dvoverižni prelomi DNA
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

46.
Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)
Taja Žitek, 2018, magistrsko delo

Opis: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost. V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka. Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Ključne besede: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 104; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

47.
Korozijska hitrost biokompatibilnih kovinskih materialov z dodatkom agresivnih ionov v umetni slini
Jernej Gaberc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo korozijske hitrosti biokompatibilnih kovinskih materialov, super nerjavnega jekla AISI 316L in titanove zlitine Ti90Al6V4, z dodatkom agresivnih ionov v umetni slini. Vzorca teh dveh zlitin smo pri konstantni temperaturi, 37°C, imeli potopljene v umetno slino in druge medije, ki so vsebovali naraščajoče koncentracije fluoridnih in kloridnih ionov. Zadnji dve pripravljeni raztopini smo s HCl umerili na pH = 4,5, ker je to pH plaka. Meritve smo izvajali s pomočjo gravimetrične metode, predhodno pa smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Rezultati kažejo, da so izgube mas pri obeh materialih v umetni slini in raztopinah, katerim smo dodali samo agresivne ione iz NaCl in NaF zelo majhne, saj se spreminjajo šele na petem decimalnem mestu. Njihove korozijske hitrosti so bile tudi posledično nizke. Večinoma te na začetku naraščajo, po določenem času pa zaradi nastanka zaščitne oksidne plasti na površini vzorcev padajo. Po dodatku HCl, kar je vplivalo na koncentracijo kloridnih ionov in spremembo pH na 4,5, je korozija titanove zlitine močno narasla. Korozijska hitrost je bila v primerjavi z ostalimi raztopinami neprimerljivo višja in tudi masa vzorca se je spreminjala že na tretjem decimalnem mestu. Korozijska hitrost nerjavnega jekla je v teh raztopinah tudi narasla, vendar manj kot za titanovo zlitino.
Ključne besede: korozijska hitrost, gravimetrična metoda, biokompatibilne kovine, agresivni ioni
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

48.
Priprava poli(glicidil metakrilata) z več nivojsko poroznostjo
Bernard Iternička, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo pripravili porozne materiale na osnovi poli(glicidil metakrilata), ki so imeli več nivojsko poroznost. Takšno poroznost smo dosegli s tehniko sintranja poli(metil metakrilatnih) (PMMA) zrn. PMMA zrna smo sintrali in dobili nosilce, preko katerih smo nato prelili emulzijo z visokim deležem notranje faze (HIPE), ter nato polimerizirali kontinuirno fazo emulzije. Po polimerizaciji je nato sledilo čiščenje z vročim etilacetatom v Soxhletovem aparatu. S tem smo odstranili PMMA zrna in dobili želeno poroznost materiala. Najprej smo se lotili priprave nosilcev. Poli(metil metakrilatna) zrna smo sintrali pri dveh temperaturah, 180 °C in 200 °C, različno dolgo: 1h, 2h, 5h, 24h in 48h. Tako smo dobili nosilce, ki se medseboj razlikujejo v številu povezav in vratov med zrni. Nato smo pripravili HIP emulzijo tipa voda v olje, ki se je sestavljala iz glicidil metakrilata (GMA) zamreženega z 10% etilenglikol dimetakrilata (EGDMA). Pripravljeno emulzijo smo razdelili na dva dela. Del smo termično polimerizirali v kalupu, del smo pa prelili preko prej različno sintranih PMMA nosilcev, ter nato termično polimerizirali v pečici. Po polimerizaciji je sledilo čiščenje z etilacetatom v Soxhletovem aparatu, kar je odstranilo PMMA zrna iz matrice materialov. Končne vzorce smo nato analizirali z vrstičnim mikroskopom. Vsi pripravljeni materiali so kazali odprto celično zgradbo in želeno hierarhijo por. Primarne pore so nastale na mestih, kjer so pred čiščenjem bila PMMA zrna. Na mestih, kjer so se zrna pred čiščenjem stikala in povezovala pa so nastale povezovalne oz. sekundarne pore. V skeletu materialov so prisotne tudi terciarne pore, ki so posledica poroznosti samega poliHIPE materiala.
Ključne besede: sintranje, poli(metil metakrilat), glicidil metakrilat, porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

49.
Uporaba mikroemulzij za sintezo makroporoznih polistirenskih derivatov
Matic Orel, 2018, diplomsko delo

Opis: Porozni polimerni materiali imajo širok spekter aplikacije. V kakšne namene se bo nek material uporabljal, je odvisno od mnogo dejavnikov, med drugim tudi velikost por materiala. V diplomski nalogi smo proučevali kako se premer primarnih ter sekundarnih por poli(stiren-ko-divinilbenzenskega) monolita, spreminja s hitrostjo mešanja emulzije z elektronskim mešalom in homogenizatorjem oz. z amplitudo ultrasonifikacije, ob konstantni sestavi organske ter vodne faze. PoliHIPE monolite smo pripravili s termično polimerizacijo emulzij z visokim deležem notranje faze (HIP emulzij) tipa voda v olje, katere organska faza je vsebovala monomer stiren, zamreževalodivinil benzen ter surfaktant SPAN80, vodna faza pa kalcijev klorid heksahidrat ter iniciator amonijev persulfat. Emulzijo smo zmeraj pripravili z uporabo elektronskega mešala s hitrostjo mešanja 300 obr/min, nato pa smo emulzijo mešali ali z elektronskim mešalom (med 300 in 500 obr/min), homogenizatorjem (med 3000 in 20000 obr/min) oz. z ultrasonifikacijo. Polimerizacija je potekala 24 ur pri 70 °C. Kot rezultat smo dobili monolite, katere smo okarakterizirali z vrstičnim elektronskim mikroskopom. S pomočjo SEM posnetkov smo spremljali morfologijo sintetiziranih materialov. Glavni cilj diplomske naloge je bil sintetizirati poliHIPE material s porami velikosti ≈1 μm. Najmanjša povprečna velikost primarnih por je bila ≈ 2,5 μm, ki je bila dosežena pri vzorcu katerega smo pripravili z mešanjem emulzije s homogenizatorjem s hitrostjo 15000 obr/min. Predvidevali smo, da bomo dobili najmanjše pore z uporabo ultrasonifikatorja. Najmanjše primarne pore po ultrasonifikaciji so bile velikosti 13 μm pri amplitudi 80 % in času ultrasonifikacije 4 min. Iz rezultatov je razvidno, da so se velikosti primarnih por manjšale s povišanjem števila obratov mešalnika, prav tako pa so se primarne pore manjšale s povišanjem amplitude ultrasonifikacije pri istem času ultrasonificiranja.
Ključne besede: mikroemulzija, makroporozni materiali, poliHIPE, HIP emulzija, radikalska verižna polimerizacija, stiren, divinilbenzen
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

50.
Functionalized copolymers from macrolactones by enzymatic ring-opening polymerization
Maja Ivanovski, 2018, magistrsko delo

Opis: The work reported in the present thesis is focused predominantly to investigate how to synthesize random copolymers from ω-pentadecalatone (ω-PDL) and globalide (Gl) by enzymatic ring-opening polymerization (eROP). The reason for choosing this specific theme, i.e. "Functionalized copolymers from macrolactones by enzymatic ring-opening polymerization", was to explore a relatively new concept, in which two cyclic esters (macrolactones) – ω-PDL and Gl were synthesized by a combination of eROP and thiol-ene click reaction using biocatalyst Novozym 435 (lipase B from Candida antarctica). The aim was to position the newborn copolymer from ω-pentadecalactone and globalide among other biomaterials, identify possible applications and prepare nanoparticles that can be used in drug delivery systems. Random copolymers PPDLx-r-PGly with different feed ratios were successfully synthesized and later modified via thiol-ene click reaction when using BAET as a suitable compound for this polymeric functionalization, due to its thiol functionality. Boc-amino deprotection lasted and at the end, graft-copolymers were obtained (PPDLx-r-(PGly-g-PBLGz). Characterization methods were performed on GPC and NMR. The yield for all obtained random copolymers ranged between 67% and 88% and Mn between 14 000 g/mol and 45 000 g/mol depending on feed ratio of random copolymers. Meanwhile, the calculated yield for obtained grafted-copolymers ranged between 63% and 95%. Mn detected by GPC was around 7 000 g/mol for both grafted-copolymers (PPDL90(PGl10-PBLGz) and PPDL50(PGl50-PBLGz)) and Mw between 14 000 g/mol and 21 000 g/mol. Thermal analyses were performed on TGA and DSC. TGA showed that obtained PPDLx-r-PGly copolymers start to decompose at around 400 °C and grafted PPDLx-r-(PGly-g-PBLGz) copolymers at around 250 °C. DSC showed that PPDL and PGl are semicrystalline polymers with Tm ranging between (95 and 96 °C) for PPDL and (41 and 42 °C) for PGl. AFM technique was used for nanoparticles characterization. The resulting surface and deep resolution of PPDL50(PGl50-PBLGz) nanoparticles was between (2 to 88.8 nm) and PPDL10(PGl90-PBLGz) between (2 nm to 94.4 nm).
Ključne besede: ring-opening polymerization, macrolactones, ω-pentadecalatone, globalide, nanoparticles, Novozym 435
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici