SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 1453
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Hitra presoja in razvrščanje večjih nesreč z nevarnimi snovmi
Manca Podričnik, 2018, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem in širjenjem industrije se večajo industrijska območja, na katerih so prisotne nevarne snovi. Kljub sodobnejšim varnostnim ukrepom in napravam so nesreče z nevarnimi snovmi še vedno prisotne. Za širšo družbeno skupnost so pomembne nesreče, ki lahko povzročijo večje posledice ljudem in premoženju, zato državne ocene tveganja vsebujejo scenarije, ki predstavljajo večje tveganje za nastanek nesreče. V diplomskem delu smo podrobneje raziskali metodo RRA (hitra ocena tveganja, ang. Rapid Risk Assesment), s katero lahko hitro in enostavno razvrstimo scenarije po prioriteti in s tem dobimo seznam scenarijev, ki jih je potrebno podrobneje analizirati. Metodo smo uporabili na treh scenarijih iz slovenske državne ocene tveganja (eksplozija, požar, izpust nevarne snovi) in na dveh primerih industrijskih obratov, ki imata večje tveganje za nesrečo. Rezultati kažejo, da lahko z metodo RRA približno ocenimo verjetnost in posledice nesreče. Rezultati, pridobljeni s to metodo, se dokaj ujemajo z državno oceno tveganja. Ocenili smo, da so bili v državni oceni tveganja izbrani relevantni scenariji za podrobno analizo.
Ključne besede: večje nesreče, nevarne snovi, hitra presoja, državna ocena, ocena tveganja
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

42.
Proizvodnja bioplina s predobdelavo lignoceluloze z organskim topilom in vročo vodo
Lea Sternad, 2018, diplomsko delo

Opis: Anaerobna digestija je mikrobiološki proces brez prisotnosti kisika pri katerem mikroorganizmi razkrajajo organske snovi in nastajata bioplin in presnovljen digestat. Bioplin in druga biogoriva je mogoče proizvesti iz različnih lignoceluloznih materialov, katerih struktura pa sicer lahko zavirujoče vpliva na delovanje procesa. S primernim postopkom predobdelave dosežemo spremembo strukture lignocelulozne biomase in izboljšanje delovanja anaerobnih mikroorganizmov. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti kako predobdelava lignoceluloznih materialov vpliva na donos bioplina. Kot lignocelulozne materiale smo uporabili koruzno silažo in koruzno slamo. Dobljene kumulativne prostornine bioplina smo nato primerjali z rezultati, ki smo jih dobili pri paralelkah, katerih nismo predhodno obdelali. Za postopek predobdelave smo uporabili kemijsko predobdelavo z organskim topilom, fizikalno-kemijsko z vročo destilirano vodo ter kombinirano dvostopenjsko predobdelavo z organskim topilom v prvi stopnji in vročo vodo v drugi stopnji. Kemijsko predobdelavo smo izvedli z etanolom s Soxhletovim ekstraktorjem, pri fizikalno-kemijski predobdelavi pa smo uporabili vročo destilirano vodo in lignocelulozni material s kuhanjem izpostavili visokim temperaturam. Izkazalo se je, da se je z vidika prostornine bioplina najboljše izkazala nastavitev kombinirane predobdelave, kjer smo predobdelali koruzno silažo. V tej nastavitvi je nastalo skupno povprečno 582 mL bioplina na gram suhe snovi. Med omenjenim mikrobiološkim procesom smo analizirali tudi pH vrednosti, saj je zelo pomemben dejavnik, ki v primeru, da ne dosega ali preseže optimalno območje, ki je med 6,5 in 8, lahko moteče vpliva na delovanje procesa. V presnovljenem digestatu smo preverili še deleže Klasonovih komponent in ugotovili, da med paralelkami glede na predobdelavo v deležih ni večjih razlik.
Ključne besede: predobdelava lignoceluloze, predobdelava z organskim topilom, predobdelava z vročo vodo, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

43.
Regulacija pretočnega sistema z uporabo pretočnega senzorja, avtomatskega ventila in povratno-zančnega regulacijskega sistema
Marko Vogrinc, 2018, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je bil s pomočjo demonstracijske naprave za regulacijo pretoka RT 624 testirati in preučiti različne vrste regulacije in jih med seboj primerjati, ter tako ugotoviti, katera izmed možnih regulacij je najboljša. Izvajali smo povratno-zančno regulacijo s pomočjo pretočnega senzorja in avtomatskega ventila. V prvem delu diplomskega dela smo določevali območje linearnosti avtomatskega ventila. Glede na to območje smo nato izvedli stopničasto spremembo, na osnovi katere smo določili potrebne parametre za proporcionalno, proporcionalno-integrirno ter proporcionalno-integrirno-diferencirno regulacijo. S pomočjo izračunanih parametrov smo testirali ustreznost teh parametrov pri različnih vrstah regulacije in opazovali odziv sistema. Ukvarjali smo se s servo problemom, kjer sistem sledi referenčni vrednosti ter z regulacijskim problemom, kjer sistem odpravlja motnjo pri konstantni referenčni vrednosti. Pri tem smo opazovali čas, v katerem je doseženo novo stacionarno stanje oziroma čas, v katerem je odpravljena motnja. Pozorni smo bili tudi na stabilnost sistema, torej če sistem oscilira in ali se sistem odzove s preletom. Da bi se še bolj približali idealnemu odzivu sistema smo parametre za regulacijo določevali še s poskušanjem. Ugotovili smo, da je najboljša proporcionalno-integrirno-diferencirna regulacija. V določenih primerih smo se idealnemu odzivu sistema najbolj približali, ko smo parametre nastavili s poskušanjem. Lahko pa rečemo, da so parametri za regulacijo, ki so dobljeni v skladu s stopničasto spremembo, v nekaterih primerih zelo dober približek idealnemu odzivu sistema.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, P regulacija, PI regulacija, PID regulacija
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

44.
Vpliv predobdelave piščančje stelje z glivami na proizvodnjo bioplina
Maša Makovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Ključne besede: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

45.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, magistrsko delo

Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

46.
Ugotavljanje učinkovitosti klorovega dioksida na Escherichia coli v pitni vodi
Nuša Kotnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Pitje vode, onesnažene z bakterijo Escherichia coli (E. coli), lahko pripelje do okužbe, ta pa lahko povzroči resna bolezenska stanja. Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti učinkovitost klorovega dioksida pri uničenju bakterije E. coli v pitni vodi. V okviru diplomskega dela smo izvedli štiri eksperimente. Učinkovitost smo preverjali z uporabo 0,2 mg/l raztopine klorovega dioksida. Za raziskovanje smo uporabili pitno vodo iz mariborskega vodovoda, ki so jo za potrebe naših raziskav v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano Maribor (NLZOH) laboratorijsko »okužili« z E. coli. Št. bakterij prisotnih v vodi smo določevali s pomočjo metode membranske filtracije, koncentracijo skupnega klora v vodi pa s kolorimetrično metodo (DPD test). Ugotovili smo, da je klorov dioksid učinkovit pri uničenju (deaktivaciji) E. coli v pitni vodi. Rezultati kažejo, da je za deaktivacijo E. coli potreben kontaktni čas manjši od 1 min.
Ključne besede: klorov dioksid, učinkovitost, Escherichia coli, E. coli, pitna voda
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

47.
Optimizacija silikatne prevleke NiCu nanodelcev za aplikacije v medicini
Aljaž Degen, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri tej diplomski nalogi smo raziskovali vpliv debeline silikatne prevleke sintetiziranih NiCu nanodelcev na njihovo magnetizacijo in iskali najboljše pogoje za izluževanje silikatne prevleke iz NiCu nanodelcev. Uporabljali smo več različnih metod za karakterizacijo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Za določitev sestave nanodelcev smo uporabili rentgensko praškovno difrakcijo (XRD); pri meritvi Curiejeve temperature smo uporabili modificirano termogravimetrično analizo (TGA); velikosti nanodelcev smo določili s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem svetlobe (DLS) in s transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM); pri določanju prisotnosti silike smo uporabili meritve zeta potenciala, transmisijsko elektronsko mikroskopijo in infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR). Opravili smo tudi magnetne meritve, katere smo izmerili na magnetometru z vibrajočim vzorcem (VSM), in kalorimetrične meritve. Za izluževanja smo uporabili raztopino NaOH, ki je vsebovala 3 % hidrazin. Pri optimizaciji izluževanja smo spreminjali čas izluževanja in koncentracijo NaOH. Uspelo nam je izboljšati pogoje izluževanja iz 1 M NaOH, 24 h, s 3 % hidrazinom, na 0,7 M NaOH, 8 h, s 3 % hidrazinom. Preverili smo tudi izluževanje s 4 % tetrametilamonijevim hidroksidom (TMAH), 4 h, vendar izluževanje ni uspelo. Vpliva debeline silikatne prevleke na magnetizacijo NiCu nanodelcev nismo uspeli določiti, saj se silika ni homogeno razporedila okoli nanodelcev, ampak se je nakopičila na določenih delih vzorca. Sintetizirani NiCu nanodelci niso bili homogeni. Zaradi njihove povprečne Curiejeve temperature, magnetizacije in velikosti so nanodelci primerni za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: NiCu, nanodelci, izluževanje, silikatna prevleka, tetrametilamonijev hidroksid (TMAH)
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

48.
Vpliv agresivnega medija in vnetnih procesov na korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini
Maša Hren, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali korozijo biokompatibilnih kovinskih implantatov v umetni slini. Nerjavno jeklo AISI 316L in titanovo zlitino Ti90Al6V4 smo korodirali v umetni slini, v katero smo dodajali spojine, ki jih običajno s hrano in pijačo vnašamo v ustno votlino ali nastajajo kot produkt vnetnih procesov in predstavljajo precej agresiven medij za kovinske implantate. Dodajali smo NaCl različnih koncentracij ter HCl, s katero smo vplivali na vrednosti pH. Vnetno stanje v ustni votlini smo simulirali z dodatkom H2O2 in mlečne kisline različnih koncentracij. Korozijske parametre smo spremljali s potenciodinamsko metodo in elektrokemijsko impedančno spektroskopijo. Vzorce smo pri konstantni temperaturi, 37 °C, potopili v izbrani medij, kjer smo jih pasivirali 24, 48, 72 in 96 ur. Izvedli smo tudi meritve nepasiviranih vzorcev. Na podlagi pridobljenih meritev smo vzorcem določili hitrost korozije in jih glede na vrednosti korozijskih parametrov medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da so bile korozijske hitrosti relativno nizke, kar dokazuje zelo dobro korozijsko odpornost uporabljenih materialov, zato sta materiala primerna za dentalne implantate. Prav tako smo ugotovili, da je titanova zlitina korozijsko odpornejša kot nerjavno jeklo v vseh proučevanih medijih, razen v umetni slini s 5 % in 10 % H2O2 z mlečno kislino. Opazili smo tudi, da se korozijske hitrosti znižujejo in zvišujejo glede na čas pasiviranja, kar je najverjetneje posledica spreminjanja debeline zaščitne oksidne plasti na površini.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, titanova zlitina, kovinski implantati, umetna slina
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

49.
Menjava metode določanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida
Tomaž Zupanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil uvesti novo metodo določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida, ki jih opisujemo z močjo posvetlitve in podtonom. Meritve moči posvetlitve in podtona pigmetnega titanovega dioksida izvajajo v Kontroli proizvodnih procesov, v postopku kalcinacije, z namenom optimalnega vodenja postopka, ki ima v procesu proizvodnje pigmentnega titanovega dioksida velik vpliv na kakovost pigmenta. Moč posvetlitve pigmenta podajajo kot vrednosti Y % v sivi pasti in podton kot vrednost YF % v sivi pasti. Obstoječa metoda je dolgotrajna. Pred spektrofotometrično določitvijo moči posvetlitve in podtona pigmenta po kalcinaciji moramo pripraviti sivo pasto, ki vsebuje pigment, laneno olje in mešanico za sivi pasto. Kalcinatu pomletem z laboratorijskim mlinom je potrebno dodati laneno olje in mešanico za sivo pasto, ki vsebuje BaCO3 ter saje, ki imajo moder podton. Pigment in sestavine sive paste se vribajo na vribalnen stroju, nastala pasta se stisne v tableto, ki ji s spektrofotometrom izmerimo vrednosti X, Y in Z. Ker sta moč posvetlitve (Y %) in podton (YF %) kalcinata relativni vrednosti, se primerjajo vrednosti X, Y in Z trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta z vrednostmi X, Y in Z standardnega vzorca. Pasta standardnega vzorca se pripravi in izmeri na enak način kot pasta trenutnega vzorca kalciniranega pigmenta. Nova metoda določevanja optičnih lastnosti pigmentnega titanovega dioksida temelji na spektrofotometrični določitvi transmisije svetlobe v vidnem delu spektra dnevne svetlobe. Vzorec kalciniranega pigmenta pomlet z laboratorijskim mlinom omočimo z organskim omakalom s pomočjo hitrovrtečega mešala. Homogeni disperziji izmerimo s spektrofotometrom transmisijo svetlobe pri različnih valovnih dolžinah, ki jo preračunamo v optično gostoto (OD). Optično gostoto kalciniranega pigmenta primerjamo z optično gostoto standardnega vzorca pigmenta, ki je pripravljen na enak način kot trenutni vzorec kalciniranega pigmenta. V diplomskem delu so prikazane meritve moči posvetlitve in podtona pigmentnega titanovega dioksida v vzorcih iz postopka kalcinacije po stari in novi metodi. Na osnovi statistične obdelva rezultatov meritev so pokazali, da se meritve po novi metodi, pri 450 nm vidne svetlobe, ujemajo z meritvami po stari metodi.
Ključne besede: siva pasta, suspenzija, podton, svetlost, relativna moč razprševanja, relativni razpršilni koeficient
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 89; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

50.
Zaščitno delovanje izbranih polifenolnih snovi proti genotoksičnim učinkom, ki jih povzroča mikotoksin aflatoksin B1
Matevž Roškarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati morebitno antigenotoksično delovanje naravnih polifenolnih snovi, natančneje ksantohumola (XN), proti genotoksičnim učinkom mikotoksina aflatoksina B1 (AFB1), kar smo ugotavljali posredno preko merjenja fosforilacije histona H2AX (znan marker dvoverižnih prelomov DNA) s pretočnim citometrom na modelu metabolno aktivnih celic človeškega hepatoma HepG2. Iz literature je znano da XN, prenilirani flavonoid izoliran iz ženskih cvetov hmelja, deluje zaščitno pred poškodbami DNA, ki jih povzročajo nekateri heterociklični aromatski amini, kar kaže na njegovo potencialno uporabnost v obliki prehranskega ali farmacevtskega dopolnila. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da sam XN pri najvišji testirani koncentraciji 10 µM ne povzroča povečanja žarišč H2AX pri izpostavljenih celicah HepG2, med tem ko je AFB1 od doze značilno povišal število H2AX žarišč, ki se je od kontrolne skupine statistično značilno razlikovalo že pri najnižji testirani koncentraciji (10 µM) . Zaščitni učinek XN zoper z AFB1 (30 µM) povzročenim žariščem H2AX smo zaznali pri dveh najvišjih testiranih koncentracijah XN (1 in 10 µM), in sicer od doze odvisno. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da XN deluje zaščitno proti genotoksičnim učinkom AFB1 pri celicah HepG2, kar sovpada s podatki iz literature, ki kažejo, da XN poseduje želene antigenotoskične lastnosti. Z eksperimentalnimi podatki smo podkrepili hipotezo, da ima XN zaščitni učinek pred genotoksičnimi učinki AFB1.
Ključne besede: aflatoksin B1, ksantohumol, celice HepG2ATTC, pretočni citometer, Dvoverižni prelomi DNA
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 104; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici