SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 1453
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Separacija aktivnih komponent iz lupin kakavovca
Kaja Glavač, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri industrijskih procesih pridobivanja kakava nastaja 80 % odpadnih snovi, kar predstavlja za okolje precejšnjo obremenitev. Zato so se strokovnjaki v zadnjem času začeli ukvarjati s tem odpadnim materialom in v njem iskati uporabne komponente, ki bi se jih dalo ekstrahirati, da bi tako zmanjšali obseg odpadnega materiala. Namen diplomskega dela je bil z različnimi ekstrakcijskimi metodami separirati komponente iz lupin semen kakavovca. Izvedli smo klasično ekstrakcijo z različnimi topili, ekstrakcijo s superkritičnim CO2 in ekstrakcijo s subkritično vodo (SWE). Maksimalen delež ekstrakta smo dobili s SWE pri 170 °C (ostanek po CO2 ekstrakciji 60 °C in 300 bar), in sicer 57,16 %. Z metodo HPLC smo identificirali in kvantificirali aktivne komponente (totalni fenoli – maksimalna vsebnost 138,21 mg/g, totalni proantocianidini – maksimalna vsebnost 6,46 mg/g), sladkorje in njihove derivate, okarakterizirali antioksidativnost ekstraktov. Sladkorji, ki smo jih zaznali, so bili manoza, glukoza, ksiloza, arabinoza, ramoza, fukoza in njihovi degradirani produkti:5-HVL, furfural, levulinska, mlečna in mravljična kislina. Antioksidativna aktivnost vseh vzorcev je bila visoka, nad 50 %. Ekstrakt pridobljen s subkritično vodo iz začetnega materiala, je imel antioksidativnost kar 84,27 %. S subkritično vodo smo pridobili različne koncentracije komponent teobromina, kofeina, teofilina, epikatehina, katehina. Največ je bilo zaznanega teobromina (5,43 %) in epikatehina (1,36%). Z metodo GC smo določevali vsebnost maščobnih kislin, kot so palmitinska, palmitoleinska, stearinska, oleinska in linolna kislina. Ekstrakti so vsebovali največ oleinske in palmitinske kisline.
Ključne besede: lupina kakavovca, superkritična ekstrakcija s CO2, subkritična ekstrakcija z vodo, aktivne komponente, antioksidativnost
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 113; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

32.
Karakterizacija viskijev z GC-MS in ICP-MS ter njihova kemometrijska klasifikacija
Domen Kermc, 2018, magistrsko delo

Opis: Viski je destilirana alkoholna pijača iz žita, ki vsebuje veliko spojin in ionov, katerih koncentracija se razlikuje glede na uporabljene sestavine in postopek proizvodnje. Viskiji so zaradi svoje cene pogosto tarča ponarejevalcev. Da zaščitimo potrošnike, njihovo pristnost preverjamo z različnimi instrumentalnimi tehnikami, podprtimi s kemometrično obdelavo podatkov. Največ raziskav je bilo narejenih na področju preverjanja pristnosti škotskih viskijev, medtem ko so viskiji drugih regij slabše raziskani. V 43 trgovsko dosegljivih viskijih s Škotske, Irske, Združenih držav Amerike in Kanade smo netarčno določevali različne skupine spojin in kovin. S plinsko kromatografijo smo določevali lahkohlapne komponente (višji alkoholi in estri) in težjehlapne komponente (težjehlapni alkoholi, kisline in monosaharidi). Vsebnost kovin smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS). Posamezne delne faze uporabljenih analiznih postopkov smo optimirali tako, da smo dobili čim višje izkoristke posameznih preiskovanih komponent in čim boljšo ločljivost njihovih kromatografskih vrhov. S kemometrično obdelavo rezultatov, pridobljenih s kemijskimi analizami, smo vzorce grupirali po vrsti in regiji, pri čemer smo uporabili linearno diskriminantno analizo (LDA), dobljene modele pa navzkrižno validirali. V vzorcih viskijev smo analizirali vsebnosti 32 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 107 težjehlapnih komponent, od katerih smo uspešno določili in kemometrično obdelali 7 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 69 težjehlapnih komponent. Z linearno diskriminantno analizo smo razvili modele, ki omogočajo ločitev viskijev po vrsti in regiji. Razviti modeli dajejo pri navzkrižni validaciji napako pod 10 %.
Ključne besede: viski, klasifikacija, plinska kromatografija, ICP-MS, LDA
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

33.
Vpliv ekstrakcijskega postopka na kvaliteto ekstraktov iz liofiliziranih hrušk (pyrus communis)
Primož Tržan, 2018, diplomsko delo

Opis: Za ekstrakcijo komponent iz naravnih materialov se uporabljajo različne tehnike. Glavni namen diplomskega dela je bil določitev najustreznejše ekstrakcijske tehnike ter izbire konvencionalnega topila, ki daje najboljši izkoristek ekstrakcije in pri tem ne uniči biološko aktivnih komponent. V ekstraktu iz liofiliziranih hrušk smo določili vsebnost sladkorjev. V ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo po Soxhletu, hladno ter ultrazvočno ekstrakcijo smo določevali antioksidativno aktivnost, totalne ogljikove hidrate, proteine in betalaine ob uporabi topil metanol, etanol ter etanol-voda. Ugotovili smo, da največji izkoristek ekstrakcije da hladna ekstrakcija s topilom metanol (47,78 %), kjer smo hkrati določili najvišjo vsebnost totalnih ogljikovih hidratov v ekstraktu (431 g OH/kg vzorca). Najvišjo antioksidativno aktivnost smo izmerili v ekstraktu dobljenem po hladni ekstrakciji z etanolom (2,27 %), vendar je masni izkoristek same ekstrakcije zelo nizek (11,24 %). Višje izkoristke smo dobili v primeru, ko smo kot topilo uporabili metanol ne glede na metodo. Po Soxhletovi ekstrakciji smo določili najvišjo vsebnost proteinov v ekstraktih ne glede na izbrano topilo, največ s topilom etanol (474 g proteinov/kg vzorca), medtem ko smo pri določanju betalainov izmerili najnižje vrednosti (391 mg betalainov/kg vzorca). Najvišjo vsebnost betalainov smo izmerili v ekstraktu po Soxhlet ekstrakciji s topilom etanol-voda (2513 mg betalainov/kg vzorca).
Ključne besede: ekstrakcija, rastlinski materiali, konvencionalna topila, aktivne komponente, antioksidativna učinkovitost
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

34.
Biološka predobdelava lignoceluloznih materialov z glivami bele trohnobe
Jasna Cizl, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil izvesti predobdelavo piščančjega gnoja z nastiljem, ki je iz mešanice slame in žagovine. Za izboljšanje razmerja C/N smo mešanici piščančjega gnoja z nastiljem dodali še slamo v razmerjih 80:20 in 60:40 (razen mešanice 100:0, ki je brez dodane slame). Predobdelavo smo izvedli z dvema glivama bele trohnobe in sicer z osmojeno bjerkandero (Bjerkándera adústa (BJA)) in z zimsko panjevko (Flammulina velutipes (FL)) ter preko produktov razgradnje spremljali proces glivne predobdelave. Tekom raziskave smo merili količino sproščenega CO₂ v različnih z glivo predobdelanih mešanicah pri različnih časih predobdelave in različnih razmerjih gnoja in slame. Pri dobro preraščenih mešanicah smo spremljali tudi deleže lignina, ogljikovih hidratov ter ekstrahiranega materiala. Ker je v literaturi navedeno, da glive razgradijo lignocelulozo v monosaharide glukozo, ksilozo, manozo, galaktozo, ramnozo in arabinozo, smo ugotavljali še prisotnost monosaharidov. To smo ugotavljali za preraščen nehidroliziran in hidroliziran material z glivo BJA. Za spremljanje količine sproščenega CO₂ in porabljenega kisika smo uporabili CO₂ in O₂ senzorja in plinski kromatograf. Ugotovili smo, da se CO₂ sprošča, vendar je bilo preraščanje gliv neenakomerno, zato je bilo neenakomeeno tudi sproščanje CO₂. Več CO₂ se sprošča pri glivi BJA, ki je tudi bolje preraščala material. Najboljša preraščenost substratov je bila pri mešanici z razmerjem 60:40. Glivi sta preraščali tudi mešanice brez dodatka slame (mešanica 100:0), vendar precej slabše. Količina lignina se zmanjšuje s časom preraščanja, ker glive razkrajajo lignin, delež ogljikovih hidratov pa se povečuje. Z metodo GC-MS nismo uspeli dokazati, da bi glive razgradile lignocelulozo v monosaharide oz. je bila prisotnost monosaharidov pod mejo zaznave za analizo s tako metodo.
Ključne besede: lignocelulozni material, predobdelava, glive bele trohnobe, proizvodnja CO₂, monosaharidi, količina lignina
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

35.
Določevanje prisotnosti proteinov in aktivnosti nekaterih encimov v figah
Rebeka Kogelnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Suhe fige so sadež, ki je dobro poznan skoraj vsakemu, na voljo pa je skozi celo leto, v vsakem letnem času. Namen diplomske naloge je bil določiti prisotnost proteinov po Bradfordovi metodi, preveriti aktivnost nekaterih encimov (α-amilaza, celulaza, transglutaminaza, proteaza, peroksidaza, lipaza, katalaza), določiti vsebnost vitamina C in vitamina E, preveriti vsebnost totalnih fenolov, vsebnost proantocianidinov ter določiti antioksidativne aktivnosti z radikalsko metodo v ekstraktih fig. Za ekstrakcijo suhih fig smo uporabili Soxhletov aparat za ekstrakcijo trdno-tekoče. Suhe fige smo tudi liofilizirali ter iz liofiliziranega produkta naredili alkoholni ekstrakt. Pri obeh omenjenih ekstrakcijah je bilo topilo etanol. Za vodni ekstrakt pa smo uporabili homogenizator, s katerim smo suhe fige z dodajanjem znane količine topila (vode) pretvorili v tekočo zmes, jo centrifugirali in v supernatantu dobili vodni ekstrakt. S pomočjo UV-VIS spektrofotometra smo pripravljenim ekstraktom določili aktivnost posameznih encimov, prisotnost proteinov, količino vitamina E, vsebnosti fenolov, proantocianidinov in antioksidativnih aktivnosti v vzorcu. Vsebnost vitamina C smo določali na podlagi porabljenega volumna jodove raztopine pri titraciji vzorca. Iz dobljenih meritev smo ugotovili, da so najvišje aktivnosti encimov in proteinov pri vodnem ekstraktu, najnižje aktivnosti encimov in proteinov pa pri alkoholnem ekstraktu suhih fig.
Ključne besede: encimi, proteini, fige, ekstrakcija
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 73; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

36.
Antikarcinogeni potenciali polifenolnih spojin iz smilja - računalniški pristop
Marina Malić, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo preučevali spojino arzanol iz smilja v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov: aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, vinil karbamat epoksida, glicidamida, stiren oksida, propilen oksida, 2-cianoetilen oksida in beta-propiolaktona. S pomočjo računalniške kemije smo na nivoju kvantnomehanske teorije Hartee-Fock izračunali aktivacijske proste energije reakcij alkilacije naštetih karcinogenov z arzanolom pri treh različnih fleksibilnih baznih setih. Rezultate dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki upoštevata vpliv topila, smo primerjali z eksperimentalno dobljenimi aktivacijskimi prostimi energijami za reakcije posameznega karcinogena z najreaktivnejšo bazo DNA - gvaninom - in na podlagi primerjave sklepali, ali je arzanol učinkovit lovilec posameznega kemijskega karcinogena. Rezultati nakazujejo, da ima arzanol velik potencial kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov, saj je aktivacijska prosta energija za reakcije arzanola z osmimi od devetih karcinogenov nižja od eksperimentalno določene aktivacijske proste energije za reakcije posameznega karcinogena z gvaninom. Na podlagi tega sklepamo, da bi arzanol večino kemijskih karcinogenov uspel uloviti, še preden bi ti v telesu reagirali z gvaninom in poškodovali DNA. Menimo, da smo z našo raziskavo postavili začetne temelje za nadaljne raziskave arzanola kot naravnega lovilca kemijskih karcinogenov in prispevali k novim smernicam eksperimentalnih ter kliničnih raziskav v boju proti raku.
Ključne besede: smilj, arzanol, kemijski karcinogeni, kvantnomehanski izračuni
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 59; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

37.
Vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov
Viktorija Flucher, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva alkoholov z eno ali več OH skupinami na strukturo vode in vpliv temperature na volumetrične lastnosti binarnih mešanic alkoholov. Uporabljali smo 2-butanol, butan-1,2-diol, butan-1,2,4-triol in Eritritol. Merili smo viskoznost in gostoto ter iz teh podatkov izračunali navidezni molski raztopine in parcialni molski volumen topljneca pri neskončnem razredčenju v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K. Navidezni molski volumen razredčenih raztopin izbranih alkoholov se zmanjšuje z naraščajočo koncentracijo in povečuje z dvigom temperature pri posameznih alkoholih. V skladu z literaturo smo na osnovi matematičnih zvez, ki vključujejo spremembo predznaka za Debye Hückel-ov limitni naklon molskega volumna, spremembo vrednosti za drugi odvod parcialnega molskega volumna topljenca pri neskončnem razredčenju s temperaturo, ki je večji ali manjši od nič, ter vrednost temperaturnega koeficienta viskoznosti B, ki je prav tako ali večji ali manjši od nič okarakterizirali vpliv topljenca na organizacijo molekul topila v razredčenih raztopinah izbranih alkoholov. Vsi trije omenjeni parametri potrjujejo, da imajo vsi štirje alkoholi pri izbranih koncentracijah v temperaturnem območju med 293,15 K in 333,15 K oblikovalni vpliv na strukturo vode.
Ključne besede: parcialni molski volumen, viskoznost, gostota, navidezni molski volumen, vpliv temperature, binarne mešanice
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

38.
Možnost vračanja destilata po čiščenju odpadne vode v tehnološke procese izdelave Al ulitkov
Neža Mikš, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je najti primerno tehniko za čiščenje kondenzata, ki smo ga dobili z vakuumskim uparjanjem odpadne tehnološke vode v podjetju LTH Castings. Preučili smo vpliv onesnaženosti vstopne vode iz nevtralizacijskega rezervoarja na kakovost kondenzata. Na začetku so prikazane analize kondenzata, ko so bile na uparjalnik vezane odpadne vode iz procesov tlačnega litja, mehanske obdelave ter pranja ulitkov. Proti koncu izvajanja diplomskega dela pa je bil proces nadgrajen tako, da so se na uparjanje prevezale samo odpadne vode s pralnih strojev. Ugotovili smo, da je to smiselno, saj je kakovost kondenzata pralnih vod boljša, ker le-ta ne vsebuje hladilno-mazalnih emulzij in emulgiranih minearalnih olj. Na fakulteti smo preizkusili razpoložljive tehnike za naknadno čiščenje kondenzata. Analize kondenzata in vstopne vode smo opravljali sami, paralelno smo pa vzorce pošiljali v zunanje laboratorije. Zaradi uporabe različnih vrst kemikalij pri izdelavi in proizvodnji aluminijevih ulitkov imamo opravka z odpadno vodo kompleksne sestave. Pri delu smo dobili najboljše rezultate ob predhodnjem redčenju kondenzata v poskusu adsorpcije na aktivno oglje, ampak v industriji to ni smiselno izvajati, zato nismo prišli do konkretnejših rezultatov. Prišli smo do zaključkov, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem delu na tem projektu. Ugotovili smo tudi, da bi bilo smisleno pred uporabo novih kemikalij v procesu, narediti pilotni test, da se ugotovijo možne posledice nove kemikalije na kakovost kondenzata.
Ključne besede: Uparjanje, ultrafiltracija, kondenzat, odpadna voda, KPK, obdelava odpadnih vod v kovinski industriji, tlačno litje Al zlitin
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

39.
Optimizacija procesiranja vzorcev sline pri raku glave in vratu za študije bioloških označevalcev
Teja Ermenc, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil optimizirati pridobivanje genetskega materiala iz vzorcev sline pri bolnikih z rakom glave in vratu za analizo bioloških označevalcev. Ustna tekočina oz. slina vsebuje genetski material, celice in različne molekule, ki lahko odražajo bolezenske spremembe. Zaradi tega bi lahko ustna tekočina služila kot stroškovno učinkovita in manj invazivna alternativa biopsiji za zgodnje odkrivanje raka. Za izolacijo nukleinskih kislin in proteinov iz krvi obstaja na Centru za humano genomiko in farmakogenomiko Medicinske fakultete v Mariboru že ustaljen postopek, za izolacijo iz sline pa ta še ni bil vzpostavljen. V nalogi smo želeli pripraviti laboratorijske protokole za učinkovito pridobivanje nukleinskih kislin in proteinov iz izpirkov ustne votline s TRI-reagentom. V ta namen smo na vzorcih moje sline testirali različne izolacijske pogoje, kot so različna količina sline, različne količine reagentov, izolacija iz ustnega izpirka ali iz peleta ustnega izpirka. Ugotovili smo, da je iz peletiranega izpirka možno izolirati tako DNA kot RNA, vendar je RNA slabše kvalitete in vsebuje precej razgradnih produktov, najverjetneje zaradi delovanja ribonukleaz v slini. Vzpostavljen postopek izolacije smo nato uporabili na vzorcih izpirkov ustne votline bolnikov z rakom glave in vratu. Po pričakovanjih so izolati DNA in RNA kazali precejšnjo stopnjo razgradnje, saj so vzorci pred zamrznjenjem nekaj časa čakali na sobni temperaturi v zdravniški ordinaciji. Izolati DNA so bili dovolj kvalitetni za genotipizacijo in metilacijske analize, integriteta RNA pa je bila prenizka za analize genske ekspresije. Predvidevamo, da bi z odvzemanjem izpirkov neposredno v stabilizacijsko raztopino lahko izboljšali kvaliteto izolatov.
Ključne besede: rak glave in vratu, biološki označevalci, izolacija iz sline, metilacija
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

40.
Deaktivacija katalizatorjev pri postopku proizvodnje metanola iz ogljikovega dioksida in vodika
Alen Plajnšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Naraščanje koncentracije CO2 v ozračju predstavlja veliko grožnjo človeštvu, zato se intenzivno iščejo postopki, s katerimi bi zmanjšali količino škodljivih emisij na minimalno raven. Predmet raziskav je tudi posopek hidrogenacije CO2 z vodikom do metanola ob uporabi učinkovitega katalizatorja. Kot surovini bi se uporabljala bogat vir izpustov CO2 in vodik pridobljen z elektriko iz obnovljivih virov. V veliki meri je izvedljivost tega procesa odvisna od katalizatorja, ki mora biti dovolj aktiven in stabilen, da je primeren za industrijsko rabo. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako stabilni so različni sintetizirani katalizatorji in kot primerjavo za lažjo ponazoritev testirati tudi komercialno dostopen katalizator HiFuel W230. Uporabili smo kombinacijo daljšega testa pri zmerni reakcijski temperaturi, ki je značilna za izvajanje reakcije in testa pospešenega staranja pri višjih temperaturah. Eksperimente smo izvedli na sistemu petih vzporednih reaktorjev s strnjenim slojem katalizatorja. Rezultati kažejo, da je hitrost deaktivacije hitrejša pri višjih tlakih in pričakovano tudi višjih temperaturah, ki pospešuje sintranje delcev v večje aglomerate. Kot primernejši nosilec aktivnih komponent se izkaže Al2O3, manj pa TiO2.
Ključne besede: katalizatorji, metanol, ogljikov dioksid, deaktivacija, stabilnost
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici