SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 1448
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomase
Sanja Potrč, 2018, magistrsko delo

Opis: Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.
Ključne besede: torefikacija, trdna biogoriva, biomasa, kurilna vrednost, energetska optimizacija
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 141; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

22.
Proizvodnja bioplina z anaerobno digestijo bioloških odpadkov precepljenih z glivami na specifičnem substratu
Rolando Krivec, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil določiti količino proizvedenega bioplina, njegovo sestavo in na podlagi dobljenih podatkov določiti kinetiko nastajanja metana med fermentacijo bioloških odpadkov. Kot substrat pri proizvodnji bioplina smo uporabili mešanico piščančjega gnoja in žagovine, katerega smo predobdelali z glivama Trametes versicolor in Pleutorus ostreatus, ki smo ju cepili in predhodno pustili preraščati na miskantusu. Anaerobno digestijo smo izvajali pri različnih mešanicah piščančjega gnoja z žagovino in miskantusa, preraščenega z glivami. Kot kontrolo smo uporabili nepreraščen miskantus. Pred procesom anaerobne digestije smo mešanicam piščančjega gnoja in preraščenega miskantusa dodali inokulum, ter nato beležili količino in sestavo proizvedenega bioplina. Anaerobne digestije so potekale 21 d. Količino proizvedenega bioplina smo določili z metodo izpodrivanja tekočine, med tem ko smo koncentracije metana določali s plinsko kromatografijo. Poskuse smo izvajali pri treh različnih temperaturah in sicer θ = (35, 40 in 42) °C. Na podlagi dobljenih podatkov smo razbrali, da z višanjem temperature pridobimo več bioplina. Prav tako se največ bioplina proizvede pri mešanicah, ki vsebujejo 50 % piščančjega gnoja in 50 % miskantusa, predobelanega z glivo Pleutorus ostreatus. Vpliv temperature na koncentracijo metana je nabolj razviden ob pričetku reakcije, saj se z višanjem temperature veča tudi naklon krivulje. Na podlagi dobljenih podatkov smo nato določili še kinetiko proizvodnje metana med anaerobno digestijo piščančjega gnoja. Za izračune kinetičnih parametrov, vključno z aktivacijsko energijo, smo uporabili program Matlab.
Ključne besede: bioplin, miskantus, Trametes versicolor, Pleutorus ostreatus, anaerobna digestija, piščančji gnoj
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 160; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

23.
Vpliv mikrovalov na zvijanje e2 -peptida: računalniški pristop
Simon Kocbek, 2018, diplomsko delo

Opis: Tehnologija je iz dneva v dan bolj integrirana v naše življenje. Hiter razvoj nam je prinesel veliko naprav, ki nam olajšujejo vsakodnevno življene. Veliko število teh komunikacijskih, navigacijskih in skpektroskopskuh naprav pri delovanju izseva mikrovalove. Zaradi visoke izpostavljenosti mikrovalovom je pomembno, da preučimo morebitne negativne vplive te tehnologije. V ta namen smo se odločili, da raziščemo vpliv mikrovalov na gardnike neših teles - peptide. Ubrali smo računalniški pristop in s pomočjo molekulske dinamike preučevali vpliv mikrovalov na zvijanje betapeptida. Z uporabo razklopljnenih termostatov smo ločeno nastavljali rotacijsko, translacijsko in vibracijsko temperaturo sistema betapeptida v raztopini. Primerjali smo zvijanje peptida pod pogoji klasičnega in mikrovalovnega segrevanja in prišli do zaključka, da rotacijsko gibanje polarnega metanola prekine vodikove vezi med topilom in peptidom, kar vodi do tvorbe novih vodikovih vezi med atomi vijačnice. Posledica tega je kompaktnjše zvitje betapeptida. Prav taki strnjeni agregati lahko vodijo do nastanka amiloidnih nitk, ki so povezane z nevrodegenerativnimi boloznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen.
Ključne besede: Mikrovalovi, simulacije molekulske dinamike, betapeptid, zvijanje
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 111; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (6,69 MB)

24.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v granatnem jabolku
Tamara Kobale, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje določevanje aktivnosti nekaterih encimov v različnih vzorcih granatnega jabolka. Vzorci, v katerih smo določevali encimsko aktivnost so naslednji: sveži sok, liofilizirani sok, zamrznjeni sok, etanolni ekstrakt svežih pečk, etanolni ekstrakt svežih lupin, etanolni ekstrakt liofiliziranih pečk, etanolni ekstrakt liofiliziranih lupin, vodni ekstrakt svežih pečk, vodni ekstrakt svežih lupin in vodni ekstrakt liofiliziranih lupin.Vzorce smo pridobili z različnimi postopki, kot so centrifugiranje, homogeniziranje in ekstrakcija z etanolom. V teh vzorcih smo določevali tudi totalne fenole, proantocianide, antioksidativnost, vitamin C in vitamin E. Encimi, katere smo določevali v naših vzorcih so: α-amilaza, celulaza, katalaza, lipaza, peroksidaza, proteaza in transglutaminaza. Z Bradfordovo metodo smo vzorcem določili koncentracijo proteinov. Granatno jabolko je polno vitaminov in fenolov, kar smo z rezultati tudi dokazali, saj smo v vseh vzorcih dobili prisotne večje količine vitaminov in fenolov. Prav tako so rezultati pokazali, da so prisotni vsi encimi, katere smo določali, vendar ne v vseh vzorcih.
Ključne besede: encimi, granatno jabolko, α-amilaza, celulaza, lipaza, katalaza, peroksidaza, proteaza, transglutaminaza, vitamin C, vitamin E
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 109; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

25.
Protimikrobne lastnosti taninskih ekstraktov
Sara Štumpf, 2018, magistrsko delo

Opis: Tanini predstavljajo vodotopne polifenole, ki so sposobni obarjanja proteinov iz raztopin, v čemer se razlikujejo od drugih fenolnih spojin. Kemijska sestava taninskih ekstraktov je izredno kompleksna, struktura taninov pa zelo raznolika, kar je vzrok za težko določitev komponent s protimikrobnim učinkom. Naš cilj je bila izolacija posameznih komponent iz kostanjevega ekstrakta. S kolonsko kromatografijo s Sephadex LH-20 smo izolirali vzorca z visoko vsebnostjo kastalagina (KAS71) in z visoko vsebnostjo veskalagina (VES56). Sestavo vzorcev smo okarakterizirali z analitskimi metodami TLC, HPLC, GC in titracijo po Karl Fischerju. Določali smo tudi protimikrobno aktivnost vzorcev Farmatan, mimoza, kvebračo, Colistizer, taninska kislina, galna kislina, VES56 in KAS71 na rast bakterije E. coli. Izmerili smo optično gostoto in jim določili minimalno inhibitorno koncentracijo (MIC) ter odvisnost hitrosti rasti in generacijskega časa od koncentracije taninov.
Ključne besede: tanini, veskalagin, kastalagin, E. coli, protimikrobne lastnosti, minimalna inhibitorna koncentracija (MIC)
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 96; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

26.
Separacija aktivnih komponent iz lupin kakavovca
Kaja Glavač, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri industrijskih procesih pridobivanja kakava nastaja 80 % odpadnih snovi, kar predstavlja za okolje precejšnjo obremenitev. Zato so se strokovnjaki v zadnjem času začeli ukvarjati s tem odpadnim materialom in v njem iskati uporabne komponente, ki bi se jih dalo ekstrahirati, da bi tako zmanjšali obseg odpadnega materiala. Namen diplomskega dela je bil z različnimi ekstrakcijskimi metodami separirati komponente iz lupin semen kakavovca. Izvedli smo klasično ekstrakcijo z različnimi topili, ekstrakcijo s superkritičnim CO2 in ekstrakcijo s subkritično vodo (SWE). Maksimalen delež ekstrakta smo dobili s SWE pri 170 °C (ostanek po CO2 ekstrakciji 60 °C in 300 bar), in sicer 57,16 %. Z metodo HPLC smo identificirali in kvantificirali aktivne komponente (totalni fenoli – maksimalna vsebnost 138,21 mg/g, totalni proantocianidini – maksimalna vsebnost 6,46 mg/g), sladkorje in njihove derivate, okarakterizirali antioksidativnost ekstraktov. Sladkorji, ki smo jih zaznali, so bili manoza, glukoza, ksiloza, arabinoza, ramoza, fukoza in njihovi degradirani produkti:5-HVL, furfural, levulinska, mlečna in mravljična kislina. Antioksidativna aktivnost vseh vzorcev je bila visoka, nad 50 %. Ekstrakt pridobljen s subkritično vodo iz začetnega materiala, je imel antioksidativnost kar 84,27 %. S subkritično vodo smo pridobili različne koncentracije komponent teobromina, kofeina, teofilina, epikatehina, katehina. Največ je bilo zaznanega teobromina (5,43 %) in epikatehina (1,36%). Z metodo GC smo določevali vsebnost maščobnih kislin, kot so palmitinska, palmitoleinska, stearinska, oleinska in linolna kislina. Ekstrakti so vsebovali največ oleinske in palmitinske kisline.
Ključne besede: lupina kakavovca, superkritična ekstrakcija s CO2, subkritična ekstrakcija z vodo, aktivne komponente, antioksidativnost
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

27.
Karakterizacija viskijev z GC-MS in ICP-MS ter njihova kemometrijska klasifikacija
Domen Kermc, 2018, magistrsko delo

Opis: Viski je destilirana alkoholna pijača iz žita, ki vsebuje veliko spojin in ionov, katerih koncentracija se razlikuje glede na uporabljene sestavine in postopek proizvodnje. Viskiji so zaradi svoje cene pogosto tarča ponarejevalcev. Da zaščitimo potrošnike, njihovo pristnost preverjamo z različnimi instrumentalnimi tehnikami, podprtimi s kemometrično obdelavo podatkov. Največ raziskav je bilo narejenih na področju preverjanja pristnosti škotskih viskijev, medtem ko so viskiji drugih regij slabše raziskani. V 43 trgovsko dosegljivih viskijih s Škotske, Irske, Združenih držav Amerike in Kanade smo netarčno določevali različne skupine spojin in kovin. S plinsko kromatografijo smo določevali lahkohlapne komponente (višji alkoholi in estri) in težjehlapne komponente (težjehlapni alkoholi, kisline in monosaharidi). Vsebnost kovin smo določili z masnim spektrometrom z induktivno sklopljeno plazmo (ICP MS). Posamezne delne faze uporabljenih analiznih postopkov smo optimirali tako, da smo dobili čim višje izkoristke posameznih preiskovanih komponent in čim boljšo ločljivost njihovih kromatografskih vrhov. S kemometrično obdelavo rezultatov, pridobljenih s kemijskimi analizami, smo vzorce grupirali po vrsti in regiji, pri čemer smo uporabili linearno diskriminantno analizo (LDA), dobljene modele pa navzkrižno validirali. V vzorcih viskijev smo analizirali vsebnosti 32 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 107 težjehlapnih komponent, od katerih smo uspešno določili in kemometrično obdelali 7 kovin, 6 lahkohlapnih komponent in 69 težjehlapnih komponent. Z linearno diskriminantno analizo smo razvili modele, ki omogočajo ločitev viskijev po vrsti in regiji. Razviti modeli dajejo pri navzkrižni validaciji napako pod 10 %.
Ključne besede: viski, klasifikacija, plinska kromatografija, ICP-MS, LDA
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 89; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

28.
Vpliv ekstrakcijskega postopka na kvaliteto ekstraktov iz liofiliziranih hrušk (pyrus communis)
Primož Tržan, 2018, diplomsko delo

Opis: Za ekstrakcijo komponent iz naravnih materialov se uporabljajo različne tehnike. Glavni namen diplomskega dela je bil določitev najustreznejše ekstrakcijske tehnike ter izbire konvencionalnega topila, ki daje najboljši izkoristek ekstrakcije in pri tem ne uniči biološko aktivnih komponent. V ekstraktu iz liofiliziranih hrušk smo določili vsebnost sladkorjev. V ekstraktih, pridobljenih z ekstrakcijo po Soxhletu, hladno ter ultrazvočno ekstrakcijo smo določevali antioksidativno aktivnost, totalne ogljikove hidrate, proteine in betalaine ob uporabi topil metanol, etanol ter etanol-voda. Ugotovili smo, da največji izkoristek ekstrakcije da hladna ekstrakcija s topilom metanol (47,78 %), kjer smo hkrati določili najvišjo vsebnost totalnih ogljikovih hidratov v ekstraktu (431 g OH/kg vzorca). Najvišjo antioksidativno aktivnost smo izmerili v ekstraktu dobljenem po hladni ekstrakciji z etanolom (2,27 %), vendar je masni izkoristek same ekstrakcije zelo nizek (11,24 %). Višje izkoristke smo dobili v primeru, ko smo kot topilo uporabili metanol ne glede na metodo. Po Soxhletovi ekstrakciji smo določili najvišjo vsebnost proteinov v ekstraktih ne glede na izbrano topilo, največ s topilom etanol (474 g proteinov/kg vzorca), medtem ko smo pri določanju betalainov izmerili najnižje vrednosti (391 mg betalainov/kg vzorca). Najvišjo vsebnost betalainov smo izmerili v ekstraktu po Soxhlet ekstrakciji s topilom etanol-voda (2513 mg betalainov/kg vzorca).
Ključne besede: ekstrakcija, rastlinski materiali, konvencionalna topila, aktivne komponente, antioksidativna učinkovitost
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 66; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

29.
Biološka predobdelava lignoceluloznih materialov z glivami bele trohnobe
Jasna Cizl, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil izvesti predobdelavo piščančjega gnoja z nastiljem, ki je iz mešanice slame in žagovine. Za izboljšanje razmerja C/N smo mešanici piščančjega gnoja z nastiljem dodali še slamo v razmerjih 80:20 in 60:40 (razen mešanice 100:0, ki je brez dodane slame). Predobdelavo smo izvedli z dvema glivama bele trohnobe in sicer z osmojeno bjerkandero (Bjerkándera adústa (BJA)) in z zimsko panjevko (Flammulina velutipes (FL)) ter preko produktov razgradnje spremljali proces glivne predobdelave. Tekom raziskave smo merili količino sproščenega CO₂ v različnih z glivo predobdelanih mešanicah pri različnih časih predobdelave in različnih razmerjih gnoja in slame. Pri dobro preraščenih mešanicah smo spremljali tudi deleže lignina, ogljikovih hidratov ter ekstrahiranega materiala. Ker je v literaturi navedeno, da glive razgradijo lignocelulozo v monosaharide glukozo, ksilozo, manozo, galaktozo, ramnozo in arabinozo, smo ugotavljali še prisotnost monosaharidov. To smo ugotavljali za preraščen nehidroliziran in hidroliziran material z glivo BJA. Za spremljanje količine sproščenega CO₂ in porabljenega kisika smo uporabili CO₂ in O₂ senzorja in plinski kromatograf. Ugotovili smo, da se CO₂ sprošča, vendar je bilo preraščanje gliv neenakomerno, zato je bilo neenakomeeno tudi sproščanje CO₂. Več CO₂ se sprošča pri glivi BJA, ki je tudi bolje preraščala material. Najboljša preraščenost substratov je bila pri mešanici z razmerjem 60:40. Glivi sta preraščali tudi mešanice brez dodatka slame (mešanica 100:0), vendar precej slabše. Količina lignina se zmanjšuje s časom preraščanja, ker glive razkrajajo lignin, delež ogljikovih hidratov pa se povečuje. Z metodo GC-MS nismo uspeli dokazati, da bi glive razgradile lignocelulozo v monosaharide oz. je bila prisotnost monosaharidov pod mejo zaznave za analizo s tako metodo.
Ključne besede: lignocelulozni material, predobdelava, glive bele trohnobe, proizvodnja CO₂, monosaharidi, količina lignina
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 54; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

30.
Določevanje prisotnosti proteinov in aktivnosti nekaterih encimov v figah
Rebeka Kogelnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Suhe fige so sadež, ki je dobro poznan skoraj vsakemu, na voljo pa je skozi celo leto, v vsakem letnem času. Namen diplomske naloge je bil določiti prisotnost proteinov po Bradfordovi metodi, preveriti aktivnost nekaterih encimov (α-amilaza, celulaza, transglutaminaza, proteaza, peroksidaza, lipaza, katalaza), določiti vsebnost vitamina C in vitamina E, preveriti vsebnost totalnih fenolov, vsebnost proantocianidinov ter določiti antioksidativne aktivnosti z radikalsko metodo v ekstraktih fig. Za ekstrakcijo suhih fig smo uporabili Soxhletov aparat za ekstrakcijo trdno-tekoče. Suhe fige smo tudi liofilizirali ter iz liofiliziranega produkta naredili alkoholni ekstrakt. Pri obeh omenjenih ekstrakcijah je bilo topilo etanol. Za vodni ekstrakt pa smo uporabili homogenizator, s katerim smo suhe fige z dodajanjem znane količine topila (vode) pretvorili v tekočo zmes, jo centrifugirali in v supernatantu dobili vodni ekstrakt. S pomočjo UV-VIS spektrofotometra smo pripravljenim ekstraktom določili aktivnost posameznih encimov, prisotnost proteinov, količino vitamina E, vsebnosti fenolov, proantocianidinov in antioksidativnih aktivnosti v vzorcu. Vsebnost vitamina C smo določali na podlagi porabljenega volumna jodove raztopine pri titraciji vzorca. Iz dobljenih meritev smo ugotovili, da so najvišje aktivnosti encimov in proteinov pri vodnem ekstraktu, najnižje aktivnosti encimov in proteinov pa pri alkoholnem ekstraktu suhih fig.
Ključne besede: encimi, proteini, fige, ekstrakcija
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici