| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1541
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Redoks iniciacija stirenskih monomerov v emulzijah
Žan Koštomaj, 2019, diplomsko delo

Opis: Porozni materiali so dandanes predmet nenehnega preiskovanja, saj njihova porozna struktura omogoča uporabo na marsikaterem področju. Tako jih najdemo v separacijskih procesih, uporabljajo se kot katalizatorji, zadnje čase pa najdemo aplikacije tudi na področju biomedicine. Pričujoča diplomska naloga se osredotoča na porozne polimerne materiale, ki jih dobimo največkrat z radikalsko verižno polimerizacijo monomernih enot. Poznamo več tehnik sinteze poroznih polimernih materialov, kot je recimo uporaba porogenih topil ali anorganskih soli; v okviru diplomske naloge pa smo uporabili tehniko polimerizacije kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Oljna faza je vsebovala monomerno enoto stiren in zamreževalo divinilbenzen, vodna faza pa elektrolit kalcijev klorid heksahidrat. Iniciatorski sistem je bil sestavljen iz termičnega iniciatorja, AIBN in redoks iniciatorja, TEMED. Preverjali smo hipotezo, da dobimo z naraščajočo hitrostjo mešanja manjše velikosti por, saj se tako dispergirane kapljice notranje faze razbijejo na manjše kapljice. Z dodatkom redoks iniciatorja po koncu mešanja emulzije sprožimo takojšnjo tvorbo radikalov, s čimer emulzija polimerizira preden ima možnost razpada oziroma preden se začno združevati kapljice notranje faze. Za mešanje smo uporabili dva različna mešalna nastavka, ki se razlikujeta v premeru mešalnega propelerja, ter primerjali velikosti por, ki jih dobimo z vsakim. Za ugotovitev, kateri nastavek daje pore manjših velikosti, smo vzorce karakterizirali s SEM analizo, preko katere smo preučevali morfologijo vzorcev, in porozimetrije po BET modelu adsorpcije plinov na trdnih površinah, s čimer smo dobili vrednosti specifičnih površin vzorcev. Iz grafov porazdelitve velikosti por smo potrdili hipotezo, da se velikost por manjša z višanjem hitrosti mešanja emulzije, ugotovili pa smo tudi, da dobimo v primerjavi z manjšim nastavkom z večjim nastavkom manjše pore.
Ključne besede: stiren, divinilbenzen, HIP emulzija, redoks iniciirana polimerizacija, PoliHIPE
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

32.
Mikroemulzijska polimerizacija za pripravo nanoporoznih materialov
Jan Polak, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo z mikroemulzijsko polimerizacijo poskusili dobiti monolitni material s sferičnimi porami, ki bi bile manjše od 500 nm. V okviru tega smo najprej pripravili emulzijo z visokim deležem notranje faze, ki smo jo nato obdelali z ultrazvočno sondo in tako dobili mikroemulzijo, ki smo jo polimerizirali. Sintetizirali smo monolite na osnovi stirena in divinilbenzena ter glicidil metakrilata in etilen glikol dimetakrilata. Sinteza stirenskih monolitov, zamreženih z divinilbenzenom, je bila uspešna. Najprej smo optimirali pogoje za doseg stabilne emulzije. Ugotovili smo, da je za stirenski sistem najprimernejša amplituda ultrasonifikacije 21 % in čas sonificiranja 6 minut. Uspešno sintetizirane monolite smo nato ustrezno okarakterizirali. S FTIR spektroskopijo smo potrdili kemijsko sestavo monolitov, z vrstičnim elektronskim mikroskopom pa smo preverili njihovo morfologijo. Izmerili smo gostoto monolitov s helijevim piknometrom ter z geopycom. Z BET adsorpcijo ter desorpcijo dušika smo dobili specifično površino materiala. S pomočjo SEM posnetkov smo ugotovili, da smo uspeli sintetizirati materiale s povprečno velikostjo por 1,35 μm. Poskusili smo tudi z redoks iniciacijo, saj polimerizacija poteče pri nižji temperaturi in je hitrejša, a kljub temu pore niso bile manjše od 500 nm. V primeru glicidil metakrilatnih monolitov smo bili neuspešni, saj je uporaba ultrazvoka povzročila razpad emulzije.
Ključne besede: nanoporoznost, monolit, poliHIPE, mikroemulzija, ultrasonifikacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

33.
Sinteza in simulacija separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izobutanol, n-butanol in voda
Patricia Grušovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo pripravili in preučili različne sheme separacijskih alternativ za separacijo n-butanola iz zmesi formaldehid, metanol, izo-butanol in voda ter izvedli njihovo simulacijo s programom Aspen Plus V10. Simulirali smo štiri različne procesne sheme. Tri procesne sheme smo sintentizirali na principu zaporednih destilacijskih kolon, četrto shemo pa smo sintentizirali na principu azeotropne destilacije. Četrto procesno shemo smo simulirali dvakrat. V primeru prve simulacije smo kot glavni kriterij postavili čim boljšo separacijsko učinkovitost, v drugi simulaciji pa smo postavili kot glavni kriterij ekonomsko ugodnost sheme. Raziskali smo vpliv obratovalnih parametrov na čistost n-butanola in porabo pogonskih sredstev. Iz rezultatov je razvidno, da obratovalni parametri, razen pretoka destilacijskega ostanka v preučevanih območjih nimajo velikega vpliva na čistost pridobljenega n-butanola, imajo pa velik vpliv na porabo pogonskih sredstev. Nadaljnje smo sintentizirane sheme ovrednotili z ekonomskega in separacijskega vidika. Najvišji izkoristek procesa in najvišjo čistost n-butanola smo dosegli pri simulaciji separacije dane zmesi z uporabo treh zaporednih destilacijskih kolon. Končni produkt je n-butanol s čistostjo w = 99,9 % . Izkoristek separacije dane procesne sheme je bil 99,9 %. Najnižji izkoristek procesa, če ne upoštevamo osnovne procesne sheme z eno destilacijsko kolono smo dobili pri simulaciji procesne sheme z dvema destilacijskima kolonama (93,1 %). Ekonomsko analizo shem smo opravili s programom Aspen Economic Analyzer. Najvišja investicija bi bila v procesno shemo z dvema destilacijskima kolonama (1,96 M€), najnižja investicija pa v procesno shemo na principu azeotropne destilacije, kjer je glavni kriterij ekonomska ugodnost sheme (0,763 M€). Ta shema ima tudi najnižjo dobo vračanja (0,11 a).
Ključne besede: n-butanol, ločevanje azeotropov, destilacija, simulacija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 13; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

34.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic
Kristina Gluhak, 2019, magistrsko delo

Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

35.
Antimikrobni učinek komercialnih in naravnih konzervansov v kozmetičnih izdelkih
Jadranka Švigelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Sintetični konzervansi povzročajo skrbi čedalje več ljudem, saj se je ozaveščenost o njihovem vplivu na okolje in vplivu na naše zdravje povečala. Čeprav so konzervansi v kozmetičnih izdelkih uporabljeni v majhnih koncentracijah, velikokrat povzročajo alergijske reakcije pri uporabnikih. Posledično je čedalje več povpraševanja po naravni oz. samokonzervirajoči kozmetiki. V tem primeru se za zagotavljanje mikrobiološke čistosti izdelka lahko uporabijo razni rastlinski ekstrakti ali eterična olja, ki imajo antimikrobne lastnosti. Cilj magistrske naloge je bil proučiti antimikrobno delovanje različnih ekstraktov oz. eteričnih olj cimeta, čajevca, grenivke, ingverja, kurkume, limone, limonske trave, oljke, rožmarina, sivke, timijana, žajblja, žametnice ter mil in losjonov z vgrajenimi različnimi komponentami. Prav tako smo proučili antimikrobno delovanje komercialnih naravnih konzervansov Dermosoft® decalact liquid in LipoFresh™ PG. Antimikrobno učinkovitost omenjenih produktov smo na glivi Aspergillus brasiliensis in Candida albicans ter na bakterije Bacillus cereus, Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Pseudomonas fluorescens in Staphylococcus aureus določevali z disk difuzijsko metodo. Ugotovili smo, da izkazujejo najboljše antimikrobno delovanje eterična olja, in sicer je zelo izstopalo eterično olje limonske trave. Tudi večina ekstraktov je delovala antimikrobno; največjo antimikrobno učinkovitost je imel superkritični ekstrakt cimeta. Mila so izkazovala boljše antimikrobno delovanje od losjonov. Dermosoft® decalact liquid je bil učinkovitejši od LipoFresh™ PG v zaviranju rasti izbranih testnih mikroorganizmov. Najmanj vzorcev je inhibiralo rast P. aeruginose.
Ključne besede: antimikrobna učinkovitost, kozmetični izdelki, rastlinski izvlečki, naravni konzervansi, patogeni mikroorganizmi
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 11; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

36.
Sinteza omrežij toplotnih prenosnikov s simultanim upoštevanjem varnosti
Anita Sovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Varnost v kemijskih procesih postaja vse bolj pomemben vidik že v fazi načrtovanja procesa. V tem magistrskem delu smo upoštevali vidik varnosti v fazi načrtovanja omrežja toplotnih prenosnikov (OTP). Pri tem smo ocenili inherentno varnost s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programirnega (MINLP) modela najprej z osnovnim modelom. Nato smo izvedli občutljivostno analizo z različnimi tipi toplotnih prenosnikov, pri čemer smo primerjali ploščine toplotnega prenosa, mase prisotnih snovi, tlačne padce ter razmerja med volumnom in ploščino v toplotnih prenosnikih. Za vsak prenos smo dimenzionirali primeren prenosnik toplote. Izračunane podatke smo nato vstavili v posodobljen model za celotno OTP. Tako dobljene vrednosti ploščin in indikatorjev tveganja smo primerjali z začetnimi vrednostmi. Ugotovili smo, da so bile začetne ploščine vseh toplotnih izmenjevalcev precenjene. Posledično so bili napačno ocenjeni tudi stroški investicije in indikatorji tveganja. Nato smo za izbrane dimenzije toplotnih prenosnikov primerjali indikatorje tveganja za toksičnost, vnetljivost in eksplozivnost med rezultatoma, ko nismo upoštevali natančnih mer toplotnih prenosnikov ter pri upoštevanju natančnih dimenzij toplotnih prenosnikov. Rezultati kažejo, da ima natančno dimenzioniranje prenosnika za posamezne prenose toplote velik vpliv na oceno varnosti v OTP. Z dodatkom natančnega dimenzioniranja prenosnikov toplote smo omogočili natančnejše načrtovanje OTP in realnejše ocenjevanje njihove varnosti.
Ključne besede: inherentna varnost, omrežje toplotnih prenosnikov, simultana sinteza
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

37.
Inhibicijske lastnosti medu na jeklu v agresivnem mediju
Rok Špendl, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri je bil z gravimetrično metodo proučevan vpliv različnih vrst zelenega inhibitorja (kostanjev, cvetlični in akacijev med) na hitrost korozijskih procesov. Poskus je bil izveden na jeklu 1.4301, ki sodi med najpogosteje uporabljena nerjavna jekla, v 17,0 % klorovodikovi kislini (HCl). Raziskava obsega inhibicijski vpliv prej omenjenih vrst medu različnih koncentracij (0,5, 1,0, 1,5 in 2,0 %) ter odvisnost korozijskih procesov od dolžine časovnega intervala izpostavitve. Način priprave je bil za vse vzorce enak. Po opravljenih meritvah je sledila analiza rezultatov. Ta je vključevala izračune na osnovi empirično določenih gravimetričnih podatkov (spremembe mas vzorcev) ter računsko določene vrednosti inhibicijske učinkovitosti in korozijske hitrosti. Opravili smo tudi mikroskopsko analizo površine vzorcev ter izvedli meritve z uporabo spektroskopske metode – infrardeča spektroskopija (FTIR). Na podlagi eksperimentalnega dela je moč zaključiti, da med deluje kot učinkovit zelen inhibitor pri izpostavitvi jekla korozivnemu mediju (17,0 % HCl). Pri različnih vrstah medu je trend učinkovitosti podoben. Že v 0,5 % raztopini medu je bila stopnja inhibicije več kot 50 %, v 2,0 % raztopini medu pa se je vrednost tipično povečala nad 85 %. Pri večini meritev je bila najvišja vrednost inhibicijske učinkovitosti pri določeni koncentraciji medu dosežena pri 8 urni izpostavitvi.
Ključne besede: med, jeklo, korozija, inhibicija, gravimetrija
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

38.
Termodinamske lastnosti dvofaznega sistema polimer trilaurin/superkritični CO2 in formulacija zdravilnih učinkovin
Kaja Zadravec, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema študijo fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti dvofaznega sistema trilaurin/superkritični CO2 ter formulacijo aktivne učinkovine nimodipina v trilaurinsko matrico z uporabo superkritičnih fluidov. Visokotlačni procesi z uporabo superkritičnih fluidov so trajnostni, okolju prijazni in ekonomsko ugodni ter imajo široko paleto uporabe. Uporabljajo se v vedno večjem obsegu v farmacevtski, živilski, tekstilni in kemični industriji. Kot supekritični fluid smo uporabili okolju prijazen in termodinamsko stabilen supekritični CO2. Določili smo gostoto za binarni sistem (trilaurin/superkritični CO2) v območju tlakov med 0,1 MPa in 35 MPa pri dveh izotermah (60 °C in 80 °C) z uporabo visokotlačne metode z nihajočo U-cevko. Pri istih pogojih smo določili površinsko napetost binarnega sistema s kapilarnim dvigom in kapljično metodo, kjer smo ugotovili, da sta metodi med sabo dokaj primerljivi. Z magnetno suspenzijsko tehtnico smo za binarni sistem določili topnosti in difuzijske koeficiente. Tališče smo določili z visokotlačno kapilarno metodo in s pomočjo TGA/DSC analize. Pri atmosferskem tlaku znaša tališče polimera trilaurin 44,7 °C in ima talilno krivuljo dP/dT z negativnim naklonom. Podatke termodinamičnih lastnosti preučevanega dvofaznega sistema smo uporabili za določitev optimalnih parametrov za izvedbo visokotlačne mikronizacije. Kot nosilno matriko smo uporabili polimer trilaurin in nanj vezali v vodi slabo topno učinkovino nimodipin. Dobljeni praškasti produkt smo analizirali z LC-MS/MS metodo in ugotovili, da se je po pršenju vsebnost nimodipina v trilaurnski matrici ohranila in znašala 94,97 %. Izvedli smo test sproščanja zdravilne učinkovine, kjer smo simulirali pogoje v želodcu pri 0,1 M vodni raztopini HCl ter tako dobili hitrostne profile raztapljanja zmesi nimodipina trilaurin/nimodipin. Potrdili smo, da je bil profil raztapljanja nimodipina, obdelanega s mikronizacijskim postopkom PGSS, 2‒3-krat višji napram neprocesiranemu nimodipinu.
Ključne besede: superkritični CO2, trilaurin, površinske napetosti, topnosti, mikronizacija, nimodipin, LC-MS/MS analiza
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 35; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

39.
Adsorpcija kovinskih ionov na žlindro
Mihael Irgolič, 2019, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje z odpadnimi vodami predstavlja velik delež onesnaževanja narave. V teh odpadnih vodah se pogosto nahajajo tudi težke kovine, ki jih moramo zaradi ogrožanja okolja, živali in ljudi iz vode odstraniti. Kot poceni metoda za odstranjevanje težkih kovin iz vode, se je uveljavila adsorpcija. V iskanju učinkovitih ter poceni adsorbentov, se je dobro izkazala tudi žlindra, ki je stranski produkt pri proizvodnji jekla. V diplomskem delu predstavljamo rezultate raziskave adsorpcijskih lastnosti bele žlindre. Žlindri smo najprej določili specifično površino BET, volumen por, premer por, velikost delcev in zeta potencial. Nadalje smo preučevali vpliv pH in koncentracije na adsorpcijo železovih, bakrovih in svinčevih ionov. Hkrati smo preučili še medsebojni vpliv izbranih ionov na adsorpcijo. Preučevali smo učinkovitost in kapaciteto adsorpcije in iz rezultatov ugotovili, da pH minimalno vpliva na adsorpcijo bakra in železa, svinec pa ima adsorpcijski maksimum pri pH 7. Pri preiskovanju vpliva koncentracije smo ugotovili, da učinkovitost adsorpcije s koncentracijo narašča za svinec, na baker in železo pa skoraj ne vpliva, saj je bila učinkovitost v območju koncentracij od 1 mM do 13 mM 100 %. Medsebojni vpliv ionov daje pozitivne rezultate na učinek adsorpcije.
Ključne besede: adsorpcija, žlindra, težke kovine, zeta potencial, BET
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 32; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (718,54 KB)

40.
Ekstrakcija in analiza biološko aktivnih spojin iz ovsa
Jernej Jelenko, 2019, diplomsko delo

Opis: Oves je ena najbolj razširjenih žitaric, ki se primarno uporablja za krmo živali, vendar vse večji pomen pridobiva tudi v prehrani človeka. Razlog za povečanje zanimanja po ovsu je biološka vrednost surovega materiala, ki ima visoke vsebnosti proteinov, maščob, mineralov in vitaminov. Poleg tega vsebuje tudi fitokemikalije, ki naj bi bile vzrok za zmanjšanje tveganja nastanka kroničnih bolezni kot so koronarna arterijska bolezen, sladkorna bolezen tipa 2 in rak. Redno uživanje ovsa pa zmanjša tudi nivoje LDL holesterola in sistoličnega krvnega tlaka. Oves ljudje v večini uživamo v obliki kosmičev in kaše, kruh pa iz njega delamo redko, saj ne vsebuje glutena. Prav to oves naredi primernega za ljudi z intoleranco do glutena in za razne diete. V diplomski nalogi smo se osredotočili na določevanje fenolnih spojin in njihove antioksidativne lastnosti. Za izolacijo biološko aktivnih spojin smo uporabili Soxhletovo in superkritično ekstrakcijsko metodo. Spektrofotometrično smo ekstraktom določili vsebnost totalnih fenolov, antioksidativno aktivnost, totalne ogljikove hidrate in proteine. S tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS) pa smo določili posamezne fenolne spojine in proste maščobne kisline (GC). V diplomskem delu smo ugotovili, da so boljša topila za ekstrakcijo raztopine organskih topil kot pa čista organska topila. Konkretno smo primerjali čisti etanol, 50 % etanol in 70 % etanol. Ekstrakt 50 % etanola je pokazal najboljše rezultate z največjo vsebnostjo totalnih fenolov (75,49 mg/100 g materiala), totalnih ogljikovih hidratov (15,45 mg/g materiala) in najmanjšim EC50 (10,00 mg/mL). Naša druga ugotovitev je, da s predhodno superkritično ekstrakcijo s CO2 vplivamo na rezultate nadaljnje Soxhletove ekstrakcije. Od fenolnih spojin je bilo v vseh ekstraktih prisotne največ kavne kisline. Pri določenih prostih maščobnih kislinah največji delež zavzemata oleinska in linolna kislina, kateri sta obe sta nenasičeni.
Ključne besede: oves, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici